laklad na oieku. li aiigleškega prevedel Paulus. Vso nofi smo mariiivo. jaakladali in prekladah blago iu živila in gcaščaiovi prijatelji so se v pojtiih Colnih vo zili iz mesta na obisk, se poslavljali od nas ter nam žsleli prijetno vožnio, in sreftno vrnitev. Doma pri ,,Admiralu" iii bilo polovico toliko deia, niti takrat uot kadar. sino mcrali vso noč bedeti, in truden sem bil kakor pes, ko je ob prvi zori zapela piščalka in so ;a raogtvo začelo zbirati ob sidrovem vJtlu Ce b"i bll tudi dvakrat huje zdolan, ue bi bil šol sp.at .Ostal sem na krovu in gledal in opazoval. .Vsa je bilo no^o zame: lcratka povelja, rezki Žvižg^ uiSfialke, y polutemi brleče lailHske svetilke, moštvo, ki je hitelo na vse siraui ba brzo izvrgevalo povolja, Ud. ,,Joim!" — Ej, zapoj nam eno!"]e zaklicai glas od nekod. »Tisto staro -!« je dejal nekdo fJnig. ..Koj, koj, tovariši!" je odgovoril Dolgi Joliu, ki je stal z becgio pod jjazduho na krovu in začel je z jasnitn glai-om tiste meni tako dobro znaue besMto: ,,Umrl je in na nj«gov zaboj Petnajst se jiB jo vrglo koj.u In vse inoštvo io zaokrožilo hitro za njira: "* »Juhuliu in še ruma prines'!" In krov in pregraja sta se tresia od gromko donočega ukanja. Idiu6 zanimivemu prizocu me je spomin hipoma zanesel domov k na gemu staremu ,,Admiralu," Zdf lo se mi je, da čujem pijanega rajnega kapitana po... s Iireg5ečim glai^ora v kotu za pečjo in zbor vaščanov da mu kri6avo odgovarja. Fii vitel }e zaSkripal, verigo so se napele in sidro je počasi prišlo iz glohokega irorja, gkrta)o ob ladijiniH stolab ta.'* mokro in cede6 se od mor.ske \ode obviselo pod pregrajo. 'Jutranji veiei: so jo vlegel v razpeta jadra, ]adrntoa je zaplula, počasi in vedno hitrejo, pn'stanigCe in bregovi so biteli mimc nas in utonili v. polumraku, ii ko scm &el iskat svojo visefio nnstftP'i: smo bili že dalefi na odprtera morjuin p.uli v polni naglioi skrivnostnemu oloku uaproti. — Fodrobnosti našega, potovanja ne bom opisoval. Nad yse lepo je bilo to ,,riisiian:ola" se jo izkazala, da ie izvrsinp, Udja, nagi ljudje so bili »lobrc izur]oai raocnarji in kapitan je vs*skoz? iuziunel svoj posel. 'foda preden smo prijadrali v visiiio l;»liii.o zaželjenega otoka, smo doziveli nekatere dogodke, ki jili moraa oiaoniii* Naiprvo smo imeli težave z Arrowom. Se uianj je bil za rabo, nogo sc je bal Kspitan. Mogfvo ga ni utogalo, delali so z njiin, kar se jiin je zljubiIu l-'a to še ui bilo najKujSe. Ko srao bili žo |.ac dui na morju, je zaCelprihaj^ii na krov z lnegleniini o6mi, zardelimi Jioi in jezik se mu je zapletai, oCividno se je vdalpijanSevanju. Dan La čiad ga je nevo^ni kapitan pošiljal pod k^ov." Opolekal se jo in včasi pa- del tor se urezal ali pa udaril iu po ceJe dneve je preležal v svojcm kotu v kainli. Vmes pa so bili tndi dnevi, Ja jŁ* ^il 6isto trezea iii za silo celo aporabea za delo. Nikakor nismo mogli iztakniii, odkpd dobi.ra pijafio. ,To jg bila aaga nla(lijska skcivnost." Opazovali smp ga na vse nafiine, p^. te uganke nismo Se ¦iijab rešiti. Co smo njega vprašaii, so nam je smejal y obraz, kadar io BŠ pijan, $e jo bil pa trezen, pa je slo.vesno ].i-isegal, da Se ni nikdar pil idruga Xot vodo. Za prvega raoriiarja torej ai Bil več in s-labo ]e tuHi vplival njegov zgled na moiStvo, razsn Tega je oilo i jasno, da se bo sčasoma poiiolaoma uuičit s iakim življenjem« Zato nlhfie ni bil prevc<5 iznenaden in tudi no greve? žalosten, ko je v neki vib.ajni iiOči izginjl in ga ni bilo videti ve5. ..PsrJel je čez pregrajo in utonil!" je cekel kapitan. ,,V^ekakor na.3 je a tcm razrc-.Sil dolžnosti, da bi ga morali djatl v železje." Ainpak bili smo sedaj brez prvftga lcorjiarja. Enega izmed uioštva io bilo treba izbrali za ta posol. NaS drugi mornan 'job An-iorson, je bil za to go najspo&obnejši mož na krovu. (Ualle prffioaniiC-l