Hase kmetiistvc se je razvijalo že od nekdaj pod posebmmi po- gon, ki so ga tudi po ^oje ob- likovali. Ker ta rrtzvoj ni šel v skladu 2 občim družbenim razvo- jem se manj pa vzporedno s sve- tovnim razvojem kmetijske proiz- vodnje je pasivnost našega kmetij- stm vedno večja. Način proizvod- »nje pri našem, kmetu je še vedno podoben tistemu preti desel in desetletji, ki so potrebe njega se- mega pa tudi splošne ljudske po- trebe bile minimalne r primerjavi z današnjimi. Ljudstvo po številu raste in večje sterAo želodcev potrebuje sorazmerno več hrane, *rr jo pa zaenkrat pretežno dobiva- mo IT zemlje, posredno ali ne- posredno. Tudi nase osebne potre- be se T vsako generacijo povečuje- jo. Vzporedno s civilizacijo na- raščajo stroški za obleko, hrano, .stanovanje, higijeno in podobno. Z razvtiaiočo kulturo pa potrosimo vedno več za izobraževanje tn raz- vedrilo. To vse je prav, ker ci- viliziran m kulturen človek vse to potrebuje, kar našim prednikom ni bilo na razpolago. Zato so tudi njihovi življenjski stroški bili mi- nimalni, ki so jih z lahkoto krili brez posebnih navorov z dohodki vz svojega primitivnega kmetova- nja. Iz istih rcezlogov so vedno več- ji tudi izdatki države, katerih kritje išče država poleg drugih dohodkov tudi pri svojih državlja- nih -J obliki, lavnih dajatev. Način življenja se je torej zelo spremenil in o mnogočem izbolj- šal razumljivo ob navedenih po- znanih stroških in dajatvah. Razumljivo je, da bi se paralel- no s povečanim izdat^-om m.orali večati tudi dohodki. Kljub nekate- rtm izboljšavam, pa vendar do- hodki m^nogih nasth kmečkih go- spodarstev zdaleč ne zadostujejo za kntje življenjskih izdatkov odnos- no se m.orajo odreci mnogim dobri- nam, ki jih sicer današnji čas nu- di. Tn se pravi: razvoj kmetijske proizvodnje in donosnosti zaostaja za splošnim družbenim razvojem potrošnje. Mnogo ria ta način pri- zadetih km,ečkth ljudi išče izhoda, v drugih dejavnostih, zaposlitvi, prcijozništov ali pa životari v po- manjkanju. No solosna naše kmetijstvo v primerjavi z doseženima uspehi v drugih dežd.ah zdaleka ne daje tistega, kar bi naša zemlja ob umetnem kmetovanju lahko daja- la. Nikakor pa s tem ni rečeno,' da nas kmečki človek nt delaven, le efekt njegovega dela je premaj- hen. Pravi vzrok tej nizki pro- duktivnosti, kot rezultat razvoja je razrlrobljenost našega kmečke- ■ nspodarstva. Tako kmetijstvo ; ■ dstavlja veliko število samo- stojnih gospodarstev, ki vsako po svoje gospodari po stari navadi brez vsakega programa in per- spektive z ozirom na potrebe in nam.ene kmetijske proizvodnje. Način takega neurejenega gospo- darjenja mora nujno privesti do anarhije v proizvodnji, posebno še, ker ta drobna posest ni tesneje povezana v odgovorjajo.i kmetij- ski organizaciji. Obstoječe kmetijske organizacije s svojim dosedanjim delom mnogo- kje niso v kmetijski proizvodnji izpolnjevale nalog, katerih uspeh bi vodil k povišanju življenjskega, nivoja, ki je predviden z druž- benim planom. Uspešno delo teh kmetijskih, organizacij ne more biti v prisil- nih ukrepih, ampak le v globo- kem zaupanju svojih članov v jasno izražene cilje, ki jih zasleduje. je treba zaupanja vrednega osvet predsednikov in up:ravnik>civ kmetijskih zadruig, ki so temeljiito razpravljali o ob- segu in organizaciji predsto.-ječvh kmetijskih akcij kot tudi o ocen; prapraiv za jesensk-. cKl'kup. Vsi predsedniki m upraTOiki ?JO- se strinjaM v osnovi s pred- loženim planom jesenske setve, predvsem setve italijanskih pše- nic, pa tudi priznanih domačih sort. Zadružniki že^lijo sejati in- ten-zvme italijanske sorte, k'i po svoja pa je posebej govoril o bo- doči nalogi upra\'nikov, zadruž- nih S'\/etov, a tovanš podpred- sednik o nekmetijskih dejavno- stih pri KZ. kj se morajo do konca leta 1958 odstraniti, to oa ne poimeni. da ne bi začeli že se- daj. Direktor KG Kidričevo (pred- sednik S\'eta za kmetijstvo in gozdarstvo) pa je govoril o svo- jih dosedanjih jzkušnjah z itali- jansko pšenico,"' medtem ko je občinski inšpektor opoizorf;] pri- sotne na k-metijsko zakonodajo, v zvez, 7 razniim kmetijskim: akcijami. Le-ta je danes že moč- na. To\'. Boris Geriovic je govoril o ■perspektivi jesenskega odicupa, Poudaril je težave, vendar bodo le-te odstranjene, ce 'ttodo so- de! w^!e tudi KZ. Go^-oriJ je o neodgovornosti nekaterih nakupo- vaicev, ki podlegajo faimiiiairnos-ti, pa tudi nesposobnosti nekaterih. Tako se 'Odkupuje slabo, nezrelo, bokio sadje, temu je napraviti nujen konec, ker le s kvaliteto bo dobii nas trg renome. Ing. EgoTi Zoreč Pospo5?na graditev n^ega sodob nepa skladišča za prevzem, skla- diščenje in odpremo kmetijskih pride^ko^■ ob Rogozniški cesti, ki bo že v jeseni sitjžilo ngmenu Kon{<»renca vhdnih predsedni- k(n' s« v«?dno visi v zraku. Mo- skvi^ na pni ter tn zahodne pre- .stoJnicf na drugi strani so izme- njale poslanice oziroma odgovo- re, toda te so prinesle namesto č!.>rttlh računov — novo zmedo In neminovno posledico: predloženi rok za konferenco — 28. julij — jp padel ▼ vodo. ^■ Washinoto«u sedaj govore o času med 10. in 15. avgustom, ce se bodo do te- daj sporazumeli o sestavi, kraju in — proceduralnih vprašanjih. Hrusčev jc pred dnevi v svo- jih treh po vsebini in tonu raz- ličnih poslanicah izrabil mišlje- nie. da se jc Zahod odrekel svo- iih predlogov od 22. iuJija, to jc konference »najvišiih« o Sred- njem vzhodu izven Združenih na- rodov ter sedaj raje vrtraja pri tgk-h pomenkih v okviru — Var- nostnega sveta. V Moskvi so tudi v te spremembe privolili, če bi v rarpravah »n pri odločitvi lahko ^sodelovale tudi Indiia oT'roma in- dijski vladni predsednik Nchru ter prizadete arabske dežele. To- rta se vedno sodijo, da bi bila boljša in tudi učinkovitejša kofi- fefonca spetih« — ZDA, SZ. An- glije, Franciie in Indije — ob na- vzočnosti plavneaa tainik^ Zdru- ženih narodov, ki nai bi nozncie njene sklepe pi"enesel tudi pred V?*TiosttTi svet. V \Vashingtonu tako konferen- co odločno odklanjajo, v Londonu kažejo nekakšno negotovo Hce (da s«? ne bi zamerili Američanom), v Parizu pa nekam sumljivo nagib- Ijelo k .sovjetskemu predlogu. Zahodna posvetovanja o pred- logu Hruščeva in sploh o zahodni poRtiki do Srednjega vzhoda do- slej šc niso prines-la enotnih za- ključkov. Lahko bi celo dejaJi, da so znova odprla staro rano med atlantskimi zavezniki — nezaupa- nje. .Ameriški zimanii mthiister DuJles ni te dni zaman obiskal Londona in Bonna, da bi nekako vplivaj na tamkaišnje vlade. Obisk predsednika itahjanske vlade ZD.\ ima tudi ta namen. ZDA in Anglija so svoje pusto- lovske poteze v Libanonu in Jor- daniji naredile — na lastno pest, brez posvetovanja s svojimi »sred. njimi« in »malhni« zavezniki, če-" tudi so lani v decembru soglašale s sklepom, da brez odobritve ostalih članov atlantske družine ne sme n'išj!h^ ostala samo — i»ri poslanicah in odgovorih nanje. sp l>reko štiri milijone di- narjev nagrad za visoke donose krompirja 1957 V zadnjem času je bilo pri 17 kmetijskih zadrugah na področju bivšega ptujskega okraja razde- ljenih nad 4,150.000 din denarnih nagrad iz zveznega sklada za- družnikom, ki so se lani udeležiH tekmovanja za izboljšanje hektar- skih" donosov krorripirja in so tu- di kot posamezniki ter kot sku- pme dosegli ob primarnem seme- nu, odbiri zemlje m gnojenju maksimalne hektarske donose krompirja. Naj^'išji znesek nagrad je do- segla KZ Markovci {808.050 din), KZ Hajdma (681.660 di). KZ Mo- skanjc! (622.575 dm), KZ Velika rsedelja (240.855 din) in KZ .Mu- retinci (251.850 din); srednje zneske so dosegle KZ Podgorci (210.037 din), KZ Videm (154.597 din), KZ Bukovci (144.675 dm), KZ Ormož (142,785 din). KZ Ga- jevci (142.519 dm) in KZ Gonšni- ca (142.519 din); manjše zneske pa so prejele KZ Dornava (109.110 dm). KZ Turnišče (109.110 din), KZ Slovenja vas (109.110 din) KZ Miklavž (105.285 din). KZ Obrez (104.550 din), KZ Sela (69.802 dm). Pri vseh kmetijskth zadrugah so sklicali zadružne sestanke in na njih izročili v pošte v prihaja- jočim nagrajencem razmeroma lepe nagrade, obenem pa so se domenili za bodoče sodelovanje z zadrugo na vseh področjih, zlasti glede setve italijanskih in nem- ških sort pšenice, oljne repice, libridne koruze itd. S sprejeto nagrado bo marsi- sti 75.050 dinarjev: zadružnik pa prispeva hlevski gnoj, posevek pobrana, prepelje seme in gnojila, pobrana spomladi, izvrši dodatno gnojenje z dušičnimi gnojili ter plača davek v skupni vrednosti 43.400 din. Zadruga torej prispeva 63 %, zadružnik pa 37 % k pridelovalnim stroškom. V istem razmerju si delita potem tudi pridelek in dobi zadruga 3071 kg, zadružnik pa 1429 kg pšenice in slamo. Po drugi varianti pogodbe pri- speva KZ seme, umetna gnojila, oranje s traktorjem, zavarovanje in strokovno nadzorstvo, ostalo pa prispeva zadružnik. Razmerje stroškov med km^etijsko zadrugo in zadružnikom je v odsto^tkih 42 proti 58 in v istem razmerju se deli pridelek: 2048 kg pšenice za kmetnsko zadrugo in za zadružni- ka 2552 kg pšenice ter slamo ozi- roma za kz 65.520 din in za za- družnika 90.480 dinarjev. V obeh primerih pogodb nosita riziko oba pogodbena partnerja, sak v odstothj udeležbe pri in- vesticiji. Iz gornjih dveh primerov pr-- ieiovalnih pogodb je jasno raz- vidno, da pogodbeno sodelovanje pri pridelovanju kmetijskih pri- delkov lahko m.nogo doprinese po- večanju donosov v kmetijstvu m nudi primerno korist zadružniku kot kmetuski organizaciji, vsa- kemu po nloženAh sredstvih, kakor je tudi pravdno in praatčno. _ Simodolkt GK tjlacaj odhajajo n a pašo k Kogoznicj Stran f PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 1. avgusta 195!^ KG Dravinjshl vrh skrbi za obnovo Kot dniga kmetijska gospodar- stva na področju bivšega ptuj- skega okraja bo imelo kmalu tu- di KG Dravinjski vrh pri Vidmu urejeno gospodarsko dvorišče. Lani so na sedežu gospodarstva zgradili skladišča, garažo in me- hanično delavnico, razširili klet in nad kletmi sezidali nadstropni stanovanjski prizidek. Zraven nje- ga rušijo sedaj zidove prostorov nad glavno kletjo, nakar bodo tam zgradili poslovne prostore za upravo; v nadstropju bodo imeli stanovanja za 3 družin, nad nji- mi pa mansardne sobe za samske delavce. Vsa ta dela bodo pred- vidoma gotova do jeseni. Ko bo urejeno gospodarsko dvorišče, upravni prostori in sta- novanja se bodo lotili še graditve hlevov, katerih streha bo pokri- vala tudi novozgrajeni silos, ki je sedaj še brez strehe. Pri hlevih bo kakih 30 ha črednikov — pre- gonskih pašnikov z električnim pastirjem. V novozgrajenih hle- vih bodo imeli najmanj 50 glav goveje živine, sedaj pa je imajo v starih samo 25 glav. V glavnem se bodo tudi v bodoče bavili z vinogradništvom in . živinorejo, ker imajo za to najboljše pogoje. Letos se obeta KG Dravinjski vrh odlična vinorodna letina, pa tudi poznejše letine ne bodo sla- be, saj obnavljajo vsako leto po 5 ha vinograda in po 10 ha sa- dovnjaka v Dravifijskem in Maj- V razširjeno klet bodo jeseni lahko spravili najmanj 20 vago- nov prvovrstnega haloškega pri- delka in ga v teh kleteh tudi pri- pravili za trg. Sedaj še imajo ne- kaj starega pridelka. Tudi ta klet bo sčasoma pretesna, zlasti ko bodo že začeli roditi obnovljeni vinogradi. Že kratkočasno zadržanje na gospodarskem dvorišču in nied vinogradi v Dravinjskem ali Maj- skem vrhu zapušča vtis, da po- staja KG Dravinjski vrh iz leta v leto vplivnejši faktor v tem delu Haloz na razvoj vinogradništva. sadjarstva in živinoreje in da bo- do ti kraji vedno bolj čutili ob tam zaposlenih ljudeh ter njiho- vih uspehih, da so tesno nave- zani na zemljo in si resno priza- devajo, da bi jim dala ob .sodob- ni obdelavi kar največ za sedanje in bodoče življenje. V. J. Zidarska dela na aospodarskem dvon.šču KC Dravinjski vrh Po delu v vmogradu se prvlezc kratek počitek NAROČNIKOM »PTUJSKEGA TEDNIKA« Prve dni avgusta vas bodo, dra- gi naročniki in bralci »Ptujskega tednika«, obiskali vaši pismonosr in vam prinesli položnice za pred- plačilo naročnine za 11. polletje 1958. Ker imamo s poštno upravo pogodbo, da nam bodo tudi sedaj naročnino zbrali pismonoše, vas naprošamo, da jih ne odpravite s pripombo: »Bomo plačali v uoravi.« Kdor je plačal naročnino za M. polletje 1958 že prej, naj pred- loži tozadevno potrdilo naše upra- ve o vplačilu tovarišu pismonoši, ki bo na položnico napisal datum vašega vplačila In številko potr- dila oziroma znesek, na kar nam bo pismonoša vrnil našo položni- co / gorn,io pripombo, da je na- ročnina za II. polletje že plača- na. Naročnike, ki tudi sicer pia- ča.fo pri naši upravi, naprošamo, naj izročijo naročnino kar pismo- noši proti potrdilu s položnice. Vsem, ki bodo naročnino takoj nakazali potom pi.smonoše, se naj- lepše zahvaljujemo za uvidev- nost, tiste pa, ki bi morebiti iz- javili, da bodo naročnino porav- nali v upravi, naprošamo, naj to .stori.jo na.tpozneje do 15. avgu- sta 1958, da bomo lahko v tem časti izpolnih obveznosti, ki jih imamo do papirnice in tiskarne. UPRAVA »PTUJSKEGA TEDNIKA« (Nadaljevanje) VAD 500 ŽRTeV je PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV * PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA Db spominih na borbene dni avgusta 1942 Ime narodnega heroja JOŽETA LACKA, ki se je rodi! 17. 11. 1894 v Kicarju in se je pozneje pre- selil v Novo vas pri Ptuju — je ->zko vezano pa velike dogodke narodnoosvobodilne borbe ptuj- škeoa okol.ša meseca avgusta 1942. Že leta 1923 je Lacko posta! član KP Deloval je s komun.- stično celico v železniških delav- nicah v Ptuju. Leta 1937 so ga imenovali za člana Centralnega komiteja KP Slovenije. Čeprav je bil Jože Lacko oče številne družine, se je posvetil borbi za pravice delavskega raz- reda. V nje^gov: hiši so b^li se- .stanki KP. Leta 1936 je bilo pri njem zbirališče španskih borcev pred odhodom v Španijo v reipu- blikansko armado. Nekaj za tem je bila na njegovem domu kon- ferenca KPS, ki so .se ie udele- žili Lidija Šentj-urc, M.rko Cen- trih, Ivan Bratko, Rudi Ilec, Jože Lacko in drug.. Jesaru leta 1940 so Lacka internirali v Medjurečjiu v Srbiji. Po svoji vrnitvi ob ra^zsu-iu Jugoslavije je Lacko začel z dru- g mi vodilnimr komuri.sti snovati upK>r prot: okupatorju. Udeleže- val se je sestankov, ki so pola- gali temelje OF v ptujskem okraju. V začetku junija je :mei sestanek v Nov. vas; pri Ptuju, dne 26. 6. je bil na sestanku v Mastjeh. Ti sestank; so rodili bogate sadove pri prvih korakih k uporu. Pripadnik. OF so začel: zbirati potrebščine za partizane, začeli so s sabotažnim; deh in prv; borb: so se pripravljal; na odhod na Pohorje. Dne 25. ^iulija sta odšla Rud. Žnidarič :n Franc Peršon Lacka. Murna :n Lavren- čiča pa so Nemci aretirali. Lacko je pred za^pori v Ptuju pobegnil. Vedno v nevarnosti, da ga bodo spet aretiraik, je Lacko kot ile- galec neuklonljivo vodil naprej sestanke po raznih krajih v Slo- \enskih gorccah. Pomemben se- stanek je bil v prvih dneh okto- bra 1941 v Ptuju v Korenovem stanovanju na Ljutomerski cesti. Na njem so osnovali odbor OF za ptujski okoliš. .Spomladi 1942 se je Lacko z Vlimo Kovačevo-Barčko udeleže- val sestankov 1. slovenjegionške čete. Na njih so sprejemali v»žne sklepe o konkretnih nalogah čete. Dne 7. avgusta 1942 zvečer se je Lacko priključil čet; za stal- no, ne sluteč, da bo naslednji dan krvava bitka med 10 prvo- borc! I. slovenjegoriške čete isn nemškim, orožnik, v gaj,ih ob Pesnici pri Mostju, kjer bodo padu štirje hrabn prvoborci, trije bodo ujeti tnje pa se bodo pre- bili iz sovražnikovega obroča, med nj.imi on, Mirko Reš in Osoj- nik. Ko se je to res zgodilo po krivdi izdajalca Kneza, ki se je vrinil med vrste prvoborcev kot gestapov.ski vohun — je Lacko pri kmetu Horvatu v Sp. Velo- vleku doživel novo izdajstvo. Horvat ga je prijavil gestapu in Lacko je moral na mučen ško pot. Ujeli so ga 10. avgusta 1942. Pretepali so ga do krvi in kosti, zlomili .so mu rebra, spulili nohte, raizstavljadi v Ptuju pred sedpžem ge5tapQ, njemu v zasmeh, dru- gim v strah m grožnjo. V straš- nih rn^kah je heroj Jože Lacko urrerl v ptujskih zaporih 18. av- gusta 1945. Njegovo ■ truplo so pokopal; med smet: in koprive za mestnim pokopališčem v E»tu- jw. Toda ves bes okupatorja nad herojem Lackom in drugimi ju- naki našega naroda, vsa njihova zločinska dejanja niso privedla nemških fašistov do okruitnega cilja za vedno podjarmiti naš ;n druge narode. Fa.šizem je brl po- teptan z milijonskimsi žrtvami po celem svetu. Junaki našega na- roda, k; so , k zmagi pripomogli s svojtimii borbenim dejanji in dragocenem življenjem pa bodo živeli vedno, kot svetli vzori, dokler bo živel naš narod. Pevske tekme v Mariboru Slovensko narodno gledališče v Mariboru bo tudi letos priredilo v dneh mariborskega tedna že tra- dicionalne pevske tekme in sicer v nedeljo 5. avgusta dopoldne. K tekmam se lahko prijavi vsak šo- lan pevec ali pevka, kakor tudi nešolani pevci in pevke, ki imajo lep glas in potrebno muzikalnost. Vsak udeleženec pevskih tekem naj pripravi tri pesmi, po možno- sti eno narodno, ali arije. Note za spremljevalca mora prinesti pri- javljenec s seboj. Ob 9. uri bodo izbirne predtekme, ob 11. uri pa javno tekmovanje, pri katerem bo nastopajoče ocenjevalo poleg strokovne komisije tudi občinstvo. Zmagovalci bodo prijeli nagrade. Tudi ni izključena namestitev v opernem zboru ali celo kot operni solist. Pismene prijave bo spreje- mala uprava Slovenskega narod- nega gledališča v Mariboru do pričetka tekmovanja. Potne stro- ške si plača vsak prijavljenec sam. -PŠ Iz Podlehnika Spominska plošča tudi v Podtehniku Na dan vstaje. 22. julija t. I., je bila v Podlehniku proslava dneva vstaje z odkritjem spo- minske plošče padlim borcem NOV na zadružnem domu in z razdelitvijo odlikovanj. Proslavo je pripravila organi- zacija ZB NOV ob pomoči občin- skega odbora ZB NOV ter podleh- niških društev in organizacij, ki so se jim pridružili tudi gasilci iz Tržca. V programu proslave so sodelovali godci in pevci Pro- svetnega društva Podlehnik in gasilci iz Tržca ter center pred- vojaške vzgoje. Spominsko plo- ščo je odkril tov. Franc Belšak- Simon po nagovoru o spominih na čase NOV, na njene borce ter na njihova junaštva. Ob tej orilož- nosti je prejel medaljo za hrab- rost Marjan Florjan iz Kozminc. Slovesnosti se je udeležilo nad 400 prebivalcev iz okolice Pod- lehnika ter gostje — svojci padlih borcev, ki jim je krajevna orga- nizacija ZB NOV po slovesnosti priredila skromen sprejem. KG Podlehnik bo imelo svoj transformator Te dni so končali na KG Pod- lehnik drugi stransformator. Pr- vega so zgradili za sektor Gorca- Dežno, drugega pa za matično po- sestvo in za gospodarsko dvori- šče, ki je doslej imelo neenako- merno oziroma preslabo pogonske energijo. Vedno je bil lahko \ pogonu le en stroj. Imajo velike mizarsko in kovaško delavnico, t .stiskalnic in druge stroje, ki s< vezani na električni pogon, zate je nemogoče ostati pri dosedanj slabi napetosti. Tako urejeno go- spodarsko dvorišče kot ga imajo že v Podlehniku zahteva tudi ureditev električnega omrežja za razsvetljavo in pogon, poleg tega pa je potrebno tudi misliti na priključke za stroje za obdelavo bližnjih vinogradov, da ne bo vedno haloški človek tisti nena- domestljiv stroj, ki bo spremi- njal z motiko in krampom obličje vinorodnih haloških hribčkov. V vseh hišicah njihovih delavcev mora dokončno zasvetiti električ- na luč in se oglasiti vesela pesem te ali druge domače radio posta- je. »Devet let sem na tem po- sestvu«, je dejal ob našem obisku direktor tov. Jureš, »in še nobe- no leto niso vinogradi tako dobro kazali kot letos!« In res, pogle- dali smo si bližnji vinograd ter občudovali trs za trsom, k; je poln grozdja kot bi ga »nanj z lopato nametal«. Tako je v vseh vinogradih, ki .so mlajši in pra- vilno negovani. Celo starina le- tos veliko obeta. Ranina že posta- ja prozorna. »Vsaki lonček bo le- tos p>oln in vsaka klet. če bo le po sreči,« pravijo v Halozah, sa- mo kam bomo s pijačo, če ne bo izvoza. Torej Haloze imajo zopet svoje skrbi: posoda, kleten je, ce- na in izvoz. O tem tudi povsod govorijo in ugibajo ... Podlehniška osemenje- valnica uspeva Na podlehni.ško osemenjevalno postajo priženejo prebivalci te- densko najmanj 45—50 krav na umetno oplojevanje, kar v naj- višji meri onemogoča pripuščanje nepriznanih bikov in okuževanje plemenskih telic in krav. Podlehnik pripravlja krajevno ambulanto v prostorih stanovanjske hiše KG Podlehnik, kjer je poštni urad in je bil tudi sedež LM. bo kmalu gotova krajevna ambulanta v 3 sončnimi sobami, s čakalnico, s predsobo in ordinacijo. Kot pred- videvajo, bodo imeli v njej teden- sko 2—3-krat zdravnika iz Ptuja, medicinsko sestro pa stalno saj je področje Podlehnika in Žetal zelo veliko in bi imela sestra pa tudi zdravnik ob vsakem pregle- du dovolj dela. Priprava prosto- rov bo kmalu pri kraju in bo lah- ko po 1. avgustu otvoritev. Po- skusili bodo tudi doseči, da bi prihajal vsaj enkrat tedensko v Podlehnik zobozdravnik in opra- vil najnu.jnejša zdravljenja in puljenja zob. Transformator na matičnem gospodarstvu KG Podlehnik bo kmalu služil namenu 32 zadružnikov iz Hajdine nagrajenih Na zadružnem sestanku na Haj- dini je prejelo v nedeljo 27. t. m. 32 kmetovalcev skupno 611.572 din nagrad iz zveznih sredstev za lanskoletno nagradno tekmovanje v kmetijstvu za boljši pridelek krompirja. Nagrajeni kmetovalci so lani v tekmovanju kot po- samezniki in skupine dosegli 295 do 445 meterskih stotov krompir- ja na ha ob primernih gnojitvah in semenskem krompirju (Merkur). V zvezi z razdelitvijo nagrad je raztolmačil tov. Maks Kampl kot upravnik KZ Hajdina razne oblike sodelovanja kmetovalcev z zadru- go, načrte za jesensko setev ita- Ijanskih in nem.ških sort pšenice, za nabavo lastnecja kombajna gle- de na letošnje ugodne izkušnje z žetvijo in mlatvijo na njivah in drugo, kar je v skupnem interesu zadruge in njenega članstva. Za stopnik SZDL tov. Cestnik je česti- tal upravnemu odboru zadruge in zadružnikom v zvezi z doseženim denarnim priznanjem za lan- skoletne kmetijske uspehe ter jim želel tudi v bodoče mnogo uspe- hov pri vsem, kar bosta zadruga in članstvo skupno podvzemali. Najmanjši znesek nagrade je bil 3130 din. najvišji pa 74.290 din, ki ga je dobil Lovro Klaneček iz Sp. Hajdine; on je dosegel s pri- mernim semenom. Merkurja (Tol- min) in gnojenjem z domačim in umetnim gnojilom na 3 ha krom- pirja, kakor je ugotovila tekmoval- na komisija, 444 meterskih stoto^v kromnirja na ha. Tekn-.ovaina ko- misija je upoštevala pri ocen skupno površino, na kateri so tek- movalci posadili krompir in po- vršino, ki jo jo posadil s krompir- jem po.sameznik iz skupine, upo- števala pa tudi pridelek, ki ga je dosegla skupina, v katero je spa- dal tekmovalec in pridelek, ki ga je dosegel na svojih površinah vsak posamezni tekmovalec. Lo- vro Klaneček je imel v 5. skupini 4 kmetovalcev iz Zg. in Sp. Haj- dine in od vseh tekmovalcev iz 6. skupin drugo največjo površino — 3 ha in je tudi dosegel najvišji pridelek 444 meterskih stotov krompirja. Njegova skupina je na 8 ha imela povprečno 387 me- terskih stotov Merkurja. Najvišje nagrade so še prejeli zadružni kmetovalci Rafael Zo- reč (45.620 din). Franc Sitar (42.040 din). . Jožef Zupanič (.33.220 din). .Štefan Vogrinec (.33.062 din) Stanko Zupanič (29..340 din). Janez Lipaušek (29.362 din), Mirko Kirbiš (28.600 din), vsi so iz Zg. in Sp. Hajdine. ostali pa so prejeli nagrade od 5000 do 26,000 din. Z največjimi površinami so so- delovali v tekmovan.ju Franc Sitar (3..30 ha — 360 mst'.), Lovro Kla- neček kot že omenjeno, Stanko Zupanič (3 ha — 262 mst.), Franc Kancler (2 ha — 298 mst.), Štefan Vogrinec (2.80 ha — 333 mst.). Janez Brodnjak (2,20 ha — 284 mst.), Jožef Zupanič, Franc Zu- panič in Franc Kancler iz Sp. Haj- dine in Njiverc so pridelali na po 2 ha 298 — 445 mst. na ha. Osta- tali tekmovalci so posadili krompir na površinah od 0.40 do 1,80 +13 njiv in dosegli 240 do 368 mst. krompirja na ha. Letošnje izkušnje s kombajnom, s katerim je začel na tem področ- ju prvi žeti in mlatiti na svoji nji- vi predsednik KZ tov. Zupanič iz Sp. Hajdine 58 in kateremu so sle- dili še drugi, dal.je izkušnje s hi- bridno koruzo ter s poskusi s pše- nico so ustvarili ugodne pogoje za nadaljnje dviganje kmet. proiz- vodnje na podlagi kooperacije za- menjave semen in zadostnega gno- jenja z domačimi in umetnimi gno- jili. Kmet Janez Svenšek iz Sp. Ha,idine si je letos pri saditvi krompirja omislil kombinacijo vprežnega pluga in dela drugega kmetijskega stroja, ki se mu je dobro obnesel in ima lepši in ro- dovitnejši krompir od dxugih. Nji- va ,je enakomerno posajena, krom- pirjevi grmi so v enakih med- sebojnih razdaljah, seme pa je bi- lo dovolj globoko v prerahljani zemlji, da mu močna suša ni mo- gla škodovati. Pričakuje visok do- nos. Za nadal.7ni napredek kmetij- stva na Hajdini je 32 nagrajenih kmetovalcev jamstvo, da bodo na- daljevali z agrotehničnimi ukrepi v sodelovanju s svojo KZ, ker vi- dijo, da imajo od takega so- delovanja olajšano delo in skupne konstL Nagrajenci iz Hajdine po prejemu nagrad Trzne cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, 30. avgusta 1958 Sadje in sadeži: jabolka 20.—25. hruške 25—30, marelice 120. rin- glo 40, borovnice 60. shve 20 —30. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza 30—40, proso 50—60, ječmen 40, pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30. ajdova n>o- ka 50—60. koruzni zdrob 50. Perutnina: kokoši 300—500. pi- ščanci 300— 700, jajca 12. Maščobe: uvožena mast 325, do- mača mast 400, zaseka 300 do 400. mask) 500. Mese: goveje meso 300. teletina 30(1. svinjsko meso 540 din za kg. skem vrhu. Lani so obnovili v Dravuijskem vrhu 5 ha vinograda in nekaj sado-^/njaka. Tudi letos so obnovili na nekdanjem Hun- karje\'em 5 ha vinograda in 10 ha sado-/njaka. Vinograde so po 2- krat škropili. V zadnjih dneh so v obnovljenih vinogradih preka- pali. Obnovitvena dela opravljajo z mehanizacijo, z rigolnim plugom na vitlo. Za ta dela bi rabili spe- cialni traktor Steyr. ki pa ga je skupno s priključki težko dobiti. Veliko del so opravili z lastni- mi sredstvi, ostalo pa s kreditom za obnovo vinogradništva in za gradnje v kmetijstvu, pri čemer jun je pomagala s kreditom tudi ptujska občina. Na KG Dravinjski vrh je skupno z uslužbenci sedaj za^KJslenih 65 ljudi, ki opravlja- jo ""Tsa dela na gospvodarstvu z 60 ha vinogradov In 100 ha sa- dovnjakov. Teh površin bo še več, ko bo gospodarstvo končalo z arondacijo in bo rajoniziralo pri- delovanje raznih kultur. Sedaj so še njihove parcele razmetane vse do Pobrežja. Obupal je nad življenjem v petek. 18. julija t. 1.. se je v Starošincih 32 obesil na ogrod- je brajde na vrtu 22-letni Jože Žumer, ki se je komaj 7. junija t. 1. priženil v Starošince. Zapo- slen je bil kot avtomehanik pri Cestni upravi v Mariboru. Zaradi prevelike občutljivosti za družin- ske spore na lastnem domu je obupal nad življenjem Novi naročniki »Ptujskega tednika« Anton Cafuta. Veliki Okič 35, Leskovec; Janez Zamuda. Dob, Šentrupert na Dolenjskem; Tone Babic, Radioservis, Krapina; Stan- ko Sitar, V p. 5243 l-b. TrebiTt,-je ,'ože Vmdiš, Leskcn^ec 10; Jože Ši- ker. Ptuj, Prešernova 32, PTUJ, dne 1. a^^o^jsrta 1958 PTUJSKI TEDNIK stran 3 Ob desetletnici Studijske knjižnice v Ptuju Knjižnice niti po svojem šte- vilu, niti po svojem knjizrem fondu še niso sposobne zavzeti tisto mesto, ki bi ga morale ime- ti v sistemu splošnega izobraže- vanja in kulturnega dviganja ši- rokih slojev prebivalstva. » (Iz govora predsednika Tita v zvezni ljudski skupščini dne 19. aprila 1958.) ^ Dne 1. avgasta 1948, pred de- setimi leti. se je med zidovi nek- danjega dominikanskega samo- stana rodilo dete, ki mu je botro- val bivši ptujski okraj. Otrok je bil začuda slaboten, zato mu je prva rojenica prerokovala: »Cujte, ljudje božji, iz tega otroka pa ne bo nič, bolje, da .sploh ne bi za- gledal tega nehvaležrteg.a sveta.« Draga rojenica pa je dejala: »S trnjem vm bo postita pot in ne- rax«nievan,je bo žei moj varova- nec.« Pa .se je ogla.sila tretja iz- med befih žena: »Nič ne obupuj- te, fr> je moj Fjttbljenec, nad ka- terim in*a.m posebno dopadenje.« In otrok je ra.stel v milosti jn ne- milosti pri krušnih očetih in 1,tu- deh ter preživel ce4o svojega nekdanjega pokrovitelja ... V čem je bogastvo Študijske knjižnice v Ptuju? Jedro te kul- ttnme ustanove tvorijo bogate zbirke kn.>ig arheološke, zgodo- vinske in umetnostnozgodovinske vsebine. Ta dela si izposojujejo iz ratznih krajev v državi, in sicer na podiag^i centralnega kataloga za vso državo. Ta splošni knjižni 5aemam se izdaja v Beogradu, Za- (jrelrki in Ljubljani^ pri njegovi izdelavi sodel-uje tudi Študijska knjižnica v Ptuju. Ustanova hrani precej zelo dra- gocenih knjig, tako latinsko bib- lijo iz leta 1475. To je tako ime- novana inkunabula, kot se ime- nujejo prve tiskane knjige do leta 1.50a Znamenit je zlasti Tru- barjev Novi testament iz 1. 1557, 1560 m 156L Zadnji prtvezek iz beta 1561 je najpopolnejši, doslej znani primerek na svetti! Dunaj- ski izvod ima 19 listov noanj kot ptTnjski. Znamenita so še dela Sigjsmtmda Herbersteina in dru- ge knjižne redkosti. Bogato je zastopano leposkn^je v sSovenskem. nemškem, angle- škem, francoskem in dnjgih je- zikih. Kmetijci lahko izbirajo med številnimi knjigami svoje strc*:c. Tudi pedagog bo kaj našel v posebni zbirki, ki je oddvojena od drugih .strok. Torej za vsakega nekaj, saj izbira je dokaj pestra, l^eposlovje za v omejenem obse- gu izposojuje na dom, v čitalnici z 12 sedeži pa je bralcem na razpolago vsako delo, prav tako številne tuje in domače revije. Ustanova pa ima danes okrog 40.000 zvezkov, največ iz stare zaloge, ki so se pomnožile z na- kupom, darovi narodne in uni- verzitetne knjižnice, celjske Štu- dijske knjižnice in drugih. Usta- no\'a se bori od vsega začetka s finančnimi težavami, ne more iz- popolnjevati starih zbirk in na- bavljati potrebnih knjižnih novo- sti. Postavka za nabavo knjig je nizka,3- do 4-krat manjša kot pri enakovrednih ustanovah v Slove- niji. OLO Maribor je knjižnico upošteval pri petletnem perspek- ti\'nem načrtu in ji omogočil del adaptacije vlažnih prostorov na .severo-zapadni strani. V minulih letih je bilo tudi pre- cej nerazumevanja, nekaj časa je bil celo ogrožen nadaljnji obstoj te ustanove. Vendar je knjižnica pomagala in še pomaga dolgi vr- sti dijakov in študentov s potreb- nimi knjigami in strokovnimi na- sveti. Dijaštvo tvori 60" n obisko-» valcev Študi,iske knjižnice. Tudi mnogim nameščencem in zasebni- kom je bilo cesto ustreženo pri iskanju fk>trebne literature. Temu jp bilo treba poiskati gradivo za predavanje, onemu starejše let- nike raznih revij, želj nič koliko! In bodočnost? Po novem naj bi se Študijska knjižnica združila z Mestno ali pa obratno. Bibliote- karski krogi v Ljubljani so sicer za čisti tip .študijskih knjižnic, vendar dopuščajo v skrajnem pri- miru tudi mešane tipe knjižnic, ako to zahtevajo krajevne raz- mere. Vsekakor bi morala no- va ustanova biti proračunska, ne pa zavod s samostojnim finansi- ranjem, kajti knjige, zlasti štu- dijske, ne morejo biti osnovno sredstvo, ki bi se mu p>ostopno odpisoval odstotek obrabe. Več jasnosti v tem oziru bo gotovo prinesel novi zakon o knjižnicah LRS, ki bo verjelo izšel že letos. Načrt zakona začrtuje tudi nove naloge študijski knjižnici pri iz- obraževan.iu in kulturnem dviga- nju čim širših slojev delovnih ljudi. * Po novem zakonu naj bi štu- dijske knjižnice dajale tudi ljud- skim knjižnicam organizacijsko in strokovno pomoč. V večji ali manjši meri je ptujska študijska knjižnica delala v tem smislu tu- di doslej, saj je pred leti stro- kovno vodila tečaj za ljudske knjižničarje v bivšem ptujskem okraju. I>osedanje delo in pa nje- ne perspektive za bodočnotst lah- ko samo bodrijo Štvidijteko knjiž- nico, bodisi združeno ati samo- .stojno — ob njeni desetletnici. Ptujčani so odšli na kongres v Mainz v .sredo. 29. juija. je ridpato- vaila iz Ptuja v Maiinz na svetovni esiperantski kongres osemčlanska delegacija jz ptu'jiske občine, ki bo v 21 dneh obiskala več zahod- nih držav in se vmiila v Ptuj z bogatirfni vtisi, ki bodo ned^vomno vredn. esperantsikega večera s predavanjem o udeležbi na kon- gresu in ostailem potovamjiu po Nemčiijl, Franciji. Italiji in dru- god, kjer se bodo ptu.jski dede- gartfl zadržafM na svojem pohodu po svetu. * Ptuj so oibiskali pred dne^ tri)je švedski espersntisti In obi- skali nekaj ;ptuijiskih esiperanti- stov, ki pričakuje.jo v kra-fekem še obisk pristašev zelene zvezde iz Italije. Šved.s-ki gostje so se o zatv>m:vo«st'ih v Pt\iju ugodno fz- raziili in odnesfli tudi nekaj lepih posnetkov. Tedni so šteti tudi tej hiši v Latopnji naših šol in na nepopolnih osemletkah nam samo izven Ptuja manjka 35 učiteljev, in sicer v Desterniku, Domavi, Trnovski vasi in Vito- marcih po štirje, v Juršincih in Leskovcu po pet, na ostalih šolah pa po dva ali trije povsod razen v Grajeni, Gruškovju, Kidričevem ter Selih. Pet šol v občini ima manj kot polovico potrebnih uči- teljev. Lahko si predstavljamo, koliko truda in dela, koliko napo- rov in požrtvovalnosti morajo vlo- žiti naši prosvetni delavci v pouk na teh šolah, če hc/čejo doseči vsaj povprečne rezijltate. Njim na čast bodi povedano, da jih dose- gajo in ne samo povprečne, tem- več celo zelo dobre. Podobno je na višji stopnji osemletke, kjer je predmetni po- uk. Manjka nam 30 predmetnih učiteljev ali profesorjev, in sicer na osemletki v Hajdini po eden za pouk .slovenščine in srbohrva- ščine, zgodovine in zemljepisa, biologije in telovadbe; v Juršin- cih za pouk biologije in kemije ter risanje in telovadbo; v LOTvencu na Dr. p. za matematiko in fiziko, biologijo, zemljepis in zgodovino ter risanje in telovadbo; v Mar- kovcih za tuj jezik, matematiko in fiziko, sk>venščino in srbohrva- ščino ter petje in telovadbo; v Vidmu pri Ptuju za matematiko in fiziko, tuj jezik, slovenščino in srbohrvaščino ter za zgodovino in zemljepis; v Ptuju 4 za sloven- ščino in srbohrvaščino, 3 za tuj jezik, 2 za zemljepis in zgodovi- no ter 1 za fiziko in matematiko. Za pouk tujega jezika so mišljeni profesorji oz. predmetni učitelji za angleščino, nemščino, franco- ščino ali ruščino. Mislim, da je tu v.sak komentar odveč. Omenjam še to, da so na vseh šolah razen v; F1:uju na razpolago samske sobe. Svet za šolstvo Ljudske republi- ke Slovenije je sprejel sklep, s ka- terim priporoča vsem okrajnim in občinskim ljudskim odborom, da pridobijo čim večje število ab- solventov gimnazij in srednjih strokovnih šol za učiteljski po- klic. V poštev pridejo vsi nria- turanti in absolventi, ki so vsaj z dohHrim uspehom opravili diplom- ski izpit na gimnazijah oziroma srednjih stirokovnih šolah. Vsi ti, ki jih veseli šolsiko delo, bi se S 1. septembrom postavili za hono- rarne predavatelje posamezniih predmetov na zgoraj omenjenih šolah. Honorar znaša okoli 13.000 d,m. Pedagoški center v Ljubljani bo priredil w času od 5. do 30. septembra t. 1. tečaj za absol- vente gimnazij in drugih sred- njih strokovnih šol, kjer bi si prtidobili ozir. se iz,f>opodniili v pe- dagogiki in metodiki ter spoznaili pedagoško prakso. Udeležencem tečaja se poleg honorarja za sep- tember povrnejo potni stroški in pol dne\ti:ce za vsak dan. Stano- vanje in hrana sta udeležencem zagotovljena po primerni ceni. Poziivamo vse absolvente srednjih strokovnii'l|- šol in maturante, ki bi se hoteli posvetiti pedagoške- mu delu, da se javijo na odseku za šolstvo, prosveto in kulturo Občimsfkega 1 juidskega odbora' Ptuiju do 10. avgusta t. I., kjer bodo prejel: vse podrobnejše in- formacije. Jasno je, da gornje ne velja samo za letošnje maturante. Vsem prijavljencem bo omogo- čen študij na viš.)i pedagoški soli, leta. prebata v honorarni službi, se štejejo v leta silužbe (za po- kojnino itd.). Na ta način upamo, da bomo lahko v doglednem času izpopol- nili kadre na naših šolah. F. V. Nove knjige Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom Na naši vasi polagoma že po- zabljajo na težke čase. v katerih so živeli pred 20 ali 25 leti. Ta- krat je morala naša. vas okušati vso težo kapitalističnega gospo- darstva, ki do slovenskega malega kmeta ni imela nobenega obzira, marveč si je prizadevalo čim več zaslužiti na kmetov račun. Te raz- mere bi .šle počasi v pazabo, kajti novi časi. nove skrbi in nova pri- zadevanja bi jih nekako prikrila. Toda v letih 1935 in 1936 je na- pisal pokojni ing. agronomije Ja- nez Marentič na temelju zbranega gradiva in podatkov o teh razme- rah izčrpno razpravo, ki jo je na- slovil SLOVENSKA VAS POD KA- PITALISTIČNIM JARMOM. V njej je v 27 poglavjih prikazal razme- re na slovenski vasi in v.se trpi j e- n.ie slovenskega malega kmeta v kapitalističnem gospodarstvu. To knjigo je izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani opremil pa .jo je akademski slikar Ive Šubic s 24 izvirnimi risbami. Na koncu je razpravi dodan še zadnji Marent- čev članek: »Čigava je bila zemlja v Sloveniji za časa Jtjgoslavije«. Izčrpen uvod o knjigi sami in o njenem piscu je napisal ing. Jože Levstik. V knjigi pa je tudi ob,iav- Ijon članek Lada Kozaka »Nekaj o delu Partije med slovenskim kmeč- kim ljudstvom«. Knjiga ima 176 strani in vezana v polpiatno stan 880 din. Dobi se v knjigarnah in pri založbi v Ujubljani. DOMISLICE ženska mash, da moški nima wlje, kadar dela to, ka-r hoče druga ženska. Misli pa, da ima zelo močno voljo, kadar ji uspe, da dete to, kair hoče sama. — (S. Guitrjr) Ljubezen in prehodna mrzlica, ki se prične z drgetom, in pre- neha z zehanjem. — (A. Basta) Ljubezen je kakor prvi zobje: izpadajo brez bolečin in puščajo praznino za nove. — (A. Dumas sin) Ljubezen je podobna ošpicam: vsi jih moramo imeti. — (Jerome) Kpdar hočemo ljubiti, se izpo- stavljamo nevarnosti, da bomo ljubljeni. — (Moliere) Druga ljubezen ženske je ka- kor vino iz neizplaknjene stekle- nice. — (J. Richepin) Ljubezen je silna le zaradi naše slabosti. — (Voltaire) Mestni k*no Ptoj Od. 1. do 3. avgusta: RIHARD LEVJESFCnI, ameriški harmii film. Od 5. do 7. avgijs+a; MINU (Fru- to prohdbido), mehiški fikn, črrto-beli. Od 8, do 10. 3T>g(usta: .lULIETTA, francoski, čmo~betl!i fShn. Od 12. do 14. avgusta: TUJA DE- ŽELA, domači film, čmo-beM. Od 15. do 17. aA-giusta: BENEŠKA NOC, nemški barvni film. Od 19. do 21. avgusta: PO NE- DOLŽNTM OBSOJEN, ameriški film, čmo-beli. Od 22. do 24. avgusta: MOJ DED IN JAZ, madžarsiki barvni fillm. OD 26. do 28. avgusta: PARIŠKO PODZEMLJE, francoska, čmo- beli film. Od 29. do 31. avgu?it3: NAŠA PO- TA SE RAZHAJAJO, jugoslo- vanski fiim. Kino Muretinci predvaja 2. in 3. avgusta t. 1. jugoslovanski film OSUMLJEN. Kino Makole predvaja 2. in 3. av- gusta t. L nemški film PIRO- ŠKA. UUBLJANA NEDELJA, 3. AVGUSTA 6..00—7.00 \eremelj-Vo}ko: Iz komandan- tom zapiskov. 10.30 Počitnice razgled- nice — Slavo Kobe: Po Poljanski in Sel- Slfi dolini. 11.30 Trideset miimt z zabav- nim orkestrom Radia Ljubljana. 12.00 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in oibjava dnevnega spo- reda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obve- stila in reklame. 13.45 Za na-šo vas. 14.15 Naši poslnšalci čestitajo in po- zdravljajo — n. 15.00 Napoved časa, po- ročila in vremenska napoved. 15.15 Dag Wiren: Serenada za godJ^Ia (orkester Ra- dia Stockholm dirigira S. ^Vesterberg). 15.30 Veseli ritmi. 15.45 Nedeljska re- portaža; Kosmct. 16.15 Za ljubitelje opernih melodij. 16.54 Morton Gould: La- tinsko-ameriška sjtnfonietta. 17.15 Ra- dijska igra — Totnord Skagestad; Mesec nad fjordom (ponovitev). 18.00 Leoš .Ja- naCek: Ka skednjti. 18.15 Pomenek v or- kestru (instrumentalni solisti v zabavni glasbi). 18.35 Fran Lhotka: vrag na vasi, baletna suita. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in, reklame. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Variete na valu 327.1 metra. 21.00 Melodije iz filmov in glas- benih revij. 21.30 Športna nedelja. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 S popevkami po svetu. 22.55 Poročila. 23.00—23.15 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). DOGOVOR »Kaj misliš, koliko so visoke tistele lojtre, ki slonijo ob hiši?« »Čakaj, položiva jih na tla in izmeriva.« »Figo! Saj me ne zanima, ko- liko so dolge, ampak koliko so visoke!« ZAKONU V SLAVO Mož jo nasekan prilomasti do- mov. Žena pa nadenj: »Kaj, spet si se nažrl!« »Eh ... hk ... slavim petletni-- cp ... hk ... najine poroke ...« »Kaj si pa včeraj slavil, ko si bil tudi pijan?« »Vzel sem ... hk ... akontacijo za današnji dan.« (K septembrski razstavi Mestnega arhiva v Ptuju) Nezadovoljstvo z oktro- Irano ustavo To, že omenjeno ustavo je iz- dala dunajska vlada 7. marca 1849 in se imenuje tudi marčna ustava, ki pa se sploh ni uvelja- vila. V Avstriji so nazadnjaški krogi začeli odpravljati prido- bitve v revolucijskem letu 1643. Na avstrijske dežele je zopet le- gel mrak absolutizma, ki je v av- strijski zgodovini znan kot Ba- chov absolutizem. Pesimizem ob oktroirani ustavi preveva pismo, ki ga je napisal Oroslav Caf dr. Josipu Muršcu 13. III. 1849. »Nemčurstvo se zmi- rom bolje ter bolje krepi . .. nam bo huje kakor popred . . . (3d do- bitkov ustavne svobode nič ne čutimo. Ljudstvo je mimo ino mlačno, ino malo kaj mara za dano ustavo .. .c Tudi Terstenjak se pritožuje nad novo ustavo v pismu dr. Josipu Muršcu 16. marca 1849: »Mi smo skoz podeljenje no\'e ustave pa Sila daieč nazaj {>05tavljeni (Zbor- nik SM 1905) ...Tudi večina mestjanov je nezadovoljna, ki pa ne upa pokazati javno svojega mnenja... Proslava v Ptuju je potekala nekako prisiljeno. »Iz Grajskega grada so pokali mož- nari. Mestjanov je bilo malo. no- beden vivat, razsvetlit mesta so nehteli... Toti ustav je dober samo za hier^rchio in aristokra- cio.« Naj zakl.iučimo to nemirno ob- dobje z zanimivim člankom »Ima- mo li Slovenci prihodnost«, ki je izšel v »Sloveniji« lela 1849. V članku je govor o mnogih nepri- jateljih. ki obdajajo Slovence. Člankar se navdušuje za jugoslo- vansko idejo, kajti Slovenci so ^'veja velikoga, krepkega drevesa Jugoslavije. Naša dolžnost je le skrbeti, da se ta veja ne odce- pi. .. Odcepmo tedaj Slovence od ostale Jugoslavije, le životarili bomo...« Konec Bachovega absolutizma Bachovemu absolutizmu je f>c desetih letih odklenkalo. k če- mer je pripomogel slab gospod ar- sk; položaj v držav:, k; so se mu pridružili še vojaški neuspehi v ItaLij:. Naše dežele so bile v dobi Bachovega absoliutizma izpostav- ljene močnemu gocs.pkxlarskemiu pr.tasku nemškega meščanstva, ki ga je spreraJja^lo načrtno ponem- čevanje. Februarski patent iz leta 1861 u\^ja v državo centralizem. Av- s^trija postane ustavna monarh.ja, vendar so TOldlni redi zagotavljali zmago nemškim predstavnikom v parlamentu. Ljudstvo .te povrh vsega tlačiil še nastopajoči kapi- talizem, ki sii je brezobzirno uti- ra! f>at v štev.iLnih gospodarskih področjih. Obrtnik m kmečki člo- vek propadata. Duailistična ureditev avstrijske m ogrske polorvice leta 1867 je rodila decembrsko usta'vo, k. je veljala tja do leta 1918. Važna določba te ustave je bil zname- ndti § 19, ki je jamčil avstrijskim narodom enakopravnost, uporabo narodnega jezika v šolah in ura- dih. Toda vlade se teh določb niso držaile in f>ogosto pogazile ome- njena načela decembrske ustave. Germanizacija je sla svojo neza- držno pot naprej. Ustanavljajo narodne čitalnice Kljfub mnogim težavam y ustavni dobi je oživelo politično in kulturno življenje Slovencev, ki je izžarevalo iz novih narod- nih središč — čitalnic. Po letu 1861 rastejo ta nova kulturna ža- rišča kot gobe po dežju. Številne prireditve, »besede« imenovane, so privabljale mnoge Slovence in jih utrjevale v narodni zavesti. V čitalniški dobi so konserva- tivni slovenski voditelji odstopali od radikalnega slovenskega pro- grama iz leta 1848. V svojih iz- javah so se zadovoljevali z avto- nomijo dežel in enakopravnostjo slovenskega jemka. Politično so se slovenski zastopniki priklju- čili federalistom. Ustanovitev ptujske čitalnice Ko je graško namestpištvo po dolgem zavlačevanju končno odo- brilo pravila ptujske čitalnice, je le-ta skl.cala 23. junija 1864 svo- jo prvo veliiko skupščino, katere se je udeležilo okrog 70 članom. Za odbornike so bili med drugim; izvoljeni dr. Avgust Čuček, na- rodni buditelj Božidar Raič in po- .silanec Miha Herman, ki je posta! društveni tajnik. Ravnatelj na- rodne čitalnice pa je postal Av- gust Čuček. »Novice'( poročajo, da je bilo zborovanje v (GkKposki ulici (da- nes Prešernova) št. 42 v hiši po- slamca Hermana (danes hišna šte- vila 27. poleg EM.iašikega doma), ^kleni^ii so. da bodo s 1- iuHiem naročili za č-tatoico 15 časn.kov, in sdcer osem slovanskih, po ene-- ga francoskega. italijanskegai, madžarskega ter štiri nemške. Ob šolskih praznikih bo lahko dijaštvo brezplačno obiskailo no- voustanovljeno čitalnico. Veselo razpoloženje mi čitalniški skupščini Pri skupnem obedu v Kristo-; vem vrtu je nastopil pevski zbor iz SloverLske Bistrice, ki je z »ma- lim slovenskim petjeim« razvese- ljeval poslušalce do poznega ve- čera. Bržkone se je v dvorani starodavnega Ptuja prvič slišala slovenska pesem v tako izbram družbi. Med govorniki je bil ttid: neki odbornik, ki je v šaljivi ob- liki prikazal čitalniški porod, pri katerem je moral odbor uporaib- Ijati celo klešče. K čitalnici je pristopilo že preko 160 članov, v avgustu istega leta pa je to šte- viilo poskočilo na 200. Med druž- beniki je precej takih, ki niso po rodu Slovenci, pa vendar prizna- vajo potrebo takega »omikakšča«. Toda med sinovi slovenske matere mamo še vedno »protinožce. kte- ri se z vročim potom in krvavi- mi žuilji slovenskega kmetovalca hranijo, pa ne nehajo klef>etaiti premišljeno in lažno zoper ta bla- goncsni zavod in narodni razvoj«. Jeziikoslovec Orosdav Caf je ob- ljubil, da bo v čitaiiniici prouče- val &Iovenšč^no. da bi se družbe- niki polagoma privadili lepoti domače besede kar ie >-'jdom bolj potrebno, kakor postrvi bistrice«. PTUJSKI TEDNIK l»»rrr " r^KPJSts 1958 Tisto jjtro je bilo izredno očar- Ijiivo, kakor so pač očarljiva vsa jurujska jutra, ki sledijo toplim in pr.jetnan pdietnim nočem. Janez je vstaJ že ob 2. uri, kajti prejšnji večer je za trdno skienil, da bo vse pc-letje, to je v času odlova srnjaka, hodii na srnjaka, ker še do letos n: imel lovskega blagra, da bi vsaj enega podrl, pa čeprav ima izvrstno ri- san ico in daljnogled, lovski kroj m še ceilo trinožni stolček pK>\Thu. Zaradi lovske smole pa se n'č preveč ne vznemirja, ker je izred- no potrpežljive narave. To jutro pa se mu je zdelo, da ne bo šel zaman. V mislih je že obešaj krasno rogovje na vra- ta v svoji lofvski sobi ter še vse hitreje potiskal kolo v malo str- mino proti vrhu gozdnatega hrib- čka, kjer si je nameraval poiskati primemo prežo in čakati srnjaka, ki se v takšnem času najraje sprehaja po svojem gozdnatem kraljestvu. Toda prav tu skozi je peljala cesta, ki je bila tako raz- r;ita in f>olna lukenj, da je le z veliko muko cijaziil naprej. Od naipora nuu je pot curkoma liil s čeila, kljub prijetnemu hladu, ki je vel iz obeh strani gozda ob cesti. Toda — glej' Kaj pa je to? Iz gozda sem je šinilo nekaj rdeče- rjavega. .Janez je debelo pogle- dal premično rdečerjaivo liso in v njej je spoznal postavTiega, krep- kega smjiaka-šesteraka. Imel je prav tako rogovje, kakor je Janez malo prej sanjal o njem. Žival se je ob robu ceste ustavila, ka- kor to običajno stori, in povoh- Ijala po zraku. Pje, to ti je bila drža. noben general se ne bi mo- gel tako postaviti! Kakor nalašč za strel! Janez se ni nič obo- tavljal, kar se da hitro je pcme- ril in sprp^iil._^Re2ek f>ok je v tre- nutku preglas:! glasno ptic je zvr- golenje ;n odme\'al po temačnem pogorju. Srnjak pa — ni p>adel! Nič se n- več tako ponosno na- stavljal, ucvtI jo je preko, kar so mu dale mlade moči. Toda tam so bde luknje še večje in globlje, ubogi srnjak je Mecnil sredi ce- ste. Najbrž si je zvil gleženj, kajti našemu lovcu se je zdelo, da mailo šepa. Pa je še kar hitro izginil v gozdu, na drugi strel pa ni b;ilo m^isiiti. Janez je vedel, da bi na tem mestu na drugega srnjaka čakal zaman, ker je njegov strel vzne- miril vse gozdne prebiva^lce in si ne bodo upali tako kmalu na sve- tlo. iZato je zavil malo na desno po gozdni poti, ki ga je vodila malo navzdol proti pvotoku. Kljub temu, da je bila to le ozka gozd- na pot, je Janez z olajšanjem ugotovil, da tu hi lukenj in je zato brez skrbi zajahail kolo, ki je samo drvelo po hribu navzdol. Ko ,je tako pri vozil do potoka in ceste ob njem, pa je že dru- gič doživel velikansko preseneče- njie. Nenadoma je na robu gozda zagledal prav tistega srnjaka, ki mu je že gori na vrhu namenil smrt. No, kg j takega mož še svoj živ dan ni doživel. Tako je bil izne- naden. da še sape ni mogel za- jeti. Toda srnjak ga še ni opa- zil, zato se je podvizal in v mi- slih sklepal, da tokrst ne bo S'tre- Ijial v zrak. Brž je odložili kolo in se s puško v roki po vseh štirih začel olaziti proti smjaiku. ki je še kar naprej sta! na mestu, Kc se mu je teko približal, da^ je b-'J siguren p>ogcdka v plečko, se j? pripravljal na strel. Toda nero- da, katto-šen je bdi. je stopil na suho vejo in vse nade so se mu v hifpu porušile, kajti žival je kot blisk šinila preko ceste. Tokrat pa se je uštela. Ni namreč upošte- vala, da bo preokate cesto, ki ie redkokdaj čuti na sebi cestarje- vo nogo. In ker pač ta cesta ko- maj zasluži! s-'X)je ime, je tisto ititro bila '/zrok, da je neki srnjak umrl kaj nenavadne in junaške smrti. Ko tje namreč hotel prečkat': cesto, je s prednjima nogama pa- del v globoko luknjo m ni mogel več vstati, kajt. obe nogi si je |X)!polnoma prelomil. Vsakdo, ki hi videl ubogo trpe- čo žival v tako tragičnem polo- žaju, bi se ra^zjokal iz dna srca. Janez pa se ni. Nasprotno! Še na- smehnil se je, ko je nekaj trenut- kov pozneje p>omočil smrekovo vejico v smjako"vo kri, ki je vrela iz komaj vidne rane, kakršno na- vadno povzroči krogla iiz Jane- zove puške. Veko ^^^^ PRI NO0OMETAŠIH DiAVE m NIČ UPANJA! V polnem tebj so kvalifikacij- ske nogcmetne te^kme za vstcp v II. zvezno ligo. Med slovenskimi klubi so borbe za vstop zelo živahne, saj v dveh skupinah nastopajo kar štirje slovensk' klubi proti dvema kluboma iz Hrvatske. Ba^rve Slovencev zasto- pajo Odred in Krim iz Ljubljane, prvak MVC lige Rudar iz Trbo- ve-lj in mariborski Branik. Ljub- ljanska predstavnika nista izpol- nila svojih nalog in je le malo možnosti, da se uvrstita v vrste najboljših. Kandidati, ki bodo iz- padli iz kvalifikacijskih tekmo- vanj, se bodo nato tK>rili v enotni slovenski ligi. Kvalifikacijske nogometne tek- me za \'Stop v enotno slovensko ligo med prvaki primorske, go- renjske in ljubljanske podzveze so tudi pri kraju. Vendar nič po- sebnega ni v štajerskih klubih, ki še danes ne vedo, ali sploh so kakšne možnosti za enotno ligo. Za domače moštvo še vedno ni nič gotovega. &li bo sploh direk- ten kandidat za enotno ligo. al; bodo igrali k\'alifikacijske tekme, "ali se sploh ne bodo uvrst.li v slovenske vrste najboljših nogo- metašev. Kolikor se domače moštvo ne bo uvrstilo v enotno slovensko ligo. bo pri nas res zaspal nogo- met ter bo tako eden najle!>ših stadionov v Sloveniji porastel z veliko travo in ne bo nobenih upanj za razvoj nogometa v Ptu- ju. Prav tako bodo tudi druge športne panoge izumrle, kolikor se ne bo našel odbor, ki bo zcpet razživel nogometno panogo. S5«be priprave na bodoča tekmovanjcs Po večniescčnem odmoru nogo- metašev Drave se sedaj zelo po- časi zbirajo posamezni igralci prvega moštva. Na treningih je zelo malo zanimanja, tako da bo sedaj zopet nastala kriza, pri iskanju igralcev za prvo moštvo. Velike težave bedo pri igralcih sploh, ker še vedno v moštvu manjkata disciplina in požrtvoval- nost. Nič kaj posebnega ni v ekip- Ajuminija v Kidričevem, posamezn- igralci so zelo nedisci- plinirani, kar je tudi \'Olivalo na zelo slab plasma v MVC ligi. Prijatelju nogometa bi zelo toplo pozdravili združitev obeh klubov m bi tako gledali kvalitetnejše igre na domačih poljih. S skup- nimi silami bi častno nastopali ■v enotni slovenski |liqi ter tako imel' velike možnost', da se v prihod- njem letu bore za vstop v drug< zvezno ligo. V nedeljo je nekompletna ekipa Drave gostovala v hrvatsken Prelogu in po nepotrebnem izgu- bila s tesnim rezultatom 2:1. Od ke?l ime »maf«? Maja. boqinja narave, mu je iala ime. Rimljani so jo častili ralanja Desetletni deček L. R. iz Kali- fornije je dobil na ameriški tele- viziji 100 tisoč dolarjev nagrade, ker je pravilno odgovoril na raz- na vprašanja v zvezi z borzo. Od- govarjal je na zelo zamotana vprašanja s tega področja, vedel je za imena raznih društev, ki so že davno prenehala obstajati. Na vprašanje, kaj bo delal s tolikšno vsoto denarja, je odgovoril, da ga bo nekaj poklonil in se naročil na »Wal!street journal«. Ko so mu sporočili, da mu bodo pošiljali list >^ad honorem«. je dejal: »To po- meni, da si bom la denar lahko prihranil.« Sreča siromašne vd^ve Pred dvema mesecema je stopil inozemski turist v neko bajto ob cesti, nekje na severu Finske, da se ogreje. Opazil je, da je žena — vdova, s sedmimi otroci — pre- lepila razpoke po oknih s starimi pisemskimi zavitki, na katerih so bile še znamke. Ogledal si jih je in začuden ugotovil, da so med njimi filatelistične redkosti. Tujec je bil bogat m vnet filatelist ter je vdovi predlagal, da bo prodal znamke na mednarodni filateli- stični borzi v Londonu. 0\'itke je F>obral z zidov in pustil vdovi znatno vsoto denarja. Te dni je žena prejela od finske državne banke izkupiček za prodane znamke v vrednosti nekaj nad štiri milijone dinarjev. Xa/ oitane. med MJmi Druga pomlad Petra Košenine »Samostojna osasnljena vdova srednjih let. pnjetne zutianjosti išče starejšega inteligentnega pri- jatelja. Dopise na upravo lista pod Cvetje v jeseni.« Ko je Peter Košenina kar tako slučajno prebral ta c»glas, se je zamishl. Prej kdaj bi se bil Pe- ter pomilovalni nasmehnil taki pcmudbi sedaj pa ... Shranil je časnik v miznico, Košenina je živel v srečnem zakonu dolgo vrsto let. Vzgojil je in preskrbel vse otroke in doča- kal tudi penzi,io, Sedaj se mu je kot spoštovanemu meščanu obe- tala ob strani skrbne ženice še vrsta prijetnih let v zasluženem pokoju. Prišlo pa je drugače. Po kratkem bolehanju mu je umrla žena. Dolgo je kot izgubljenec taval okrog in iskreno žaloval za pokojnico. no, p>otem se je pre- selil k hčeri, ki mu je. kolikor se je dalo. skušala v svoji družini nadomestiti prejšnji dom. Čas celi rane, in tako se je tudi Kosenma že uživel v nove razmere, Potem je prišlo »tisto«. Druga moška po- mlad, ki nastopa takole med 50. in 60. letom. Košenini se je naenkrat uprlo tisto brezciljno pohajkovanje f>o mestu, posedanje v parku, mo- drovanje ob merici vina »Pri Ro- ziki« in nedeljski izleti na Mestni \Th. Že prav, saj so te reči prav prijetne. Nobenega pravega deta nimaš, samo gledaš, kako se od- vija življenje mimo tebe in tako rekoč brez tebe. ti pa strokov- njaško presojaš pojave okrog se- be, ne da bi čutil potrebo in dolž- nost posegati v dogajanje. Zave- daš se, da si svojo življenjsko na- logo že opravil, sedaj pa naj se brigajo drugi — mlajši — kake se bo vrtel ta puklavi svet. Košenina je. bil na naj.boljši poti, da se z vsem tem sprijazni. Ravno je nameraval, da si kupi še palico, takšno z gtmiijem na spodnjem koncu, in da bo kom- pleten zadovoljen upokojenec. Potem se je začela metamor- foza, ne, to je preučeno, recimc rajši preobrazba. »Vrag te skelil.cc je robantil ta- ko sam zase. »Kje pa je to zapi- sano, da moram jaz. Košenina, tako popolnoma kapitulirati? Saj bom res prav kmalu nebogljen starček, če se oprimem te šmen- tane penzionistovske miselnosti in potem tudi smrt kmalu pride. Ne in še enkrat ne! Koliko let pa mi je? Sedeminpetdeset. Je to sta- rost? Ni. Kaj pa je rekla zadnjič tista vitka črnka pri Nami: Ko- šenina, vi ste še ja mladi, jaz na vašem mestu . .. Dalje m pove- dala, samo nagajivo se .je sme- jala. Pa ne samo ta, še marsika- teri drugi nisem neprijeten, ce le hočem. Oh te ženske!« Koše»«na se je začel kritično primerjati z drugimi mjskimi. Vi- del je. k-ako nekateri, ki nosijo že šesti knž na ramenih, hodijo oblečeni po najnovejši modi, ka- ko samoza\'estno se gibl,iejo v ženski družbi m kako žanjejo pri nežnem spolu tudi uspehe. »Tak predpotopni telo^mik vto- sim samo še jaz v celem mestu. Proč z njim! Stara solld?ia žepna ura z verižico? Saj m zame. Shra- nim jo za stara leta. Kupim si zapestno. Kk>biric? Ne. Ce so lah- ko drugi brez njega, bom še jaz. Tudi srajca mora biti skrbno iz- brana. In kravata. Poieti pa bom llodil brez suknjiča.« Someščani, ki so bih na^/ajeni srečavati nekoitko staromodnega sodidnega državljana Petra Koše- mno. so se zdaj v čadu oizirali za njim. ko je stofpal bolj zravnan kot navadno po mestu. »Glejte si ga.« so pravili. »Milad^iič! EJruga pomlad!« In res je doživljal Košenina drugo pomlad, pa ne samo na zrmaj, marveč tudi v »pomlaje- nem« srcu. Začel je iskati mlajše družbe, zlasti take, kjer so bile ženske. Udeleževal se je društve- nih izletov ob raznih praznikih in igral v družbi dovršenega kava- lirja. Hči je dotoo moiče opazovala očeta. Nekega dne pa mu rekla: »Očka, kakšen si zadnje čase? Ves drugačen. Pa. ali veš, da ti ne pristaja? Spametuj se, ne smeši se, nisi več m}ad.;< »Ne- voščljiva si mi, hčL,« je odgo- varjal Košenina. )*Nevosčljivi tudi mnogi drugi. A povem ti, da se ne dam. Nisem še za med staro šaro. Še oženim se.« ji je naga- jal. GJ«de ženitve ni imel resnega namena. »Prijateljico pa vendar lahko imam,« si je pravil, »Vdo- vec sem, kdo nti kaj more.cf Spomnil se je oglasa. Vzel je Iz mizmce časnik m še enkrat pre-, bral oglas. Samostojna ... osam- ljena ... '.'dova . . . Kakor jaz. Pri- jetne zunanjosti... Kajpa. To mora biti. Išce starejšega inte- ligenta .,. Seveda! Mnoge imajo rajši starejšega. In potem šifra: cvetje v jeseni. Posrečena šifra. Takšno jesensko CT«etje bo najina l,7ub€zen. Ah, ti moja Ijtiba, draga neznanka! Peter Košenina je se- del in na^ptsal dolgo -piamo. v ka- tero je izfil vse hrepenenje člo- veka, ki dožtsdja drugo pomlad. Čez dva dni je prišel odgovor v parfumiranem rožnatem pisem- cu. EhJ ga bo čakala ta in ta dan, to in to uro pri vhodu na zaba- višče »Mariborskega tedna«. Raa- pomavno znamenje: rdeč nagelj- ček v gumbnici. Podpisana: Kar- men. _ Košenma je ^»so noč sanjal o Karmen. Prikazovala se mu je v najrazličnejših poegah, bujna in vendar vitka, sanjamh oci, ptava španska ciganka. Ob določeni uri in na določe- nem kraju sta se našla. »Ste vi gospa Karmen?« jo je vprašal z negotovim glasom. »Jaz,. seveda. In vi ste gospod Peter!« Pozdra- vila ga je prisrčno in domače, kakor da se že davno poznata. Ni bila več mlada, tako okrog 35 bi jih imela in tudi španski ci- ganki ni bila podobna. Bila je blon- dinka. drugače pa prav prijetna. Sedla sta v oddaljen kotiček na vrt« in se pogovarjala o tem in onem. Ona je govorila mnogo, vendar o sebi nič konkretnega. Še danes ne ve Košenina o njej drugega, kakor da ji je ime Kar- men. Ko se je zmračilo, ga je povabila v resta\Tacijo. kjer se jima je pridružil še en parček, znanka od Karmen in njen ka- valir. Večerja .Te bila imenitna, pobem so pili vino, likerje, tur- ško kavo. V poh*ocnih urah so se znašli v nekakem separeju. Karmen se je nežno stiskala h Košenini m mu čebljala v uho vse mogoče razposajenosti. Ko- šenina je bil navdušen in veliko- potezno plačeval. Pri šampanjcu .sta se pobratila. Karmen ga je poljubila z dolgim poljubom. Po- tem je videl vse le se skozi me- glo. Bil je že dan, ko je natakar stresel Košenino, naslonjenega na mizo. za ramena: »Hej vi. vsta- nite in p>ojdite domovi Pospra- viti nrvoramo;« Košenina se je zdramil in se počasi počasi ove- del. Sam! Karmen nikjer! Vstal je in se napotil proti izhodu. Ko- liko je ura? PT>gledal je na za- pestje ~ ure rrikjer. Potem je nestrpno segel v vse žepe — tu- di denarnice nikjer. Le povratno vozno karto jc še našel. Odpei-^al se jp domov. Zdaj nosi Peter Košenina soet telovnik in v njem staro, solidno uro z vei-!Ž»co. Tudi palico si je nmishl. Kadar sedi v parku, za- miš^jetvo brska z njo po pesku. Kmahj bo postal pravi penzio- nrst. Nanta Kukec Preknc Podpisani FR.ANC MAROH, po- sestnik v Jiršovcitu obžalujem in preklicu jem kle^-ete. .katere sem govoril o Jožefu Golobu, posest- niku v Jiršovcih, ter se mu za- hvaljiujem, da je odstopd'1 od ka- zensikega pregona, Franc Mart* Preklic Podpisana Sok Marija, posestni- ca v Dornavi štev. 122 prekJicu- jem ter obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekla napram Sok Jakobu, pos. v Dornavi štev. 106 ter se mu zahval.jujem, da je odstopil od kaz, pregona. Ptuj. dne 3. junija 1^^. ZAHVALA Ob prerani smrti našega nepo- zabnega moža, očeta, sina, bt^ta in .strica FRANCA K(H.EDNIKA iz Destemika štev. 32 ki nas .je 26." .jniljja t. 1. za vedno 7ap«stiJ in smo ga polož-il v De- .stemft'ku k zadnjemu počitku, se prisrčno zahvaljujemo vsem so- rodnikom, znancem in prij-ateljem za sožaTje in za pomoč ob nje- govi bolezni m ki .so se udeležili pogreba ter ob}'ož'i'M njegov grob s cvetjem in venci. Posebno se zahvaljujeiajo Tdra^-- mkom kirurgfičnega m Internega cddelka ptuj^e bolnj-šnice. enako medicinskemiu in strežnemiti oseb- ju za ves trud jn prizadevansje v ča,siu zdra'Vl.,jen.Ta. Za vso zdrav- niško pomoč se tudi zahval.ju je- mo zdravnikoma tov. dr. Kuharju in dr. Lušrickerrpi Ptaja. Za petje ofc grob« se zahvaitju- jemo pevskemu zboru iz Dester- nika, za nagrobrti govor tov. Her- bertu Zorecu iz Ptuja, za sprem- stva v .sprevodu pa še poseisej duhovniku g. Lort>er!Jia- iz r>ester- nlka. Žalujoča rprm m sinovi. V smislu Odredbe o pogojih za prodajo določenih vrst osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe (Ur. I. FLRJ 27/5») ODPRODAMO 4 motorna kolesa I^ich-Tomos 49 ccm (mopedi) Prednost pri prodaji imajo gospodarske odn. družbene organiza- cije, za temi pa državljani in civilno-pravne osebe. ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA PTTJj Komisija za sklepanje in odpovedovanje deiofvnih raz- merij Veleblagovnice MER KUR v Ptaju razpisuje sledeča delovna mesta: 1. poslovodje manufakturnega oddelka - visokokvalificirani trg, delav^-c tekstilne strok*^, 2. trgovskega pomočnika - kvalificirani trg clf^lavor tp-kst ilnc stroke; 3. trnovskega pomočnika za centralno skladišče - kvalificiran trg. delavec za mešano industrijsko blago Pismene ponudbe pošljite na naslov: Veleblagovnica MERKUR, Ptuj. Murkova ulica 2. do 15 avgusta 1956. — Nastlan službe takoj ali po dooovoru. Razpis Po točki 6. sklepa delavskega sveta trgovme z mešanim blagom ».N.A-M.A« v Ptuju z dne 26. junija 1958 se razpisuj-? delovno mesto za mlajšo trgovsko pomočnico Pogoj: predpisana strokovna m k>lsl-:a :zo- Rok prijave do 15. avgusta 1958 Nastop službe 1. septembra 1958. Plača do tarifnem pravilniku. Prošnje vlagajte na naslov trgovme »NA-.M.A«, Ptuj. Trg delovnih mladinskih br.gad št. 4. IŠČEM STANOVANJE s sobo, ku- hinjo m drNa-rnico v Ptuju. Kdor mi ga preskrbi, dob- lepo naarado. Naslov v upravi. PROD.AJA OTAVE 3 avgusta. — Milkovič, Ptuj, Zagrebška cesta. Poceni prodam zidan štedUnik. Naslo\' v upravi lista. OD PTUJA DO VIDMA sem zgu- bila v nedeljo, 27. julija, jopico dra.p barve. Poštenega najdite- lja pros m, da jo vrne proti nagradi Tereziji Štumberger, Ptuj, Vodnikova 5. NAJDITELJA DENARNICE ^ oseb- no izkaznico na ime Viktor Mi- lošrč, Soviče 23, Videm, na- prošam, da isto vrne na gor- nji naslov KMETIJSKA Z.ADRUGA V HAJ- DINT kupi večje količine sko- pane slame Ponudbe poslati na upravo zadruge. TR.AKTORIST išče za^poslitve. Ja- nez Potočnik, Zg, Leskovec 21, RAZNAŠALCA(-KO) za teren Lju- tomerska cesta, sprejmemo, Štariuma zaposlitev — dober zaslužek. Podružnica Sloven- skega poročevalca, E*tuj, Mi- klošičeva 3. Upokojenec išče upokojenko *z lastnim stanovanjem v svrho sku- nega gospodinjstva. Pismene po- nudbe pošljite na upravo lista. Izdaja »Ptujski tednik;;. Direktor Ivan Kranjčič Urejuje urednišk- odbor. Odgovorni urednik Ba uman .Anton. Uredništvo m uprava v Pturu. Lacko^/a 5. Telefon 156. Č^k. rač. pri Komtmaln; banki Mou-ibor, podruimica v Ptuju, št. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Iiska Mariborska tiskarna, Maribor. Letna naročnina 500 dm. pgdietna 250 dai.