6§§podar in gospodinja
LETO 1936	4. MARCA	ŠTEV. 10
Na
^HP ...
Čas, ko se bodo začela, aajprijetnejša u> dela na vrfu —; obdelovanje zemlje in fj setev — je*tu. Dasi tieirno še vedno v
>	samem deževju in se nam je bati še daljšega ali krajšega nazimka. vendar ne-
'r katerih* del ne bomo mogli več odlagati, ..čim se vreme ustanovi in se zemlja osuši. Najprej se moramo lotiti tistega % kosa na vrtu. kjer hočemo imeti prve I' setve na prostem iij pa {istih eredie, kjer
>	nameravamo gojiti sadike za zelenjad in
>	;cvetl!ce.
| Prvo delo je priprava zemlje. Od te priprave je zavisen dobršen del uspeha p Zavedati se moramo, da zemlja preskrbuje in podaja rastlinam najvažnejšo hrano, da imajo rastline v zemlji tiste i brgarte, ki sprejemajo iz nje hrano (ko-i? renine). Takoj, ko se rastlina porodi, ko £ seme skali, pa dokler živi, ostanejo ko-- renine v najtesnejši zvezi z zemljo. Zato g ;je pač važno, da zemljo za v«ako setev m temeljito pripravimo.
'1? Obdelovanja zemlje se lotimo vedno le v vedrem in stanovitnem vremenu, ko & je gornja plaši že toliko vsehla, da se ne prijema obutve in orodja.
Vobče imamo spomladi po vrtovih grede z dvojno, različno površino, V dobro oskrbovanih in pravilno obdelanih so bile vse prazne grede že jeseni globoko .' prekopane in so ležale čez zimo v gru dah. Največ pa je pri nas še vrtov, kjer '.. puste izpraznjene grede čez zimo kar v : celini. Grede, ki so bile jeseni globoko preštihane, so za zelenjad, ki jo;sedaj sejemo in sadimo najtw»lj ugodne Takih, jeseni globoko obdelanih gred ni treba sedaj iznova preštiliovati. zlasti ne. ako so bile jeseni pognojene s hlevskim gno-., jem. Popolnoma zadostuje, ako površino A z železnimi grabljami zdrobimo in poravnamo, Še lepše in bolje se to delo opravi s trirogljatim rahljačem, ki poseže nekoliko globlje nego grablje. Pri tem delu skrbno zbiramo in odstranjamo zlasti korenine trajnih plevelov.
vrt!
Na tako pripravljeno zemljo sejemo čimprej peteršilj, korenje, čebulo, črni koren, špinačo berivko in sadimo čebulek in česen. Vso to zelenjad sejemo lahko brez škode že tudi februarja, ako je vreme ugodno. V prav zavetnih legah sadimo tudi že prvi grah. Vse naštete rastline razen špinače, zahtevajo že od prejšnjega leta dobro pognojeno, ali pa samo s kompostom pognojeno zemljo. Svež hlevski gnoj jim naravnost škoduje. Če je zemlja prepusta in treba na vsak način gnojiti; je za to edino primeren star, zelo preperel gnoj. kompost ali pa umetna gnojila. Dobro se obnese sestavljeno gnojilo nitrofoskal, ki ga moramo pa spraviti v zemljo vsaj teden dni pred setvijo. Na t ar (100 kvadratnih metrov) ga zadostuje 10—15 kg. Preden zemljo poravnavamo, ga raztrosimo in potem z grabljami ali rahljačem zagrebemo.
Grede, ki jeseni niso bile prekopane, ampak so ležale čez zimo v celini, je treba pač sedaj temeljito pregrebsti (preštihati), zemljo zdrobiti in z grabljami poravnati. Poudarjati pa moramo, da na taki, šele sedaj pred setvijo prešti-hani zemlji ne bo zrastla nikdar tako lepa in okusna zelenjad nego na tisti, ki je bila jeseni na debelo obdelana. Glede gnojenja takih gred še enkrat ponavljamo: kamor bomo sejali in sadili prej našteto zelenjad, tja ne spada svež hlevski gnoj. niti straniščni niti gnojnic«, ampak zrel kompost ali umetna srnojila, ako zemlja od prejšnjega leta ni dovolj pognojena.
Sejmo in sadimo vse v vrste, ker imamo pozneje mnogo lažje delo s plet-vijo in okopavanjem, pa tudi obilnejši in lepši pridelek. Med tako seme, ki prav dolgo ne izkuli (n. pr. peteršilj, korenje), primešajmo nekoliko solatnega semena. Solata izkali že v nekaj dneh in kaže vrste, kjer je sejan n. pr. peteršilj. Ivo ta pozneje izkali. solato populimo. Ne sejmo pregosio! Ta velika napaka se ponavlja
leto za letom, dasi imamo zaradi pregoste setve dvojno škodo: po nepotrebnem za-metamo drago seme; poleg tega pa si tudi napravljamo nepotrebno delo, ko moramo pregoste setve večkrat prepuliti. Če jih pa zanemarimo, pa sploh malo ali celo nič ne pridelamo. Sejmo le v lepem vremenu, ko je zemlja posušena: Vse naštete setve na vsak način povaljajmo ali z lopato potolčiino. To se da izvesti pa le tedaj, ako je gorenja plast zemlje posušena, da se ne prijemlje lopate ali desk, ki jih privežemo na noge. Povaljana setev mnogo lepše kali nego preveč rahla.
Imamo pa še razno drugo zelenjad in pa nešteto vrst cvetlic, ki jih ne moremo sejati kar naravnost na piano, kakor se-jemo na pr. peteršilj, korenje ali pa re-sedo, kapucinke itd- ampak moramo vzgojiti najprej sadike, ki jih šele pozneje, ko se zemlja ugreje in se ni več bati hujšega mraza, presajamo na stalno mesto. Za vzgojo sadik si pripravim« za-rana spomladi — navadno tekom marca meseca — gredico, ki jo imenujemo splošno sejalnico. Ako tako grtdieo ogradimo z deskami ali betonskim zidcem in pokrijemo z okni, ji pravimo mrzel gno-jak. Ako pa denemo na dno take grede
50—50 cm debelo plast svežega konjskega gnoja in na vrh 20—25 cm dobre vrtne ali kompostne zemlje, imamo pa topel gno-jak (toplo gnojno gredo).
Za preproste razmere, ko se gre za vzgojo navadnih zelenjadnih rastlin zadostuje za sejalnico tudi gredica v za-vetnem kraju, zlasti ob solnčneiu zidu. Važno je, da vzamemo v to svrho najboljšo vrtno zemljo, ki je od prej močno pregnojena in ima v sebi mnogo sprste-nine. Taka zemlja je drobna, rahla in temne barve. Setev na taki scjalnici na planem brez oken in brez vsake varnostne naprave tnoramo vsaj pokriti s smrekovimi vejami dotlej, da seme vzkali. Pri setvi v sejalnico je še posebno paziti, da ne sejeino pregosto, kajti v goščavi zrasle sadike so šibke, pre-tegnjene in za nasad malo vredne. Čvrste, stasite (zastavne) sadike zrastejo samo tedaj, ako se med seboj ne ovirajo v rasti. Če smo pa vendarle pregosto sejali, treba setev kmalu, ko vzkali prepuliti. Izpuljenih rastlinic pa navadno ne zame-taino, ampak jih presajamo v ravnotako skrbno pripravljeno zemljo kakor je se-jalnica. Tako presajanje majhnih semcii-ščakov imenujejo vrtnarji pikiranje.
Obramba proti žitni rji
Potrebno je, da vemo, v čem obstoji škoda, ki jo povzroča rja na žitih. Glivice rje poženejo svoje nitevje in podgobje v stanice zelenih delov rastlin in jih tako poškodujejo, da ne morejo več zbirati hrane iz zraka in zemlje. Listi prezgodaj ovenejo in vsled tega se predčasno zaustavi tvorba organske snovi. V zvezi s tem se tudi žitno zrnje ne more povoljno razvijati, kajti oveneli listi brez klorofila mu ne morejo dovajati nadaljne hrane. Zrnje ostane drobno, zgrbančeno in po sili dozorelo. Ker napada rja tudi steblovje, zato postane tudi slama manj vredna. Na ta način škodujejo rjava rja, kronska rja na ovsu in ječmenova rja.
Mnogo hujši ste pa progasta in rumena rja, ki nastopata nenadoma kakor kužna bolezen. Ker se ti dve razvijata tudi v klasju, zato nastanejo pod njih vplivom zgrbančena, zakrknjena zrna, ki se dado uporabiti samo za krmo. Ti povzročati naravnost slabe letine, kakor smo to doživeli 1932. L, ko je progasta rja uničila pridelek pšenice v večini žito-rodnih pokrajin naše države. Če enkrat
nastopi bolezen v takem obsegu in tako nenadoma, je seveda vsaka obramba proti njej brezuspešna.
Da pa nastopi tako vsesplošno oku-ževanje, morajo biti podani trije važni pogoji. Prvič: da zavladajo ugodne vremenske razmere, t. j. visoka vlažnost v zraku in mnogo padavin ob primerni toploti. Drugič: tako ugodno Vfmt naj vlada v tisti razvojni dobi rastlin, ko jih dotična rja najlažje napade. Za rumeno rjo je to tedaj, ko žito požene v klasje, za rjavo rjo, ko je žito že sklasilo, in za progasto rjo, ko je zrnje že mlečnato. Ugodno vreme in razvojna doba žita morata biti s posamezno rjo v soglasju. Tretjič: četudi sta prvi in drug; pogoj že podana, vendar nastopi razširjenje rje šele tedaj, če so innogobrojni kupčki zimskih trosov iz prejšnjega leta dobro prezimili.
Za nastop posameznih vrst rje v različnih žitorodnih okrajih je merodajno podnebje, toplejše ali hlaanejše. Tako nastopa rjava rja na pšenici v toplejših predelih Slovenije, kakor so Dolenjska,
vhodna Štajerska. Dravsko in Mursko polje ter Prekmurje. Tudi progasta rja nastopa v teh krajih, sicer le izjemno, iedaj pa v naravnost katastrofalnem obsegu, kakor smo to doživeli pred tremi leti. Rž je tu napadena le po rjavi ali rženi rji; druge vrste se je ne primejo. Ječmen je tu le malo rjast, oves pa trpi po kronski rji, tu pa tam pa tudi po progasti.
V hladnejšem, bolj vlažnem podnebju, kakor je Gorenjska, Notranjska, kočevski in litijski okraj in zapadni del Štajerske s Koroško se bolj širi rjava rja na pšenici, deloma tudi progasta rja. Če je spomlad hladna in vlažna, tedaj opazimo tudi rumeno rjo. Pri rži je slično Ječmen dobi ječmenovo rjo, oves pa kronsko, kedaj pa tudi progasto. • »
Razkuževanje žitnega semena pred Setvijo tu nič ne pomaga, kajti rja napada zelene rastline in ne zrnja. Tudi škropljenje napadenih žit nič ne zaleže, ker bi bilo to predrago; sicer pa tudi nemogoče izvesti tako, da bi bilo učinkovito. Pač pa priporočajo strokovnjaki druge načine borbe, s katerimi se vsaj deloma da omejiti škodo, ki jo povzroča žifna rja. Ti načini so v zvezi z obdelovanjem žita in se dajo spraviti v štiri skupine: 1. preložiti je setveno dobo žit;
2.	izbrati žitne sorte, odporne proti rji;
3.	uničiti rastline-trosonosce; 4 pravilno gnojiti.
Preložitev setvene dobe žit pomenja, da preložimo tisto razvojno dobo rastlin, v kateri jih rja najuspešnejše napada. Zato sejemo ozimine nekoliko pozneje nego navadno, v hladnejših krajih n pr. ne pred koncem septembra. Nasprotno pa skušamo jara žita spraviti čimprej v zemljo, da se njih razvojna doba ne krije z razvojno uobo žitne rje. Tako preprečimo okuževanje v večjem obsegu.
Žitnih sort, odpornih proti rji, imamo pri nas še malo, ker smo se z vzgojo takih le malo še pečali in nam torej manjkajo izkušnje. V ta namen bi nam bila potrebna semenogojska postaja v hladnejšem in vlažnejšem žitorodnem okraju, na kateri bi preizkuševali razne žitne vrste z ozirom na njih odpornost proti rji. Tako postajo imajo na pr. v Loos-dorfu na Gornjem Avstrijskem ki že več let vzgaja žitne sorte, odporne proti rji. Poudariti pa treba, da so odporne tam, kjer jih vzgajajo: če jih pa sejemo pri nas, niso več odporne. To pomenja, da treba vzgojiti sorte, prilagodene doma-
čemu podnebju in odporne proti domači rji.
Rastline-trosonosce imenujemo tiste rastline, na katerih se rja razširi, pre-zimi in spomladi preide na žita, na pr. češmin, pirika, krhlika. Te moramo v bližini žitnih polj zatreti, da ne raznašajo te bolezni na žita. Trosonosce imenujemo pa tudi tiste žitne rastline, ki vzkale iz zrnja, ob žetvi izpadlega iz klasja. Te nudijo najboljšo zalego raznim glivicam in rjam. ki se na njih naselijo in tamkaj tvorijo zimske trose, ki potem prezimijo. Mnogokrat preidejo celo na ozimino, se tam ustalijo, prezimijo in Spomladi razširijo. Ko smo po žetvi strnišče sprašili, vzkale izpadla semena in njiva od njih ozeleni. Te rastline-trosonosce uničimo s tem, da čez par tednov njivo zopet pre-orjemo ali jo prebranamo z ostro brano, da jih sonce presuši. Na ta način preprečimo razširjevanje ne samo rje, ampak tudi raznih drugih bolezni in škodljivcev.
Pravilno gnojenje omeji škodo po rji. Znano je, da preobilica dušika pospešuje rjo in da gnojenje s hlevskim gnojem neposredno pred setvijo žit ugodno vpliva na razvoj te bolezni. Nasprotno pa ovira obilica kalija in fosforne kisline njeno razširjevanje. Pri nas se zlasti v hladnejših predelih še preveč gnoji s hlevskim gnojem ali celo z gnojuico, ki imajo premalo kalija in fosforne kisline. Iz tega razloga opažamo tudi na žitih mnogo rje. Zlasti superfosfat pospešuje zori-tev žita in s tem tudi preprečuje nastop rje. So pa tudi drugi činitelji, ki omejujejo to bolezen, ki nastopa večkrat na dveh njivah z isto žitno sorto in enako obdelanih različno.
Tu navedene mere pri pridelovanju žita ne Omejijo razširjevanja samo rje, ampak tudi raznih drugih bolezni in škodljivcev na žitih. Tako preprečimo na pr. s pozno setvijo snežno plesen ozimine in pojav raznih škodljivcev
Našteti pripomočki proti rji niso sicer v stanu popolnoma zatreti to žitno bolezen, zlasti tedaj ne, če jih izvaja le posameznik; vendar zamorejo vsaj nekoliko zadržati njen pojav, da ui škoda tako ogromna, kakor je bila pred- nekoliko leti. Pa tudi tam, kjer nastopa sicer pogosto, toda v manjšem obsegu, a vendar je škoda znatna, se je na ta način vsaj deloma obranimo. Zato priporočamo našim žitorejcem, da upoštevajo tu podane smernice za omejitev škode po žitni rji	L-
O gnojenju rastlin
Rastline odvzamejo vsako leto zemlji izdatne količine fosforja; te izgubljene količine ji moramo zopet vrniti, ako hočemo ohraniti rodovikiost zemlje v dobrem stanju.
Fosfor ji vračamo s fosfatnimi gnojili, od katerih so najvažnejša: superfosfat, Tomasova žlindra in kostna moka. Ako zemljo redno gnojimo z večjimi količinami fosforjevih gnojil, kakor jili rastline morejo uporabiti, se zemlja s fosforjem počasi založi, tako da potem več let ni potrebno močno gnojenje s fosforjem.
Superfosfat vsebuje 15—20% v vodi raztopljive fosforjeve kisline, ki je rastlinam takoj dostopna. Superfosfat je sivkastobele do temnosive barve in je nekoliko debelejši prašek, ki se ga lahko trosi bodisi z roko, bodisi s strojem, ne da bi se prašil. Učinkuje zelo hitro in deluje pri vseh rastlinah zelo dobro. Pri nas je bil že pred vojno zelo dobro poznan; posebno za ajdo so ga zelo radi in z uspehom uporabljali Pri žitih pospešuje fosfor zorenje in zviša pridelek zrnja.
Superfosfat izdelujejo iz surovih fosfatov (to so namreč rudnine, ki vsebujejo mnogo fosforne kisline) in pa iz kosti, tako da pridajo fosfatom primerne množine žveplene kisline. Da more fosforna kislina hitro delovati, mora biti v taki obliki, ki je lahko topljiva, zato pa se surove fosfate in kosti najprej dobro zdrobi in se jih potem raztvori z žvepleno kislino. To delo se vrši v tovarnah; tudi v naši državi imamo več tovarn za izdelovanje superfosfata. Skoraj v vseh zemljiščih primanjkuje fosforja in je poleg tega v težko topljivi obliki in ga more rastlina v kratkem času svojega razvoja izkoriščati le v majhnih količinah. Ker je fosfor, v kolikor se ga nahaja v zemlji, težko topljiv, ga moramo dodajati v obliki superfosfatov; v nasprotnem slučaju bi bile one male količine fosforne kisline, ki se v zemlji še nahajajo, zelo hitro izčrpane
Vrednost in cena superfčsfatov se ravnata vedno po odstotku fosforne kisline, katero vsebuje superfosfat.
Najbolje deluje superfosfat na dobrih in težkih zemljah. Fosforna kislina zelo pospešuje začetni razvoj rastlin in zato je zelo dobro in priporočljivo gnojiti s
superfosfatom že. pred žetvi jo Tiosimo ga navadno že pred oranjem, lahko pa mdi že na preorano zemljo. Posebno prikladno je to spomladi, da korenine mladih rastlin takoj dobijo zadosti fosforne hrane in se tako hitreje in bplji razvijajo :zelt> dobro učinkuje to pri' onih rastlinah, ki rabijo veliko fosforjeve kisline že v mladosti, kot n. pr. pesa
Nič manj za superfosfatom ne zaostaja Tomasova. žlindra. Pridobivajo jo kot stranski proizvod pri izdelovanju jekla. Navadno vsebuje 13—\9% fosforjeve kisline iti približno 50% apria. ki približno enako učinkuje kakor v žganem apnu. Uvažati jo moramo iž inozemstvi iu je: zato nekoliko dražja kot pa ostala fosforna guojila.
Hranilna vrednost žlindre je približno ista kot pri stiperfosfatu. samo da počasneje učinkuje, ker je njena fosforna kislina težje topljiva in zato rastlinam ni tako hitro dostopna. Zato je najbolje, da trosimo Tomasovo žlindro že v jeseni; učinek pa je tem boljši, čim drohneje je zmleta.
Marsikateri kmetovalec je dosegel z uporabo Tom asove žlindre zelo lepe uspehe in bil nad vse zadovoljen. K temu pa pripomore v obilni meri apuo. katerega vsebuje preko polovice. Znano je, da so naše' zeuilje zelo revne na apnu.
Zelo primerno gnojilo je za lahke peščene zemlje, ker se v njih dosti hitro razkraja. Dober je njen učinek na peščenih tleh. ki so: revna na apnu. ker nudi rastlinskim koreninam precejšnje količine apna. Posebno, dobro pa učinkuje na močvirnatih tleh: taka zemlja je navadno kisla in za razvoi tastliu zelo neugodna. Apno pa veže te škodljive kisline in jih, napravi popolnoma neškodljive.
Tomasovo žlindro trosimo lahki jeseni ali pa spomladi; prvo leto se tako vsa ne porabi, ker deluje več let; navadno traja ta doba njenega delovanja tri do štiri leta. Zato je zelo priporočljivo gnojilo za travnike: vsled obilnega apna se je na njih se vedno dobro obnesla, ako smo jo trosili v zadostni količini. Dobro gnojilo je tudi za vse one rastline, ki potrebu jejo za svoj razvoj vetje količine apna, kot n. pr. razne detelje.
Ako iz kateregakoli vzroka m moremo gnojiti s Tomasovo žlindro jeseni,
i, 77
oziroma pozimi, gnojimo lahko tudi še 'spomladi. Na..podlagi številnih poizkusov je doguano. da je Uporabna tudi za »naglavno« gnojenje.
Med dušikofosfatna gnojila .-.padajo razne kostne moke. Že ime samo pove •'da vsebujejo fosfor in dit*tk. Kostne moke se zelo hitro razkrajajo m zato se njili uporaba najbolje izplača na lahkih zemljiščih. S fostorninii gnojili dosežemo zelo lepe uspehe pri žitih, ajdi. fižolu, pri raznih deteljah in pri pesi
Množina uporabe fosfatnih gnojil je odvisna od mnogih okolnosti; tako v precejšnji meri od lastnosti zemljišča samega. Sicer vsebujejo nekatere zemlje precej fosforja, kateri pa De pride za rastline v poštev, ker se nahaja v ne-raztopni obliki in ga rastlinske korenine ne morejo sprejeti. Zato učinku jejo razna fosfatna gnojila navadno na vseh. zemljiščih zelo dobro in rastline jih v polni meri izkoristijo. Poznati pa moram© tudi vsaj približno potrebo posameznih rastlin
na fosforju. Medtem ko potrebujejo nekatere rastline več fosforja, se zadovoljujejo druge z manjšimi količinami Večje količine fosforja potrebuje krompir-pesa. ropica in detelje; nekoliko manj pa razna žita,
Zelo važno je tudi to. kako močno gnojimo s hlevskim gnojem ki vsebuje precejšnje množine fosforja, katerbga rastline zelo dobro izrabijo- ako smo s hlevskim gnojem močno gnojili, potefh dodatno gnojenje z umetnimi fosfatnimi gnojili ni potrebno, ker imaio rastline že v hlevskem gnoju na razpolago zadostne količine fosforja.
Ako s hlevskim gnojem ne gnojimo, potem so potrebne za površino 1 ha (10.000 m-) približno sledeče količine su-perfosfata, oziroma Tomasove žlindre; za žita	200- 250 kg •
/a okopavine ." 250—300'.",.. ;; detelja, lucerna * 250—350	i
P.
(Nadaljevanje sledi.)
v KRALJESTVU GOSPODINJE
KUHINJA
Kuhane postrvi. Da ima koža kuhane postrvi lepo modro barvo, treba takole postopati. Pred vsem morajo biti ribe še žive. Poberem jih iz vode. umorim z udarcem noževega hrbta na glavo in osnažim. Potem jih zložim v pedolgasto posodo tako. da leže na Irebuliu in da je glava posameznice ob repu drage. Ako ne " napolnijo prostora, priložim primerno poleno. Nato vsako ribo poli jem t Vrelim kisom in prilijem ob robu posode toliko slanega kropa, da so postrvi dobro ..pokrite. Ko še prevro. jih potegnem na stran, pokrijem i, namazanim pivnikom in obtežim papir s kuhalnico. Ko ribani izstopijo oči so dttvolj kuhane. Ako dam gorke' na mizo, jih takoj poberem, zložim na krožnik, okrasim z zelenim peter-šiliem in narezanimi jajci tt-r oridenem koščke limone. Ako rabim mrzle, jih pustim toliko časa v vodi. da se v rijej shlade.
Ribe s papriko. Osnažene ribe potresem s soljo in papriko, zrc/em jih na kose hi denem na razbeljeno mast, v kateri sem /arumcfiila veliko cVbule. Ko se njihovo meso napihne jih zalijem s kro-
pom toliko, da so komaj pok nte Ko liei-kaj časa vro, so pripravljene /a na mizo. Okus se zbotjša, ako so v te; omaki raz,-lične ribe. Kot pridatek so. dobri- različni cmoki ali krofki iz maslenega tfcsjla deti je treba, da se ribe ne snu-jo med praženjem mešati. Ker imajo /el.b moftko ttteso, bi to pri mešanju' razpadlo
Pečene ribe s kislo smetpnoin drob-tinami. Osna ženo in osolje.no wbo denem v posodo in polijem l razpustent-nv surovim maslom ali t oljem Potem potreseni ribo z zelenim sesekljanim peter-šiljem in drobtinicami. S tem sokom polivam ribo toliko časa. da je pečena. Nazadnje pridenem par -žlic kisle siiip? tane. Ko prevre, dam na mizo	"
Ocvirkove pogačke, Pol liti a mrzli 1} ocvirkov drobno sesekljam Na dfesko stresem pol litra moke. Moko in ocvirke prav dobro zmešam Ko sc> ocvirki z moko dobro zmešani, naredim testo Za to testo rabim dva rumenjaka, tri žlice kisle smetane, dve žlici vina in shajati kvašček iz dveh dkg droži. Potem testo na tenko razvaljam in zložim kakor, masleno testo. Po dvajsetminutnem počiva-nju testo zopet razvaljam in zopet zložim kot prvič. :čez nekaj časa testo zopet razvaljam in zrežem ria tri prste
dolge in dva prsta široke kose. Potem jih zložim na pomazano pekačo. pokrijem >s prtičem in pustim, da vzidejo, nakar jih pomažem z jajcem in lepo rumeno zapečeni.
Jabolka s snegom. Deset dkg sladkorja bledo zarumenim v sedmih dkg surovega masla. Potem pridenem tri dobre pesti na rezance zrezanih jabolk, primešam dve žlici kakršnekoli marmelade in pražim toliko časa, da še jabolka zmehčajo. Te snovi potresem v pomazano skledo in površino obložim s sriegota, ki sejn ga napravila iz dveh beljakov in osladila z dvema žlicama sladkorja. V pečico denem za toliko časa. da se sneg S*rdi.. .	.
Red in snaga pri orodju
Vsako orodje, naj bo že za katerokoli delo, mora biti v redu in čisto shranjeno, ako hočemo, da je vedno pri rokah in da nam res uspešno pomaga izvršiti to ali ono opravilo.
Najboljše je, ako imamo vse pripomočke v gospodinjstvu, kakor krtače, omelo, metle, čopiče itd. spravljene skupaj na enem prostoru, da jih ne iščemo po hiši, kadar jih potrebujemo Lepo iu v redu jih shranimo, ako si naredimo v ta namen zabojček z ročajem, v katerem imamo lepo zloženo vse, kar potrebujemo pri snaženju in podobnih gospodinjskih opravilih. Ako je zabojček razdeljen na več delov, je orodje še bolj v redu spravljeno. Metle in omela najboljše spravimo, če jih obesimo za zanko, ki jo napravimo iz žice in potegnemo skozi luknjico, ki smo jo izvrtali skozi drog. Krtače postavimo v zabojčku pokonci, čopiče in
cunje pa zložimo v predalček, potem ko smo jih oprali in posušili.
Z napačnim ravnanjem največkrat poškodujemo čopiče, katerih je v vsakem gospodinjstvu nekaj v zalogi. Vsak čopič je treba očistiti takoj po uporabi. Najprej ga dobro iztisnemo in malo odrgnemo. Klejeve in vodene barve takoj izperemo, ker že majhne množine apna poškodujejo s časom ščetine čopiča. Za to vzamemo vročo vodo; nato pa čist čopič obesimo, da se posuši. Nekateri puščajo čopiče, ki jih nameravajo čez nekaj dni zopet rabiti, kar v vodi. To pa ni prav, ker vzame voda čopiču prožnost in ga naredi s časom skoro nerabnega. Pa tudi lug iz sode ter terpentin čopičevim ščetinam bolj škodujeta kakor koristiti. Tudi petrolej ni posebno dober, ker ima v sebi snovi, ki ne izhlape in Ostanejo tako na čopiču ter pridejo pozneje v barvo in otežkočajo sušenje.
Najboljše je, ako očistimo čopiče od oljnatih barv najprej s terpentinoni. nato pa z mazavim milom in vročo vodo. čopiče od laka pa osnažimo s špiritom, čopiče, ki so postali trdi. ker jih nismo takoj po uporabi očedili, omehčamo takole: namočimo jih v mazavem milu, barvo raztopimo v terpentmu, nato pa jih z milom in vodo docela očistimo
Tudi za krtače je dobro, ako jih včasih operemo v milnici (z dodatkom sal-mijaka), toda le hitro in previdno, da se preveč ne razmočijo. Sušimo jih na večkrat zloženi, čisti cunji, s ščetinami navzdol, da voda odteče. Pred umivanjem pa jih še počešemo, da odstranimo niti in druge smeti, ki se naberejo pri uporabi med ščetinami. Ravno tako ravnamo tudi z omeli, metlicami in podobnim orodjem.	S. H,
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Ljubljanska denarna borza. Promet na naši borzi se razvija normalno. Devize se gibljejo v več ali manj stalnih mejah, posebnih skokov ali padcev ni opaziti; V zasebnem kliringu so plačevali kupci za tuje valute naslednje povprečne cene: angleški funt 250 din, nemška marka 14.55 din, španska pezeta 6.30 din, avstrijski šiling 9.55 din, grški boni 33 par. — Uradni tečaji so pa beležili: angleški funt
215:53 din, ameriški dolar 42.02 din, nemška marka 17.56 din, holandski goldinar 29,6? din, švicarski frank U.28 dih, belgijski belga 7.36 din, francoski frank 2.88 dinarja, češkoslovaška krona 1.81 din. — Iz Belgrada poročajo, da se v kratkem iz-vrše večje spremembe v našem deviznem režimu. Izvozniki zahtevajo, da bi smeli vse dobljene devize prodati v privatnem kliringu in to zlasti pri izvozu v Anglijo, kajti angleški funt notira uradno okrog 216 din, dočim znaša svobodni tečaj 250
dinarjev. Obeia se. da bo odslej dovoljenih za privatno prodajo dve tretjini deviz, Narodni banki bo pa ponuditi samo eno tretjino.
g Svetovna produkcija zlata. Poročilo ;z Londona navaja lanško svetovno proizvodnjo zlata za desetino večjo kot v letu 1934. ter za nad polovico večjo kot 1929. 1. Lani so pridobili 30.5 milijona unč zlata, od katerih je Afrika sama dala 10,8 milij., sledi Rusija s'5.6, Kanada 3.3, Zedinjene države 3.1. Tudi poraba platine se je v zadnjih letih močno dvignila, in sicer od 175.000 unč v 1. 1933. na 275 tisoč unč v 1. 1935. Največ platine proizvaja Kanada, potem Rusija.
CENE
g žitno tržišče. Položaj na žitnem tržišču se je v toliko izpremenil, da so vsled nezanimanja od strani kupcev začele cene nazadovati. Tako se glasijo na ljubljanski blagovni borzi ponudbe za blago v vagonskih množinah dobavljeno na nakladalno postajo za 100 kg sledeče: Pšenica, baška in banaška, "8 kg težka, po 166—168 din; v Novem Sadu je ista po 158—160 din; rž, uaška, 135—140 din; oves slavonski, 147.50—150 din; ajda, siva, v Ljubljano postavljena. 140—142.50 din; koruza, času primerno suha, 113—115 din; prekomerno suha, prekmurska, 117—1J9 dinarjev. Moka, pšenična, baška in banat-ska, 265—270 din; št. 2 245—250 din, št. 5 225—230 din; otrobi, pšenični. debeli, 107.50—110 din.
ŽIVINA
g Mariborski živinski sejen«, 25. februarja. Prigon je znašal 5 konj, 11 bikov, 116 volov, 310 krav in 7 telet, skupaj 449 glav živine. Cene za 1 kg teže so bile naslednje: debeli voli 2.50—3 din, pol-debeli voli 2—2.80 din, vprežni voli 2.40 do 3.15 din, biki za klanje 2—2.80 din, klavne krave, debele, 2—2.90 din, krave za rejo 1.80—2.25 din, krave za klobasarje
I.25—1.75	din, molzne krave 2—3 din. breje krave 2,50—3.50 din, mlada živina 2.75—3.60 din, teleta 3—4 din. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste kg 8—10 din,
II.	vrste 6—8 din, meso od bikov krav in telic 4—6 din, telečje meso I. vrste 8 do 10 din, II. vrste 4—6 din, svinjsko meso. sveže. 8—10 din.
g Prašičji sejem v Ptuju, 26. februarja. Dovoz je bil 9lab, kupčija pa dobra. Svinjerejci so privedli na sejem 109 veli-
kih prašičev in 26 pujskov, skupaj 135 rilcev. Cene odraslim živalim so ostale od zadnjega sejma neizpremen jene, le cene pujskom so nekoliko poskočile. Povprečno so bile: pršutarji po 5—5.50 din. opitane svinje 6 din, prašiči za rejo 4.75 do 5 din za kg žive teže, mrtve teže pa po 8—9 din; pujski 6—12 tednov stari po kakovosti od 90—100 din eden. Večina jj.lt je bila prodanih.
RAZNO
g Samopomoč za dvig živinskih cen. Mesarji in razni živinski prek upčevalči pritiskajo stalno na cene' živine, samo da imajo oni čim večje dobičke. S tem je najhujše prizadet kmet, ki mora svojo živino oddati za slepo ceno, rvima pa od tega koristi meščan, oziroma uradnik, kajti cene mesa so stalno enako visoke, naj kupi mesar vola po 5 din ali po 2 din za kg žive teže. Proti temu izkoriščanju so se prvi Hrvatje uprli in njih kmetska organizacija »Seljačka sloga« se je zavzela za to, da se cene živini dvignejo. Pred 14 dnevi so organizirali vse kmete, da ne smejo prodajati živine po nižji ceni, kakor jo določijo zaupniki in veščaki »Sloge«, ki pred vsakim sejmom ocenijo vsako žival. Mesarji so bili končno prisiljeni, da ponudijo višje cene, ki so bile 1—2 din višje nego prej. Tako so hrvatski kmetje zavrli izkoriščanje od strani mesarjev. Pa so se našli ljudje, ki so jim padli v hrbet. Prekupčevalci šo v Mariboru pokupili veliko množino volov po nizkih cenah ter jih prignali no zagrebški semenj, kjer so jih ponujali po 70 par ceneje, nego so kmetje določili svoje cene. Naravno, da je vsled tega riav stala razburjenost, ki bo lahko imela Zle posledice. In tu bi morala oblast vendarle enkrat nastopiti in prepovedati mešetar-stvo in prekupčevalstvo » živino kajti prekupčevalci bodo našli vedno pota. kako bi opeharili ubogega kmeta Glavni pogoj pa je, da se najprej organizirajo vsi kmetje in sami določijo cene živini, po kateri jih naj plačajo mesarji, izlo-čivši vse prekupčevalstvo Ti bodo še vedno imeli svoj dobiček, meščan in uradnik pa meso poceni, kmet-živinorejec bo pa tudi dosegel primerno c-eno.
Obljubljena dola. M. A. Če vam ie očr
*aše žene zagotovil, da vam bo izplača dolo do navedenega dne, pa se ne drž svoje obveze, ga pač lahko tožile.
PRAVNI NASVETI
Odškodnina za električno napeljavo čez njivo. F. M,. Š. — P red petimi leti je neki veleposestnik - napravil električno centralo in napajat elektriko..'tudi če? vašo njivo. Takrat -sta se domenila, da pustite postaviti stebre jia /travniku, zato vam pa mora brezplačnodati toliko luči, kolikor bo postavil stebrov: Po enem • letu je lastnik umri, njegovi;"1 dediči pa. zahtevajo ad vas pfačilo za luč in nočejo, verjeti vaši; pogodbi s pokojnim.;—- Pravico imate, da tožite dediče na priznanje vaše pogodbe in' vas ne morejo prisiliti, da bi vzeli kako drugo odškodnino. Lahko pa tudi zahtevate odstranitev stebrov.' če ne bi dediči- hoteli izpolniti pogodbe.
Z, izvršbo zavarovane obresti, Z. i — V neki poravnav: ste prevzeli. od trgovca dolžnika kot ..plačilo za s.vcjo terjatev neko drugo terjatev, katero je temu "trgovcu dolgoval- nekj penžijonist. Ker ima ta penžijonist svojo pokojnino zarubljeno tudi za dru ge dolgove in bo vaša 'terjatev prišla do kritja šele-čez pet let, vprašate, :ee bodo obresti od vaše terjatve za' več kot '3 leta nazaj zastarele' ali ne. — Če boste svojo ier-jaiev na pokojnini vam ddkazanega upokojenca dali zavarovati izvršilnim potom po sodišču, potem obresti te terjatve ne zastarajo, čeprav ne bodo v 3 letih plačane. Z izvršbo nezavarovane obresti pa zastarajo po preteku 3 let.
Hoja po tuji njivi pri oranju. 2. I. Ž. — Če imate priposestvovano služnostno pravico hoditi pri oranju po tuji njivi, vam je sosed tudi s';, preklieom pred cerkvijo ne more odvzeti. Ako vas bo resno oviral, ga lahko tožite. Sicer vas pa opozarjamo, da se take pravice n? smejo zlorabljati in smete le toliko hoditi po tuji njivi, kolikor je to nujno potrebno ter morate varovati soseda škode.
Mlekarski voz; L. A. D. — Za kupljeni, mlekarski voz mora prispevati vsakdo toliko, kakor je bilo to dogovorjeno. Izstop iz zadruge, katere člani so se med seboj dogovorili, da kupijo voz, pač nikogar ne more razvezah obveznosti, ki jo je prevzel z medsebojnim dogovorom. Zato boste lahko neplačane prispevke tudi iztožili, Če ne bo šlo drugače.
Tožba pred občinskim sodiščem. S. P. M. —- Na Hrvaškem še vedno poslujejo občinska sodišča (mesni sudovi), in sicer v mestih do 500 dinarjev vrednosti spornega predmeta, na deželi pa do 300 dinarjev. Za to sodišče so predpisane poleg državne tudi . banovirtske takse. Če za tožbo, ki ste jo vložili 1. 1931. davkarija sedaj od vas zahteva plačilo takse, ste tožbo tedaj najbrž, pretna-lo kolkovali, kar je naknadno ugotovil finančni organ. Brez pregleda spisa vam ni mogoče na vsa vprašanja točno odgovoriti, ker te vaša informacija prepomanjkljiva.
Dedovanje po jtari materi. M. M. K- ■*— .-Ce ni bilo testamenta, so dedovali vso zapuščino po enakih delih. Ako je zapustničiti otrok (njena hčerka, ki je vaša mati) umrl pred njo — zapustnico, pripade delež, ki bi šel umrlemu otroku,. ostalemu vmiku (vnu-knji) v celoti, ali več vnukom po enakih delih. Ce je torej vaša mati umrla pred smrtjo vaše stare matere, imate vi, če ste edini otrok, pravico do tistega deleža, ki bi pripadel po zakonu vaši materi. Kako se je v vašem slučaju zapuščinsko, postopanje iz-vedlo, je razvidno vse iz zapuščinskega, spisa. Pojdite na uradni dan. k sodišču, kjer vam bodo vse povedali, kar je razvidno iz spisov.
Trafikanti in pridobnina. U. R. — Trafikantom se pridobnina ne nalaga od dohodkov iz maloprodaje monopiolskih predmetov. Ce. pa trafikanti prodajajo iud; druge predmete, n pr. pisarniške potrebščine, so zavezani pridobnini.
Odvetniški račun. K. M. Če se z odvetnikom glede nagrade nisie pogodili in se i vam zdi njegov račun previsok, lahko zahtevate sodno odmero stroškov. Ce ste odvetnika pooblastili, da za vas opravi določeno delo, ste mu dolžni plačati račun. Ako pa odvetnik zastopa nasprotno stranko, ste pač vi sami dali privoljenje za vknjižbo dolga in sfe se gotovo tudi zavezali plačati stroške. Drugače najbrž ne bi od vas terjal plačila stroškov. Razumljivo je tudi, da mora dolžnik plačati stroške vknjižbe posojila, ki ga dobi v poio-jilniei. Le vprašajte odvetnika, ali pa v posojilnici, zakaj terja od vas plačilo. Gotovo vam bodo to razložili. O višini stroškov ne moremo razmotrivati, ker nam ni znano, kakšna dela ie opravil odvetnik. O tetn vprašanju bi moglo odločiti sodišče na podlagi predloženega stroškovnika.
Popravljanje pota. P. D. V. Predvsem je treba vedeti, med katero vrsto potov se prišteva ona pot, ki jo morate popravljali. Očividno je to občinska cesta II. reda Po postavi se občinske ceste II. reda vzdržujejo redno s prispevki davčnih zavezancev v onih krajih, ki so jim te ceste poglavitno namenjene Porazdelitev teh prispevkov določa občinski odbor po neposrednem davku zavezancev Ako mislite, da vas občinski odbor preveč obremenjuje in vam nalaga popravilo večjega dela ceste, kakor bi odpadel po neposrednem davku na vas, se proti sklepu občinskega odbora pravočasno (v 15 dneh) pritožite na okrajno na-čelstvo.
Vojnica. L B. Čeprav ste služili pri vojakih, pa vam vseeno nalagajo vojnico. Kam bi se pritožili? — "Pritožbe proti pogreš-nemu vpisu za vojničaria ie vložili pri po* veljstvu vojnega okrožja. Proti rešitvi ko« mandanta vojnega okrožja ie dopustna pritožba v 15 dneh na poveljstvo divizijske oblasti.