100. *tev. Poštoina piacana v goumni. Oelje, gg»eda 5. septembra S928. _____________________Lefto *¦ lxha)a v pondeijek, sredo In petek« Stane mesečno Din T — ia inozemstvo Din 20'—. Posamezna SteviSka I Gin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. ------------------— NOVA POBA Urcdnifttvo In upravnižtvo i Celje Strossmayerjeya ullca 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo. Ogtasl po tarifuT Telefon int. štev. 65. JugosEovanski probiern. | Nedeljski »Nairodni Listy so priob- j cili pod gornjim naslovom obširen čla- | nek dr. Ka'rla Kranmfa. iz ka-terega so nam zcli potrebno priobčiti nekatere odstavke. »Ob gotovih čaisih«, pra>vi dr. Kra- maf, »je pra.va d-olzViost. da čilovek spregovori, ker bi molk lahko pomenil poiinaaijkanje praivega, mioškega prija- teljstva. Zdi se mi, da velja to sedaj glede razmer v kraljevini Srbov, ITr- vatov inw Slovencev. Ni to prvikrat, da tako ra-vnainj. Nepoizabne dni spo- nulaidi 1. 1918 so bili v Pragi Hrvati, od Srbov pa g. Pribičevič in so se z menoj posvetovali o bodoči. Jugoslav i- ji, Prosil sem takrat Srbe, naj se ne dotikajo lirva.tskega državncga praiva, a Hrvati so obljubili, da bodo za to tla-li državi. vse potrebno za vojaško kakor gospodarsko moc. In ko me je sprcjel sedanji kral.j. takrat so presto- lonaistednik, v Parizu, sem govoril isto kakor v Pragi. Niseni tega storil za to. da bi se prikupil Hrvatom, tern- vec za to, ker je po niojili izkušnjah tradieija v dusah narodov mnogo glo- bokeje ukoreninjena kakor to mislijo innogi politilti. In brvatsko državno pra.vo je imelo stoletno tradicijo!« V na'daljnjem priniorja dr. Kvdwwdv konflikt med Srbi in Hrvati s konflik- tom med Č!ehi in Slovaki. Kai* je bila. pri Hrvatib njibova rfrza.vna .^almo- st ojnost, to je bila med Slovaki vera, obravnavanje verskeg-a vprašanja. V- Boogradu in v Pragi so je mislilo po vojni, da sta .vojma in drža.vni pre- nbrat spremenila vse do dna. Mislilo pe je, da je kakor po veliki francoski revoluciji niozno enostavno razdreti , meje >tarib pokrajin in ustvar>ti novp n d mini strati vne cdiniee, Pozabilo pa sr je pri terrk da. je bil delokroig držav- ne up rave 1. 1700 zelo omiejon in je tore.f ni nvoglo biti tako težko spreme-- niti in intenzivnojše zgraditi. Pnzabi 10 se je tudi na to, da so Franoozi rafv- no Francos, a da smo mi Slovani, oib- čutljivejši in vsled tega tern bolj veza- ni na tr-a-tlici.io. Dr. Kramar opisujc na to. kakö so Čebi za nekaj let spo- znali .svojo zimoto, opustili razdelitev Čelioslovaške na župe in so re.stituira- 11 stare zgodovinskio pokrajine (Češko, Moravsko, Slezijo, Slovaško in Pod- küTpaitskn Busijo. Kako jo to bilo do- bro. se j-e pokazaJo pri popolnem ne- iispebiu Rothiermerjcve akeije med slo- vaškim narodom (ki je, kot zna.no, si a 7a\ tern, da se nbnovi stara Mailžarska. op. ur.). Raznuere nued. Srbi in Hrvati so niiedtem veliko bolj kömiplicirane. Hr- vati so imieli poprej svoje laistno no- tranje državno življenjc. nadjadi so so. da .jib bode Franc Ferdinand popol- nonia asvobodil od Madžars.ke in re- formiral Avstro-Ogrsko. Položad je ze- Jo poslaibšad londonski pakt iz 1. 1915, po katere'm bi imeli Hrvati in Slovenci najdražje plačati zinage antante in osvobojenje Srbov od madzaa'ske no- vaTnosti. Tudi se nikakor ne snie pro- zreti, da so se Hrvati in Slovenci kljub temu paktu in kljub drugim nevar- nostim od 1. 19.17, še bolj pa od spo- inJadi 1918 postavili z vso odločnostjo proti Avstro-OgTski. Tudi se ne sine pozabiti, da so imeli Hrvati stoletno kraljevino, da so gosj)oda,rsko naprecl- llejsi ko Srbi, da jo bila njib.o'va držav- na upraiva nuiogo bolj z-aipadnjaska ko srbijanska in da so Madžari vztrajno delali na tern, da poglobijo nasprot- stvo med pravoslavnimi Srbi in kato- liiskinii Hrvati, prati comur se jo skup- no delovanje srbo-hrvatskc koalicije udejst\ovalo le kra.tkotrajno v najno- vejši dobi (pred vojno). TrcJja je bilo vsled tega velike državniške spretno- sti, da edinstvo nove jugoslovanske dr- žave wa bi bilo saino melianicno in da se ne bi stai'o nasprotstvo le površno prikrilo. To pa je bilo tern tezje, ker so imeli Srbijanci. upravieeno obcutek, da so oni v balkanski vojni ])]'ernagali Turke in da se j.e med svetovno vojno divil vcs se Jia- liaijajo jned si'bijan.skinii politiki tudi ! taki možje. ki bi so zadovoljili s *a- | mcsrb.sko državno idejo na Balkanu I in bi. jim no bilo neljubo odtrganje Hrvalske (in naravno tudi Slovenije) ! od Jii'goslavije. Kakor da bi že ne bilo dovolj z zgubo stotisočev Slovencev in Hrvatov za jugoslovansko državo in j pa tozkili boi'b, ki jib imajo oni vzdr- zaü v Italiji za ocmranje svoje narod- i nosti. In k tenni se naj še žrtvuje cela '. Hrvatska (in Slovenija) negotovi uso- • ili. Italiji, Madžarom, ojačanemu pan- i germanstvu. Kakor da bi potem vse to i sile ščitile baš okrnjeno Srbijo! j Da^lej se je promalo storilo za rešl- | tov volikega problema kraljevine SHS, t. j. da se iz ra-zlienih komadov, ki to državo sestavljajo, ustva;ri ena cdina j na znotraj ujedinjena in pomirjena i Jugoslavija. Y tern notranjem odinstvu ! loži vse, v tern je ne samo prokogra- ; nioni problem države,, temveč tudi | možnost njenega notranjega gospo- : darskega razevita. Znotraj edina in močna Jugoslavija bode tudi morailna opora močnomu jugoslovanskemu pa- trijotizmu. To ni samo vprašanje Hr- i vatov in Slovencev, teniveč tudi vpra- j šanjo srbske morale in časti. Že zato, ker bi na pr.. znatni deli slovanske družine v Gorici in Istri brez vojne ne samo obdržali svojo narodnost, temveč bo se moglo dati in občuvati cclwmi Primorju slovan'ski znacaj. Ti Slcvani morajo z zauiianjoia gle- dati na svoje svobodne brate, da ne klonijo v borbi za obrannibo svojega je- zika in svoje narodnosti. Istotako mo- ra poistati Jugoslavija na Balkanu ])rivlacna si la, a to saimo tedaj, ce.da dokaz. da je voljna dati vsakomur to- liko svobode. kolikor dopušča potreb- no edinstvo to^vojnn in goppodarska inoč države. Prvenstva, katerega so si priborili Srbi s tožkimi borbaiui za svobodo južnib Slovanov, ne morejo obdržati s silo, temvoc samo tako, da dado dru- gim lo prvcnstvo eim manje about Hi in da jilV puste životj'kakor bočcio. da movejo potem saiiii, iz potrebe in od si'ca žrtvovati vse za moč in veliči- iio ravi poisanieznib narodov ali ])okra- jin. Enako pa se jiiora spostovati tudi bistorični razvoj in državna individu- al nost onih, ki so prostovoljno s Srbi- janci uS'tvarili kraljevino Srbov, Hr- vatov in Slovencev. Tako veliki čc.ški rodoljub in politik. j ¦ Toma Popovič in Dragutin Jova- novič-Lune aretirana. i Kaikor znano, so so odločile via J ine stranke šio le pod strašnim utisom j smrti Stjepana Radiea, da so izrocile sodisču radikalskega poslanca Fopo- vh'a in demokratskega poslania Pra- S gutina Jovanovica, s katerima ^e ;;e takoj po dogodkih 20. junija- trdilo, ^a sta poimigala Puniši Ra,čicu pri njo- gcvem krvaiveni cinn. Ko jinia je vze- la Narodna skupsčina imuniteto, ju je pj'icel preiskovailni sodnik za.sliso- vati iji je tckom tega zaslisevanja nri- j šel do prepricanja, da je treba oba j cedna bra tea aretirati, ka*r se je koneč- i no v pondeljek zgodilo. Popovic ,jp, in'i ai-elaciji patotično zatrjeval, kaka kri- vica se godi z njegovo aretacijo vsemu srbskemu narodu (!), JovanovicLuno I pa jo bil tako rabijaten, da >\o morali riiibiti silo. Razprava bode rnzpisa.ua že konceni toga meseoa in bodo trajaln \vv dni. Preganjanje slovenskeg^i tiska in siov. inteligence na Primcrskem. ] Očivklno je. da jo dr. Koroščeva po- ¦ litika z null in lskhni küiivencijami in, njegovo iireganjanjo demonstrantov pj'oti teni ko-nvencijairn in proti l>ru- i tali)einu na.stopanju Ttalijanov proti i Slovanom v Primorju sploh so bolj opogumila fašiste. Včeraj so izvcdli kar dva udarca: ustavili so edini slo- venski dnovnik na Primorskem, staro tržaško »Edinost« radi »tendencijoz- I ne« pcismrtjiice za umrlim tolmin- skim dekainoin Ivanom Rojcein in ra- di tega,, ker v porocilu o potovanju j italijanske vojvodinje Aaste po Krasu ni bilo omenjeno, kako jo je prebi v;v\- stvo »navdušeno« sprejelo v Storjah [ na Kra.su. Radi toga strašnega greha | je clal tržaški prefekt »Edinosl« /a])le- i niti in je na to odvzel odgo\ornemu i uredniku prof. Filipu Pericii »pri- ] znanje«, s comur je list prakticno | ustavil, ker ne smepreje iziti. doklor • ninia drug odgovorni urednik »pri- j znanja«-. Tega »priznanja« pa ne Iro- 1 do nobeneinu Slovencu več dali. Isti dan so obsodi.li v Trstu zobozdravnika i dr. Oarceta Serdoča na 5 let, odvet- niskega kandidata dr. Josipa Dekiovo tudi na 5 let in. visokošolca Romana i Paborja iz Trsia istotako na 5 let kon- I finacije, ker so vršili »protiilalijansko proipagando«. Ti trije bodo sedaj po- ^lani na kak pust sredozomski otok, s kateroiga so no bodo smeli pot let od- | straniti. In iui sedaj niti ne smemo I mianifestirati svojega ogorčenja nad j tako tiranijo! | Neprijetni sprejemi režimskih po ! slancev v Slavoniji. Radikali so nainornvaJi priroditi sbode v Oraliovici in Dalju v osjoški okolici. V Dalj si radikalski poslanci niso niti upali pritih ker so slišali, da i bi jib nagnali, v Oraihovici pa so jih | zborovailci pognali z zborovališča. — j Enako slabo se je godilo domokratsko- ; mu poslancu dr. Ivanu Ribarju v nje- i govern domačem mostu Djakovem. Za- | grobški list! konstatirajo, da so režim- I ski pasJanci na Hrvaiskem in v Slavo- ! niji ,s\ojo ulogo doigrali. Domače vesti. d Rojshii dan Aj. Vis. prestolona- slcdnika Petra se bode jutri obba.jal po celi državi s slovesnimi sluzbami božjimi in vojaskimi prireditvami. Tudi v celjski župni cerkvi se vrši slo- vesna služba božja ab 9. uri, katere se i udelezo za.stopniki državnih, samo- j upravnib in vojaškib oblasti. j d Sekcija udrideuja rczervnih oj'i- | cirjev vabi svoje člane, da ,se udeležijo v četrtek (5. t, \n. ob 9. uri službe božje v mestni župni cerkvi, ki se vrši v pro- slavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolo- naslednika Petra. Zbirališee ob tri če- trt na 9. uro pred Narodnim domom. d Drusba sv. Cirila in Metoda, pro- svetno obrambna institucija za vso Slovenijo obhaja dne 8. septembra 20- letnico krstne slaive. Kdo se ne spo- minja več na pobesneli napad na družbo v Ptuju! Neprijatelj je dobro cenil družbino delo, odtod vsa ona po- besnelost, ki se je zna^ila nad zboro- valci. — Družba se stoji in deluje in s ponosom gleda na svoje veliko kul- turno delo. Na jugu je rešila potujce- nja nad 200.000 otrok, na severu jo zigradila barijero proti neprijatelje- yern pohlepu. Rodoliubi, delo družbe še ni končano ir^ vsa dejstva govore, c^i je. sedaj še bolj potrebna, kakor Pi'ej. Ali se zavedate važnasti prosvet- noga dela Družbc sv. Cirila in Meto- da? Vse. ki imate sree za obrambo na- Soga naroda prosimo, sponmite se 20- letnice krstne slave Družbo sv. Girila in Metoda s tern, (Ja se udeležite slav- nostnega zboi'ovanja y Ptuju, ali pa vsaj z malenkostnim darom. d h poUticne sluzbe. Premtesceni so gg. vladni svotnik dr. Ivan Senekovič iz Colja k okr. glavai'stvu v Litiji, vl. sv. Ljndovit Klobcio iz Litije v Celje, vl. fi-v. dr. Anton Farcnik iz Gelja za upravitelja. v Dolnjq Lendaivo, okr. glavar Fraiic Vovšek 'iz Gornjega gra- ! da k velikemu županstvu y Mariboru, | okr. glavar Matko Kandrič iz Dolnje l.tnubni1 v sinrnii e jugoslovansko So- kalhtvo nepolitična organizacija, tod a vsak naš elan mora iincti v smislu na- he ideologjje trdno in laistno politicnc prepričanje, odgovarjajoče sokoiskim iiačelom; deilovanje vsatkega sokoki v javnem zivljenju pa mora bill urav- nano po sokolskih naeelih. Apeliramo na celokupno clanstvo celjske sokoisko župe, da v sedanjih težkih časih, k; jih preživljamo v Jugoslaviji, ne pozabi rin dolžnosti. ki inu jih nalaga sokoi-tvo,' da no pozabi, da pelje naša težavna sokolska pot naprej le preko enolr.e Jugoslavije in iedinstva juigoslovan- skega naroda do ujedinjenja vsega Slovanstva. Želimo, da izda stares in- stvo Jugaslovanskega sokolskega sa- veza v tern smislu proglas na oelokiip- no clanstvo J. S. S.« —Dr. Mejak. rl 73o:j za deseturm delovnik v obrti. V pondeljck jo zborovalo v Ijubljanski Kazini ljuhljansko in okoliško obrt- ništvo ter jie po referatih gg. Josipa Rebeka iz Ljubljan'e', Ivan a Reheka. iz Celja in Gogala iz Jesenic sprejelo tri rezolucije: Prva ugotavlja, da uredba o odpiranju in zapiranju obratovalnir ne ustreza današnjitn razmeraim. Obrt- ništvo je od državne upraive pricako- valo zaščite, z uredbo pa je dobilo uda- rec v obraz. Zato obrtništvo z vso od- ločnostjo protostira proti to.i uredbi in zahteva, da se brezpogojno ukino. Od- piranje in zapiranife^olbratovailišč bi .se moralo izvesti v sporazumu z obrtni- mi oi'ganizacijami. Dalje kg zahteva, da se ukinejo rokotdelske delavnioe po kaznilnicah ter da se takoj usianovi gaspodarski sv»et. — Druga resalucija zahtevn popolno svobodo dela in dovo- ljienje, da se v vseb obrtnih delaivnicah uvede deseturni delavnik. H tej zahte- vi, ki ni n.aperjiena proti delavstvu, sili obrtništvo borba za življenski obstoj in vsakdanji kruh. — Trotja resoluci- ja protestira proti davčni ])reo'bremo- nitvi Slovonije,, predv.sem obrtništva, ki j>e doživelo že toliko razočaranj in mora zopet ugotoviti, da mu prinaša novi davčni zakon še več.jo obremeni- tev. Zato zahteva revizijo davcnega zakona in ukinjenje davka na poslov- ni promet. Dalnja zahteva gre za tern, da se davčne knjižice za usluzbenski davek poenostavijo in izda jo s sloven- skim besedilom. Obrtništvo dalje ostro obsoja vsako nasilno izterjevanje dav- kov, ker bi to pomenilo upropašcenje najsega gaspodarstva. Proti uvedbi de- seturnegia delavnika v obrli se j>e ogla- sil na zborovanju klerikaJni podpr«d- sednik Trgovsko - obrtn-e zbornioe g. Oigri]]. ni pa se miogel vsled velikega ogoroe-nja zborovaloev uwljavfrti.. — Ls-tocasno so zborova.li socijalistični in demokratski delavci v Mestnem domu ter so sklenili po referatih ^. posla'n- ca Fetejana, Jaminika, Juvana, Kra- vosa in Svetka astro rezolucijo proti krsitvi 8-urnega delavnika. To rezolu- cijo so i/.rotiili tudi velikomu županu. *\2 v ? Solarji najboljše in najcenejše obleke kupimo letos sanio pri R Stermecki, * Celje. . Udeležba na tern zboi'ovanju je bila zelo velika. zlasti ker je strokovna de- lavska.. komisija progla^ila za čas od 10. do 12. ure stavko. V manifestač- nwi! sprevodu skozi mesto jo korakalo okrog 3.000 delavcev in nastavljencev. d. Srehrno poroko obhaja danes v Oelju dentist g. Eniainuel Hoppe s svo- jo gospo soprogo. G. Hoppe je rojen Neinec iz Šlezijo in biva že 28 let v Celju. Dolga leta je deloval v ateljeju pok. g. dr. Janka Serneca v Gelju. Ob- 6e spoštovanemu paru naše prisrčne častitke! d Zelcnjave še vedno ma.njka na celjskem trgu, odnosno, kar se tudi prinese, je slabo in drago. Moralo se bode v tern oziru misliti na odpomor, če drugače ne, z na^elitvijo bulgarskih vrtnarjev, da bi se regulirala kvaliteta in ]ia ceno in da bi ,se dalo tudi doma- einom vzpodbuda za boljšo vrtnarstvo. \r ta nanuenbi se laihko dala tudi me- stna zwnljisca v najem. Koristilo bi no mestu s tern vec ko z raznimi paskusi kmetavanja v lastni režiji. d Ponesrečen poskus prodaje bolane srinje. Neki Peix^rko iz Roginske gor- ce je pripeljal v Gelje bolanega prešjca in ga je mislil da.ti zaklati ^¦ me.stni klavnici, da bi mogel potem meso raz« prodati po mestu. Upravitelj l^a je opa- zil že sam. da je ])i*esič bolan in biizu pogina tor jo hotel živail kar pridržati za konjača. Peperko pa se inu je 2 uspejiiom uprl in odpeljal prešičri k »pošti« na dvorišce. No tain je pa vse- en 0 prijela trda stražnikova roka Pe- perka in prešica. Nanierava dobrega niioža se je torej ponesrecila.. AH pa jo bil to prvi a.Ii zadnji tak prešič, ki se ga je na kak način »uvozilo« v Gelje, 0 tern naši nezaupni purgarji vendai - le dvouvijo. d Zgubil je nekdo na poti iz Lave v Gelje rjavo listnico iz krokodilove kože s 700 dinairji, srebrno uro in srebrno dozo. Postoni najditelj naj odda na. po- liciji. d Imeuovan jo za okr. glavarja v Ljutomeru vladni tajnik g. dr. Alojzij Trstenjak. ki je doslej služboval pri velikem zupa'nstvu v Maribouu. d Vmrli so: v ŠmaTtnem ob Paki Eliza Steblovnik, \dova po veleuglod- nem goßtilnicnrju in posestniku; po- greb se jo izvršil dajies; v Št. Pa^lu pri Prcboldu gospa Alojzija Zorjan; roj. Vasle, sopi'oga sodneiga oficijala, sestra umrle gospe Marije Pecarjeve. soprog-e upokojenega naducitelja gosp. Srec-ka Peearja; v Arji vasi zasebnica Eleonora Manna, mati tamošnje vde- poses-tnice Ma.rije Jeschounig. — V javni. bolnici celj.ski 3. sept. 48-letni delavec pri tvrdki Gologranc Anton Mavh na griži. d Iz celjske policijske krovike. X Žumerjevi gostilni je voeraj zjutraj brivski pomioenik Ivan Š. zahteval na rabijaten način v ])ijanosti sobo, ker je. pa ni dobil, je udaril sobarico s pest jo po obrazu in jo brcnil v trebuh. Obra- cun bo na sodnijj. — Pred Leskovško- vo go.stilno v Gal>erjii so prijeli neke- ga Kukovica iz Zadobrove radi raz- grajanja v pijanosti. V policijskem za- j)oru je tako raizsajal. da so ga miorali ukleniti. — Našel se je v Li-soah žame- ten nnoski klobuk. zgubil pa je nekdo listnico z 90 dinarji. d Močcin obisk celjske realm gim- nuzlje. Na realm gimnaziji v Gelju se je doslej vpisalo 513 uoencev in ueonk (lani je štel zavod. zaJÖetkom šolskega leta 496 učencev in učenk). Po pasa- meznih razredih šteje zavod: I — 91, IJ — 106, III. — 73, IV. — 105 V — 57, VI. — 43, VII. — 1.9, VIII. — 19. Zavod sleje el tos najvišje število uoen- cev od svojega obstanka. d Nnrodno deiuvstvo ima to nedeljo v Ljubljani ,svoj vdik kongres (pri- c-otek ob 9. v dvorani na »Taboru«. Napovedane so deliegacije iz Oeške. Nemcije, Hrvat.ske, Srbije in iz vseh krajev Slovenije. Prijave za udoLežbo delegacij treba poslati na tajnistvo Narodno-strokovne zveze v Ljubljani. vielenburgova. ulica 7—II. d Pevsko druMvo »Oljka« v Celju prifno z dnem 7. septembra t. 1. z rodnimi ]>evskimi vajaini. Vse stare peveo se vabi k točni in polnostevilni udeLežbi ob 20. (8. uri) zveoer. Novi pevci se sprejemajo ravnotako isti ve- cer v društvenem lokalu »Geliski dom« tocno ob 20. uri zvečer. Kdor ima vo- soljo do slovonsko pesmi, so vljudno vabi k sodolovanju..—„Odbor. d Opomiti tfgoveem s hmeljem. Sek- cij-a hmeljskih trgovcev pri Sneskoin gremiju trgovcev v Cetju opozarja „SrCCna SCmu pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tern ne mu- čim, ker mesio nnene _mm^mmmmm_________ RADION pere sam." mr^^SsSM Varufeperilo! vnovic vse clano, da nemudoma pri- j glasi jo svoje nakupavalce po navodilih j kot se jih je vabilo s posebno okrožni- co; istotaiko naj Legitimacije v lanskem Iotu prijaA'ljenih naku]>ovalcev pred- ložijo radi podailjsainja, sicer bo sok- cija prisiljena objaviti imena vseh onih nakupovalcev. katerih legitimaci- je so neveljaivne. Toliko vsem v ved- nost in ravnanje. d V Celju so umrli v mesecu avgu- slu: V mestu: Slava Mihelič, 39 let, vdova šoLskega sluge; Ferdinand Ce- bin, 42 let. d-elareo iz Braslove; Zofija Stegu, 83 let, vdova drž. goometra; Jo- si]3 Leben, 14 let, ueenec od Sv. Kri- štofa; Franc Koren, 56 let, krovoc iz Braslove; Ivan Bracic. 57 let, proku- rist; Josip Vollouscheg, 66 let, drž. ži- vinozdravnik v p. V javni bolnici: Za-lka Reichimaii, 40 let. učitelica v p.. Sromlje; Jakob Košec, 69 let, prevžit- kar, Gelje okolica; Tončka Timpran, 55 let, perica, Gelje okolica; Marija Remis, 36 let, žena kocai'ja, Recica ob Savinjl; Valpurga Reims. 9 let, hči ko- čarja. Recica ob Savinji; Man-tin Pi- sek. 69 let, dninar, okol. St. Jurja ob juž. žel.; Jakob Podrgajs, 50 let, hla- j)oc, Loce; Antonija Draksler, 68 let, provžitkarica,, Sv. Vid pri Grobelnom; Androj Roic, miohanikkairski pomoč- nik. Gel j«e; Andre j Kosec, 60 let, pre- vžitkar Škofja vais;. Anton Lep, 65 let, sin postrežnice, Gelje; Jakob Krlilan- ko, 18 lot, hilapec, Kostrivnicai; Franc Golož, 18 niioseoev, atrok dninarja,, Sv. Stefan: Anlon Drobinc, 80 let, najeni- nik, Sv. Stefan; Pavd Roimih, 53 let. kocar, Dobjo; Frame P-evoc. 2 in pol Ma. sin kowirico.. Sv.Stefan; Ljud.mi- la Grobelnik, 15 let, vinicarka, Pe- trovw; Berta Jereb. 21 let, dninarica. Slov. Bistrica; Jakob Vitanc, 69 let, prevžitkar, Braslavče; Miha Stuflek, 57 let. pascstnik. Sv. Stefan; Marija Čanžek, 42 let. zona delavca. Gelje oko- lica: MaTija. Caijez, 80 let, prevžitkari- cctfl Sv. Stefan; Ivan Lebic, 65 let, obč. revež. Celje okolica; Miha Tamšok, 56 let, dninar.. Kalolxie; Elza Vrhnjaik, pel let. hči delavca, Gelje; Marija Adrinek, 52 let, žena prog, del., Levee; Alojzija CokalJ»4 leta, hci posestnika, Sv. Stefan; Ana Petauer, 64 let, po- setnica, okolica Šmia.rje; Marija Volov- šek, 31 let, žena palestnika, Sv. Ste- fan; Marko Posilovič, 30 let, posest- nik, Gjurmanec. — V Gelju je torej umrlo v av-gustu 37 oseb: 7 v mestu in 30 v javni bolnici. d Posesniki jesenskega velesejma »Ljubljana v jeseni« od 1. do 10. sep- tembra imaijo, oe so v pasesti sejmsko legitimacije za 30 Din, pravico do po- lovične voznine v obe smieri. Pri od- hodu dajo na domači postaji žigosati legitimacijo in kupijo celo vozno kar- to. S to sei potem brezplačno vozijo na- zaj. Zato se karte ne sine oddati vra- tarjem na ljubljanskih kolodvorih. Ob vhodu na veleseijmni se vsakemu potr- di, da je v resnici obiskal prireditev. Železniški popust je dovolila posetni- kom Ljubljanskega velesejina tudi Ay- strija in cehiOislovaiska republika, od koder bo mnogo odziva, saj jo velesej- mu l^rikljiucena jubilejna Kmetiijska razstava, že sama na sebi pravi kme- tijski veJesejin. Če v «isem delokrogu legitimacij ne bi bilo dabiti, jih zahte- vaijte naraivnofit od uraida velesejinia v Ljubtiani. ,1 petdesetletnica dr. W Us ana. Dne 30. aiv.gusta je slavil znaini vodja pri- morskih Slovencev, poslanecdr. Vil- ¦fa.n v Trs'tu svojo peftdoisetletnico..... d Prostovoljno gas. druMvo Teharje je preijelo znesok 50 Din, katorega je daroval g. Jožef Grubair, poštni pad- liradnik v Gelju, mesto venca umrle- m'u g. Luki Putanu, trgovcu v Gelju. d Iz poštne sliizbe. Za postajo v Te- harjih je imenovan g. Milan Vrtoveo. Prestavljeni ^e gdč. Angela Potrata iz Ljubljane na Dobrno in Anka Hu: dales iz Žailca v Lju.bl.jano, služitelj I\-an Fasun pn iz Gdja na Zida.ni most. d Razlaga za zadnjo nesreco pri Počorniku. Poročali simo v pefek* di so našli pri Pe-čovniku težko canjena in v nezavesti nekega moškega in žen- sko, ki sta morala pasti z vlaka. Sedaj Ltev 100 _____ >NOVA DOBAc__________________________________________________Stran 3 LJUBLJANSKS VELESEJM od t. do 10. sepftentbra Kmetijska razstava Kmetijski pridelki, stroji! Posebnost: V nedeljo 9. septembra Razstava plemenske goweje živine. (Vse pasme Slovenije, 150 gtav). Tekma slovenskth harmonikarjev ¦ Nastopi preko 60 harmonikarjev. Lepe nagrade. Sijajno zabavišče. Polovična vožnja. se je dognalo, da sta to 29-letni Matija Pi^G in 29-letna delavka Marija Hla-s- tan^-.Vagon j.e bil prenapolnjen tako> da so se ljudje tiščali tudi na hodniku. Med vožnjo so se nenadoma odprla vrata in sta padla ta dva kot vratom najbližje stoječa iz naba.sanega hodni- ka naj>rago. d »Ženski list« prinaša tudi v sLp- temberski stevilki obilo gradiva za mo- do in gospodinjstvo. Naroča se v Za- gre-bu, Samostanska ulica 2/1, stane pa za tri lnesece 45 Din. d Iz šolske sluzbe. Prenieseem so med druginii: g. Mirko Dujc iz Žetal v Šmartno ob Paki, gdč. Girila Erja- vec iz Št. Vida pri Grobelnem v Vur- berg in Angela Lorber iz Šmartna v R. d. v Laporje. d Liboje — Nemski dol. Star, rodo- ljuben Saivinjčan gratia v precej ostrem dopisu, da hooe biti znana ke- ramična industrija v »Nemfikeim do- lu«. stai-i, gvdi njomiškutairski spake- dranki za naše slov.ensko Liboje. To je sicer navidozna malenkost. ali podjet- je bi lahko upoštovalo dejansfco ime kra.ja in bi se vsaj nekoliko lahko ozi- ralo tudi na našo nacijonalno občut- Ijivost. Povrh naj t is tega nemškutar- ja, ki mu jo to ime nasvetoval, poduči, da je doba ponemčeva.nja pri nas mi- nila. d Vboj na veselki. V nedeljo se je skr-egal na veselici gasilnega drustva v Vitanju neki Karel Kovše iz Skom- i'a in je zabodel posestnika in gostil- nioarja Antoma Betelinska tuiko ne- srecno, da je v nelwij minutah izkrva- vel in izdihnil. Potelinšek zapušča že- no in pet nepreskrbljenih otrok. d Al. Poljsak pojde v Ameriko? »Slovenec« poroča, da hoce iti me- ščansko-šolski učitelj g. Al. Poljšak iz Celja konoam tega lota v Ameriko, ker je od tarn clobil ponudbos da preizkusi svoje sredstvo proti raku in kožnim boleznim. Amerikaner mu bojda dado za te poskuse na razpola^o 50.000 do- larjev. Znai>iti se uveljavi rek, da ni nikdo prcrok v sv.oji domovini. d Kuhanje pica za domaco potrebo. K zadnjemu razglasu finančn. mini- strstva, v katerem se grozi kuhaxjem domačega piva z neusmiljenimi kaz- ninii. porocajo »Jutru« iz Lašfcega: »To kulianje se je na kmetih in še bolj pri delavcih splašno udomačilo in je pomenilo pri današnjih slabih čaisih veliko olajšanje za d^la.vce. Koroscev režim vzame sodaj tudi to . . .« K te- mu pripaminjamo, d,a se je doslej fak- tiono postapalo tako, da se takega do- mačega piva ni zatrošarinilo z razlo- ga, da je tudi v pravih pivovarnali pivo za domačo pijačo trošarine pro- sto. Clovek bi vend a r inisliL, da lahko del a sM'OJim ječmenom in hmieljem na pvöjem domu kaT hoöe. S to uteineljit- vijo so se Srbijanci tudi doslej uspeš- no obranili vsake trošariiie za doma- oe' pijaee. Piva pa seveda ne znajo kuhatii, itd. d V'lDr(tmljnh je umrl v pondelj-ek upokojeni župnik g. Caspar Kačičnik v sta-rosti (57 let. ¦•»d Čehoslovaški sokoli v Beogradu. Vceraj .se je zbrailo v Beogradu skupno okroig 700 čoških ÄOikalov na potu za Skoplje. Med njimi je tudi 14 lužkšliih sokolov in pa sokoli. iz vrst ruskih emigrantov. Pri povorki .skozi mesto je igrala poleg na.še vojaške ^odloe tudi češka sofcolska -godba, ki je popoldne na Terazijah koncertirala. Delegacija sokolov je položila tudi venec na grob neznanoga vojaka na Avali. DljaŠki koledar 1928-29 je IzSel. Do- blva se po Din 10 — v vseh boljših knjfgarnah In trgovinah s paplrjem. d BulfKirslri !:rrJ.i Boris se je zaro- cil. 8 li'Gtju liOorjo iUilijan^kegu kinlja. princezinjo Giova.nno, ki je prava st- strična našega kralja. Za to princezi- njo se je brez uspeha potegoval tudi novi albanski kralj Alinned Zogu I. cl Kraljeriško hrodoyradil&ce je iz- dražbala Jadransko-podunavska ban- ka iz Beagrada za celih 1,232.000.— dinarjev. d PouKinjkanje krnie se bode letos tožko občutilo v c-(?li naši oblasti in dolžnost oblastnoga odbora bi bila, da bi se zacel brigati za odpomoč: za zai- časno prepoved izvoza vseh vrst kr- inil, za organizaeijo posevka zgodnjih spo!iila,dnih krmil, va\ cenejsi prevoz krniil i>o državi itd., po priliki ta.ko, kakoi' to že organizira sosednja Av- fitrija'. To bode oblastnemu odboru to- liko lažje doseči, ker mu bode polje- clelsko tniinistrstvo sedaj gotovo rado šlo na roke. d Iz 8t'. Pavla pri Preboldu. Zaoet- kom le.tošnjega ])oletja se je pones re- oil blizu Kranjskegore tukajšnji nad- ucitelj v pokoju in posestnik gcs])oil Srečko Pečar. Izpoilrsnilo urn je na snežnem polju, da je padel ter si zlo- mil no'go. Zdravil se je naid šest ted- nov v bolnici a- Ljubljani. Prisedsega doraov pa je zadela njega in ^\so Pe- earjevo rodbino se hujsa nasreea. Umii-la mu je nepričaik-avano v 55. letu starosti nad vse delavna in skrbna so- proga, s katero sta živela 31 let v ne- skaljeni zakomski barmioniji. Pofcoj- nica je delovala tudi 28 let kot uei- teljiea ročnih del naijprej v St. Lov- rencu v Slov. goricah, potem pa na šohih v Št. Pavlu in v Orli va.si. Še le tekom tega leta je 'stopiia v pokoj, zdaj pa je nenadoma preminula. Z.a- konca sta si pripravila lično domai-ijo . v Dolenji va,si, poleg tega pa lepo iz- «olctla oba svoja sinova, iznied kaiterih je eden sbdnik, drugi pa elektro-teh- ¦nik. Zda^- pa jo kruta smrt poriivšila nji.ju idilicno življcnje. Due..3D. avgu- sta t. •!. se je vršil pogreb Wage pokoj- '¦'1V"f!G. 0^ zeI° ^tev^ni stevilni udehwbi Savin jčanav iz ,vseh sJojev, pasebno tudi uciteljstva. ObiJica darovanih vencev in šopkov je svedocila, fcäiko so ¦SentpaYelcani eenili svojo roiakinjo. Doraaci pevski zbor ji je zapel kaj ubrano turobni žalostinki v slovo, in sicer pod vodstvom ff. ucitelja Povha. Ob odprtein grobu pa se je kot šent- pavelski rojak oh l)ila'g"opokojji\e pc- sloivil upokojeni nadučitelj I. Zotter. OznacilMJe njeno brezprimerno delav- nost in požrtvovalnoist za blagor svoje rcdbine in za vzgojo njej izroeene ženske solske mladine, ebenem pa tudi njeno izvanredno skronmost. Ganljivo je bilo \' sprevodu #ledati raiztuzeneiga. soproga, ki je na beriffljah spromljal svojo d'obro ženko na zadnji poti. Bla- ga poJcojnica mij pociva v mini! Teiko prizad'Pti rod'bini Pecarjevi pa'izreka- niio iskreno sožaJje. j d Spas za domacicu je RADI0N. Pranjie rublja joj ne odnosi suviše vreinena, imade dakle prilike, da se brine za ostale kucne poslove. Sa Ra- dionoiin pruža se svakome sredstvo za pranje, kojim se pere bez ikakovog truda i da se rublje ne ošteti. \7/. porocilo Hmeljarskeya druMvn za Slovenijo S. H. S. Žalec v Savinjski dolini, dne 4. sep- tembi\aJ928. Obiranje hmelja je skoro ])ov.sod kouica.no. Ves pridelek je izred- iio lepe -zelene bairve in je tudi druga- CTG najiboljše kakovosti — če so tudi kobule v nekaterih legah bolj male. Pned tremi tedni prioboena cenitev ])L'idelka se ne bode dosogla, temvec zaostaja za 15—20% za ono minuleffa leta. Kupcija je pra.v živahna in je pri- bližno 20—25% 'letošnjega pridlelka preislo v druge roke. Žafec, Č. S. /?., dne 1. sept. 1928. Ol)i]'anje hmelja je dež motil le eden dan in bo z danaišiijim dnevom pri- bližno polovioa. ponekod dve tretjini nasadov (jiljranihi. Pridelek je skoro vseskozi sepo zelene barve in inna ])rav obilo lupulina. V posanieznih lega.h so kobule nianjise kot so l>i;le v mJiiulein letu — so pa zato ležke. Zadnje dni je bilo že več zaniina-nja za novi pridelek in so razni komisijo- narji, eksporterji, kakar tudi zastop- uiki neniških tvrdk nakupili nekaj hnu-lja za uzoree po 40—44 Kč (65 do 70 Din) az 1 kg. Pa te množine so bile le neznatne. ker lmieljarji niso i voljiii prodajati svoj j)ridelek po nave- | denih cGiiah. nego zahtevajo visjc Utc- niLljujejo to ?vojo zahtevo z dejstvem. da bode letosnji pridelek za 30 do 50 odstotkov mianjši od lanskega,. 1000 sa- tlezev da po natančnih zapi.skih letos v razliniih občinah na (leškem le 41 — najiveč pa 151 — pavpreeno t ore j le 82 kg suh'Oga limolj.a. Potenitaikeiu no bodemo letos pridelali 130.000 starili stotov — kaikor je bila naša naijvišja cenitev — in sigurno še ni, ee bodemo dosegli najnizjo eenitev — t. j. 115.000 stotov. — Nemški odbor Jed.noty chmelarske. Žatec, Č. S. /?., dne 4. sekt. 1928. Na kmetih živahno povpraševanje. cone 42 do 44 Kč (70—74 Din) za 1 kg. Hmcljarji zadržujejo. ¦' 0 hniiieljski kupčiji je izdala sekcija h.meljskih trgoveev pri okoliskein gr<>- miju trgoveev v Coljai z dne 4. t. in. sledeee poročilo: V Mozirju je bilo proda.nih 30 hal. in sicer 24 bal po 30 do 33 Din, 0 ha! pa po 30. Kupčija zelo mirna, naku- povalcev ni. V vra.nskein in sentpetr- skeni okolisu je kupcija nespreinenj.e- na. Povpraševanje je samo po prvo- vrstnem hmelju. Gene za hnielj iz iz- vensavinjskih leg 28—32 Din, za sa- vinjski Inn el j pa 35 Din. V tern okoli- su je bila doslej prodana že ena öetr- tina letošnjega prklelka. Povprawva- nje je rezervirano. Producenti ponu- jajo bla>go. V okolišu Polzele in Brais- lov€ je povprasevanje saino po prvo- vrstnem blaigu. Gene pri mirni. ten- denci 33 do 35 Din. Kupcev ni mnogo. — Nürnberg. 4. t. m. Dovoz 500 bal, prodnnih pa jo bilo 350 bal. Nakupo^- vanje mirno, poviirasuje se vecinewna le za prvoivrstno baillertausko blago (po 230—250 mark). — Žatec, 4. t. m. Proclucenti skrajno rezervirani ter ne vorujojo v sedanje come (2200—24-00 co.ških kron za 50 kig). Situacija ne- spremenjena.« Ako se primerja to porocilo glede Inneljskitt ren v Žatcu s poroeili Hnne.- ljarskega društva za Slovenijo, ki jih priobčujenio zgoraj, pade takoj v oči. da so tu žateške eene zdatno nižje. Mi bi za vsak slueaj svarili pr>ed kaikimi eventiielnimi nesolidnimi poročili, ker bi. se s fein lahko povzrocilo na^emii JmipJJarsfx u n;i Jjnbo (emu ali ononni žIdovslceion prifo]>pncu A'eliko škodo. Mislimo. da tudi domači hmeljski pre- kupei in nakupova/lci ne morejo z-eleti. da bi se tuji židje bogatili s krvavimi žulji na^sili hmdjarjev. Kino. Mestni kino Ce/je. Sreda 5. septem- bra: »Modcnii Babilon«. (»18-letni«). Velika drama, v 8 dejanjih. V «lavnih ulogah Erelin Holt, Andree la Fayeile in Ernst Yerebes. Izredno lep film! — Oeh'tek 0., petek 7. in sobota (praznik) 8. septembra.: »Tjiubezen«. Film sve- tovnega slovesa. V glavni ulogi Eliza- beta Bergner, najveeja filmska trage- dinja sedanj-osti. V osta'ilih ulogah gro- fica Agnes Esterha.:ij, Hans stehwann in Paul Otto. Po splošni sodbi strokov- nega časopisja predstavlja ta film no- vo epoho v zgodovini kinemaitografije. Velefilm »Ljubezen« je še mnogo lepši, n-ogo film is tega za.nra »Bela sestra?. Dejanje se vrši v Parizu in v nekem samostanu v Španiji. Pri vsaki pred- stavi — razen v soboito 8. t. m. ob pol 9. zveeer — orkester! Dr. L. Pitamic: Država. (Dalje.) Ho konca 13. stoletja spotninja Prutz zmirom angleske stanova Tako piše na str. 123 o pajrla/mentu, zbra- nem oktobra 1927, ki je »prejel v Ma,g- iio Charto prej omenjeni članek: »Da- mit war das Steuerbewilligungsrecht der ini i^arlamuMite ver.saniiindten stände in aller Form anerkannt.« A na drugi strani zopet: »Damit endete für England das Zeitalter der Ver- fassungskämpfe äwiscluon Stände nnd Krone.« PotomtakeiTi ne velja. kar piše g. dr. Pitaniic na str. 294: »Na ta način se je parlament (namreč angleški) delil, 1 ne kakor stanovski zbori na kontinen- | tu v razne stanove (visaka duhovsci- na, visoko plemstvo, nižje pleinstvo, meščanstvo itd.).« ! Angleški zgletl parlamenta je naj- prej pasnemaila Ogrska, pa ne severo- je bilo glasovitih v starih časih. Danes obstoji samo eno cudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je aineriske dežele kot angleške kolonije, kakor to pise $. Pitamic na str. 296. Že v svojl omenjeni Zbirki razprav javnopravne vsebine sein na str. 44 do 45 podal doktvz za to. Neposredni upliv angleske ustavne borbe 1. 1215 in 1205 na Ogrsko vidi se iz sledecih činjenic: Angleška Magna Gharta se je morala 1. 1215 izdati od1 kralja Ivana plemiškim ustasem, ogrska »zlata bula« pa od kralja Andreja II. ogrskim plemiškim ustašem 1. 1222; na Angleškem je 1. 12G5 vodja plemiš- kih ustasev, Sinnon JVLontfort z dovolje- njem ujetega kralja Henrika II F. zbral v parlamentu poleg barouov in prelatov tudi po dva viteza iz vsake (jrofije, na Ogrbkein pa se je za kra- lja Bele IV. 1. 1267 sklenilo, da imata i'azven prelatav in baironov priti na zborovanjei tudi po dva plemiča iz \sakega komitata. In kako so se angleski baroni pod kraljevskiin in paipeškini pritiskoiu niorali 1. 1217 odpovedati svoji pravi- ci na odpor proti kralju, ako se ne bi držal ävojih obvez1 zaipisanih v Maigni (jharti, tako je bilq iudi iz ogrske zla- te bule leta 1.231 iz])užoeno pravo plemstva na odpor proti krailj.u. Po Ogrski je bila Poljska, ki je zu prvega Jageloviča (Vlaidislava Ja>gela, 1386—1434) prevzela ustanove am- gleške svobodne listine, Leta 1433 se je moral kralj v 19. in 20. cl. konstitu- cijo obvezati ])lemistvu: 1. da brei; sodnijskega odloka ne bo ou kralja nobeden poljski posestnik (plemič) ne zaprt ne kaiznovan; 2. da ne sme nikdo brez sodnijskeffa odloka ali brez priMoljenja baronov biti oropan svojih posastev. (Schle- mann, Russland, Polen, 1.) Iz ich določb se vidi, da so tudi Po- ljaki kakor Angleii na prvemu mestu branili proti kralju svobodo svoje osebe in svojega posestva. Na str. 298 trdi g. Pitainic, da se je »v Franciji 1. 1799 uvedel celo trodom- n i «Lstenii«. Francozi so iineli xxoj tro- domni sistem od 1. 1302 do 1. 1614, od- nosno do 1. 1789. V njilnovi skupščini (etats generaus) so bili zastopani trije stanovi: le clerge, la noblesse, la bour- geoisie (triers ötart). Za velike revolu- cije se je 27. junija 1789 ta trodoinna stanovska skupščina pretvorila v eno- domsko narodno skupščino — assem- blee nationale. Po konzularni ali Na- poleonovi ustavi iz 1. 1799 se delijo v zalconodajno oblast poleig konzulov tri oblasti: Državni svet (Gonseil d' Etat), ki im-a po nailogu konzulov priprav- Ijati zakonske osnove; tribunal od 100 članov, ki ima o njih razprarlja- ti: zakonodajno telo (Corps logisla/tif), ki j'ih je i.melo odobriti ali- zavreči. Te tri oblasti niso zastopniki naroda, niso nikake marod ne skupščine ali dojni. Praivo zakonodaiino oblast pa je imel saniio Corps leffishitiv. N;i I njinn in nad tribunatom pa je še bil »Le se- nat conservateui1«. Francoski zgodo- vinar Duruy pise o ureditvi zakono- dajiie oblasti v konzulairni ali Naipo- leonovi ustavi: La Constitution de 1' an VIII (Napoleonova ustava) divi- sait le pouvoir legislatlf, en donnant 1' inltiaitive des lois tm gouvernemant. la discussion aux tribuns. le vote aux legisiateuus. Strap 4.___________________________________________________»NOVA DOB A«_______________________________________ Stev. 100. Stanie hraniinih vlog nad ' %g ¦?ff*l|l| .........* Spreiema hranilna vloge i Din 65,000.000--. ---------------- W %JÜIJM---------------- imlKs«idenarne,kreditne Stanie glavnice in razerv nad BBi m. a i—xs ma _¦ ¦ _¦ In posojilne posle. — Kupuje Din 8,000.000'-. W lastni palaCB Narodm dom in prodaja devize in valule. IV* Podružčnicii Marilbor, SoStafxij *^Q Šolske knjige za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1928/29, se dobijo v knjigaFKii irt veletrgovini s papirjem Goriöar» & Leskovšek, Celje 18 Krstlja Petrp cesta Ltev. 7-9 in Glavrt« trg stew. 14. Use šolsbe in risalne potpebščine se dobijo v veliki izbiri in najc&ssejje v knjigarni in veletrgowini s papirjem GoHcai» & Lesko»sekf Celje KvaEja Petra cesta št«?v. 7—9 in Glavni try stew. 14. 3 Un corps fut place entre deux pou- j voirs legislaitif %i executif, le Sonat consercateur, compose do 80 mie(m- hres nommes k vie Tl veillait au main- ticn do la constitution, jugeait tons Icä actes cointraires ä la loi or-ganique, et choisissait sur la liste nationale les membres du Tribunat et du Corps le- i> islcitif.« Na sestav gornjih obla.sti niso inieli francoski volilci nobenega neposred- nega. upliva. Njim se je sanio prepu- stilo glasovainje o sprejeiin.u nove usta- ve z »da« all »ne«. Pri. glasovanju se je oddalo nad 3,000.000 glasov za ustavo in saimo 1567 pi-oti. Duruy je zategadelj Napolconovo ustavo celo pravilno ocenil z bijisedaimi: »On n' avait qu' un simulacre de gouverne- nient reprcsenta^if«. (Imdi so sanio »enco narodne vlaidavine.) G. dr. Pitaniic tvdi na str. 75: »N^- pesredna demiiikraci.ia niodeTiiim po- trebam ne more zadostiti. Ljudski zbor je provelik, pre.mia.lo okreten in tudi sicer nesposoben, da bi mogel saim re- sevali koinplicirana vprasanja. T)i- rektna zakonodaja in vlada ljiulstva .se ni mogla v cisti obliki ohraniti niti v naivedenili švicarskib kantonih, dasi so zelo maijhni.« Ni res, da se v svi- carskih kantonih Uri, Glarus, Unter- walden in Appenzoll ni imo;g]a ohrani- ti direktna, zakonodajai. V v>seh teh kantonih obdržal je ljudski zbor all narodna skupščina — Landsgemein- de — suvereno in zakonodajno oblast. V,si volilci s€ zberejo vsako Ieto, na- vadno kake majske nedelje, da se na. tern zborovanju posvetujejo o kanton- sklh poslih, o potrebnih zakonih in da volijo na A lota dožeilni' svet (Landrat), ki imia zakonske osnove izdielati in jih potem narodni skupščini predlo- žiti na cd obren jc all zaATnitev.. Ali to ni direktna zakonodaja? Volilci zbra- ni v narodni skupsčini volijo tudi vladni svet — Regierung«rat — od 7 clanov na štiri leta. Vlada izvvšuje upravno oblast po volji in v imienu narodne skupscine in samio v toliko, kolikor ji je bila od te naikazana. Na- rodna skupščina voli iucfi kantonsko sodniko. Ali to ni neposredna demo- kracija? Seveda ne more Lnndsffemeinde, ki se redovno samo enkrat na Ieto sesta- ne, sama vršiti kantonske uprave, ali ona daje nalog^e za to; ne more sama zakonskih osnov izdelovati in sodnij- skih poslov oba>vljati; tu se trel)a v delo deliti. Ali je v obiteljskem gos])o- darstvu drugace? AH ne najdemo ^ nasih južnih rodbinskih zadrugah do- mačina, domačico, majo, stopanico, pla.ninko i ml a do, ki imajio vršiti v zadrugi vsaki svoje posebno delo? (Dalje i)i'ihodnjic.) Emiliian Lilek. *J\ UtinoMnM 'z vse^ ruciuikov in ArFßM naib9|iše vrste II iivmyy dobavlj;, ind0. j I i» stavlja naiceriejše fpBnirt ioftl) CeSj«, Aleksaiifirova u), 4 Išče se stanovanje obstoječe iz scbe in kuhinje ali sobe s štedilnikom. Nasiov v upravi. Iščem piimerno stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje. Grem tudi za hiSnika. Ponudbe na poštni predal 5. Išce se stanovanje obstoječe iz 1 ali 2 sob in kuhinje. Vzame se event, tudi mala hišica v bližnji okoliči Celja v najem. Ponudbe na upravo lista. AK se po u^odni c^sü polpokrit eno- ali dvovprežni voz, ne- kaj konjskih vpreg za težko in lahko vprego in par volovskih komatov. lstotam se proda večie število hrasto- vih sodov v vseh velikostih in v naj- boljšem stanju. Nasiov se poizve v 2 upravi lista. 4 Prostouoljna licitacija pohištva in raznega hišnega orodja v nedeljo 9. septembra predpoldne in po- poldne v vili Oswatitsch, Teharje 31. Išče se stanovanje z dvema sobama in kuhinjo v mestu. Ponudbe na upravo lista z navedbo •ctine pod šifro »S^anovanje«. 2 1 zlaf uhan z brüjantom. Nasiov v upravi. 2 1 As* Oglašulte! *"Vm Išče se prazna solnöna soba Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod Sifro „Prazna soba". Bfivnica „Z O RA" s^daj Pi^efterFrova u8. 8 prej Kralja Peira cesta. Do bra in snažna postrežba. Dij&ki in otroci polovične cene. OrQiüQfosii in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vocii imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Bopičor S Lesliovšeli, Celje kn^gar* a in yelefiivjotttaa s papirjemy pifö»Sn?imi in räsaBncmi p^edmeti. Moderne tisko^ine vseli vrst: kr&jifje, lepake, leiake, pisemske glove, kuverte, vabila i. dr. Vam nucii v okusni isEvedbi in po zmerni ceni niihiiiiiiiii mi mi iniiii'i iniiii Hiiiiillllilllliftlll IIIIIIÜI1II li iiiimin I Zvezna fiskarna v Celju I Deiaj, nabiraj in Popolnoma vsmo oalczite denarne prihranke pri varcuj v miadosti, hrani, vaičevati ........... . ^ u—:¦• »i-i solin da Stradal ne boš se ne branii $tavbem in kreditni zadrugi z ornej. zavezo v Gaberju pri leuu v starosti! (LASTTOE DOM E Obrestuje Hr»niine gfc* O\ Več}e stalne vloge po dogovoru najugodneje. vloge po U 2 jO Tamstvo za vloge uad 2,000.000 Olri. Marljivost, treznost p»*5 ruloLai -tneBk« do 5O Din se dobi nabiralnik na dom. |js maJega rQste -:r=st pjsarna v Celju Prešernova ulica 6. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Četina v Celju.