Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Redno poslovanje skupšžine. Nasprotniki naše vlade so vse poskusili, da bi preprecili redno poslovanje skupščine, da bi naj ostala vlada pri volitvi odborov^ v manjši_i. Pred Davidovica so se vrgli na tla kot ponlžni sluge s posebnim dopisom, vendar se jim ni posredila ta najpodlejša, hinavska zvijaca. Radikalini in demokratski klub sta ostala v zvezi in tvorita obenem s SLS vladino večmo. Izvolitev skupščinskih odborov. Ker je nemogoče, da bi se razni zakoai, predlogi, prošnje itd. vse prebirale in pretr&savale javno v skupščini, se izvolijo posamezni odbori, ki stvar podrobneje pregledajo, nato pa poročajo v glavni razpravi skup&čine. Večinoraa se redno sprejme predlog tako, kakor ga je predložil odsek. Volitev v odsek je torej bila zelo važna. Zakonodajni odbor ima 42 udov. V njem so trije naši poslanci: dr. Hohnjec, dr. Hodžar in Susnik. Administrativini (upravni) odsek ima 21 članov. Od SLS je v njem dr. Hodžar. Imunitetni odsek (ima nalogo, da pazi na nedotakljivost poslanske pravice) ima 21 članov. SLS zastopata dr. Hodžar in Stjepan Baric. V odboru za prošnje in pritožbe, ki ima 21 članov, sta naša poslanca Ivan Jerič in. Jaaaez Brodar. Najvažnejši je finančni odbor, šteje 32 članov, kot clana &ta naša poslanca Vlado Pušenjak in Franc Smodej. Poseben odbor za stanovanjski zakon. V njem sta poslanca Vesenjak in Kremžar. Vlada dela. Kljub temu, da je sedanja vlada šele malo časa na krmihi, že prLpravlja važne zakone, s katerimi hoče urediti sedaj tako zmešane razmere. Finanoni minister je izdelal načrt za olajšanje preobdavčenega kmeta. Kmetijski minister je izvršil načrt za ureditev hudournikov in deročih rek, da ne bodo poplavljale. Sodni mini&ter je pripravil zakon o uradnikih in odvetnikih, prosvetni minister o šolstvu, socijalni minister urejuje stanovanjsiko vprašanje, ki je v mestih izredno pereče. Vlada dela, opozicija pa vpije in laže. . V radikalnem klubu je kakih deset nezadovoljnežev, ki se tudi niso udeležili volitev v odseke. Med 100 poslanci se že najde kaka razprtija, a jib. Vukičevič še vedno trdno vkup drži. V demokratskem klubu je drugace. Tu se bijeta dva za rodstvo kluba in cele stranke in sicer Davidovič in Marinkovič. Davidovič je dobricima, ali postaral se je in ne presodi sedanjega položaja. Malo mu pa ugaja, ko se mu opozicija tako priklanja. Demokrat&ki klub inu noče napraviti sramote, vedno znova mu izreka zaupnico za zaupnico, toda politiko pa pusti voditi le Marinkoviču. Tako je torej: Davidoču čast, Marinkoviču — oblast. Vedno novi napadi v Macedoniji. Komitaši vedno znova napadajo naše po&tojanke v Macedoniji. Posebno so pa vzeli na nrnho skladišča smodmiika in vojašnice. Naša vojska vse te naipade odlocno odbija. Ubitih je že veliko število komitašev, vendar prihajajo vedno nove tolpe preko meje. Zaceli iso ,po ruiskem vzoreu, da pošiljajo trojke, to je po tri skupaj. Ne vzbuja suma, pa vendar že lahko napravijo škodo. V Maoedoniji je kakor obsedno stanje. V DRUGIH DRŽAVAH. Krvna osveta v Albaniji. Ne le med priprostim Ijudstvom, tudi v ostalih krogih Albanije še velja krvna osveta. Sorodniki ustreljenega Gena bega hočejo izvršiti krvno osveto nad sedanjim gospodarjem Beg Zogujem. Ta se tega zelo boji. V Severni Albaniji so nemiri. Beg Zogu je poslal tja svojo vojsko z it_/ijanskimi oficirji. V svet pa spravlja vesti, da je rajnega ljubil kot brata in da se je sprl z Italijo. Laž je danes najhujše orožje meddržavne politike. Boj za prestol na Rumunskem se vrši v vsej divjosti in je res nevarnost državne revolucije, Brata Bratianu sta se polastila vse oblasti in zvesto držita za proglašenega prestolonasledatiika Mihaela, ki je sele sedem let star in ima zato gerentski sosvet. Prejšnji prestolonaslednik Karl, ki se je že odpovedal prestolu, je to preklical ki hoče on namesto svojega sina biti vladar. Njegova mati kraljica Marija je že odšla iz Rumunije. Njegovi zaupniki pa morajo — v ječe. Ker Rusija vedno čaka na ugoden trenutek, da si osvoji Besarabijo nazaj, je Rtnnunija v obsednem sfanju. Vojska je na vse pripravljena. Je pa lahko kako razočaranje naenkrat, ker ima Karl zelo veliko svojih pristašev. Krvave italijanske roke. Preiskava, kdo je v zvezi z umorom poslanika Cena bega, je dognala, da je Italija narocila in podpirala način ter tudi placala umor. In to vse zaradi tega, ker je bil Cena beg za to, da naj Albanija živi v miru z Jugoslavijo in naj ne služi Italiji za njeno vsiljivost na Balkanu. — Slovence v Italiji oblast izredno preganja in zatira. Ne smejo po trije skupaj stati. Na njivi, pri delu se snidejo, da se razgovorijo, na potu v cerkev jih zasledujejo, duhovnike Slovence preganjajo. In kjer teh ni več, tam narod — obupuje. Slovenske liste so že skoraj vse zatrli, našim listom ne puste v Italijo. Zarote na Španskem se kar vrstijo.- Komaj tiran Primo de Rivera eno potlaci, je že druga tu. Kdo ve, kako dolgo bo zdržal. Nemčija se je že precej opomogla. Po svetovni vojni je bila Nemčija najbolj prizadeta. Toda z železno voljo se je ze precej izkopala iz revšcine, v katero jo je pahnila vojna. Težko delo, ki so ga izvršili vsi od delavca do ministra, — ipravo stradanje v vsem, jim je pripomoglo do tega, da danes že računajo z dobičkom svojega gospodarstva, kar se tice uvoza in izvoza. Angleži se boje Rusije. že dve leti se bije nekrvavi boj med Angleško in Rusijo. Pravzaprav moramo reči, da Ainglija do zdaj še ni imela prav sreče v tem oziru. Niti svoje ožje prijateljice Francije ni pripravila do tega, da bi ostala v sporu z Rusijo. Druge države pa so bile v tem še manj pripravljene ustreci. So sicer takorekoč na strani Anglije, vendar je bilo treba, da je angleaka vlada zopet začela Evropo opozarjati na Rusijo in na nevarnost, ki preti Evropi od Rusije. Zbor narodnih manjšin v Soiiji je dokazal, da malo pomaga, ce se mali pogajajo, ako veliki tega nočejo. Eno dobro je pa ta zbor imel: Na mizi pred vsakim delegatona je ležala knjiga, spisana v francoskem jeziku, kako hudo je našim bratom v Italiji. Ta knjiga je bila prava senzacija, ker so Italijani skušali preprečiti vsako besedo v tem ozirH