Ijjued &»Qj 9** SundSJf Cena lista je $6.00 glasilo slovenske narodne podporne jednote Jvkmry 11 »motno* «1 nucajo. miDOte, und«r th« Act of Comgnm of March S, ISTI. 4 Uradniški ln upramlikl prostori: 1657 South Lsaradale Ava. Offics of PuhUoaUon: »667 South Lavmdslo Am Tclophono, RcckwoU 400« * —^________ CMICAGO 23,ILU PETEK, II. MAJA (MAY lt). 1944 Acceptance for mailinj ot »pecial rste of postage ptovldsd for ln lectlon 1106. Act of pet I, HIT, authoristd oi> June 4, 1616. Subeerlptlon |6.00 Ysarly STEV.—NUMBER 89 i drobe odpor nemške sile na italijanski fronti = Berlin priznal padec Cassina, nemške vojaške trdnjave. Britske in indijske čete v akciji proti sovražniku v dolini ob reki Liri. Nove ameriške divizije zagnane v ofenzivo proti nemški sili na ozemlju ob Gaetskem zalivu — Novi bombni napadi na Berlin in nacijska oporišča v okupiranih državah.—Ruske kolone napadle nemške pozicije na ozemlju ob Dnjestru.—Kitajske čete invadirale Burmo iz province Junnan Nsapel. Italija. 18. maja.—Oddelki osme britske armade, ki so ndrli v dolino ob reki Liri z už-ne strani, so presekali cesto, ki .»odi v Rim, poljske čete so za jedle strategični hrib na 6everni itrani Hitlerjeve trdnjavske lini-e, francoske pa okupirale Espe-ijo, se glasi uradni komunike, iivezniki so ujeli nadaljnjih 500 sovražnikov. "Bitka za Gu-ivovo črto se bliža koncu, bitka n Hitlerjevo linijo se pa zače-iji," pravi komunike. "Naše irmade se vale naprej na fronti i drobe odpor nemške sile." London, 18. maja.—-Radio Berlin je danes priznal padec Cas-vojaške trdnjave, katero Nemci držali pet mesecev in tem onemogočili pohod zavezniki sili proti Rimu. Poročilo rdi, da so se nemške čete umak-iz trdnjave. Zavezniško poveljstvo ni zatikalo in ne potrdilo nemškega Dročila o padcu Cassina. Za-iiški letalci so izvršili mas-bombni napad na Cassino 15. nakar so novozelandske druge čete udrle v mesto, ni-pa mogle izgnati Nemcev. "Branilci Cassina so zapustili •je pozicije po načrtu in se knili na drugo bojno črto," ivi Berlin. "Gibanje je bilo favedeno brez vmešavanja s Irani britske in ameriške sile." Nupcl, Italija« 18. maja.— itske in indijske čete so zale Pignatoro, nemško trdnja-v dolini ob reki Liri, štiri mi-južnozapadno od Cassina, in zdaj vale naprej po tej doli-Cilj operacij je pretrganje 'ne in železniške zveze med tosinom in Rimom. N* južni strani doline so v Jtotf proti sovražniku amert-> in francoske čete. Zdrobile z* Gustavovo obrambno lini-in se p^bližale nemškim Sodbam, ki ščitijo dostope do Američani »o okupirali •fctHlonorato, utrjeno mesto, drobitvi nemške vojaške pope. Nove ameriške divizije, ki se nlso udeležile operacij, »o vržene v ofenzivo proti sodniku na ozemlju ob Gaet-^livu. Enote francoske ^de. kateri poveljuje gene-1 Alphonse Juin, ae bližajo **r'ji, štiri milje južnozapad-'0,1 San Giorgija in dve milji »too od reke Lire. Nemško po-T«J*tvo jo vrglo rezerve v blt->va regimenta grenadirjev dosP<'la s fronte pri Anziju. «J vozniškega poveljstva je ELn'armade v Ita- Jfc ral I "i. sila podpira operaci-. ^veznlikih kolon na kop-"V Ameriški in britaki letal- tmb* nemške po- r.j, gl Industrijska središča na iUIijanakem obrežju biU 1'riMtaniično mesto, Ur<"i >x>mbardiranja ir kle] In i H maja.—Britaki le-r*t nvtali bombe i n ,r' fl'uga nemška me« ' Ka "Igrišča v Franciji, t1" H"landijL Na Berlin |v« < tto ton zaiigalnih in P**!«* bomb. ^Z y ^'tskih letal ao jfiral, tovarn® v pariških predmestjih, ^ourcoing, železni ško križišče, sedem milj severo vzhodno od Lilla v severni Fran ciji v bližini belgijske meje in Pas de Calais. Bombe so porušile več objektov in zanetile požare. Moakva. 18. maja.—Ruski letalci so metali bombe na Minsk, glavno mesto Bele Rusije, in železniška križišča na Poljskem V spopadih v zraku so sestrelili devetnajst nemških bojnih letal. / Sovjetske kolone so izvršile napade na pozicije nemške sile na ozemlju ob reki Dnjester. Vojno poročilo, objavljeno danes zjutraj, pravi, da se položaj na drugih frontah ni izpreme-nil. Ruski letalci so bombardirali Kotko, mesto ob Finskem zalivu. Zavesnlški slan. Nova Gvineja. 18. maja.—Ameriški letalci so bombardirali japonske bpze na otokih Maršalske grupe in holandski Novi Gvineji, se glasi poročilo iz glavnega stana gene-jfcla • Douglasa Mac Arthur ja. Bombe so padale na VVakde in Sarmo, Aitapo, Jaluit^ Mili, Wo-tje in Maloelap. Vsa letala, ki so se udeležila napadov, so se srečno vrnila v svoja oporišča. Čungking. Kitajska. 18. maja. —Kitajske Čete so invadirale Burmo iz province Junnan in dospele do točke, ki je oddaljena 70 milj od LaŠija, južnega konca burmske ceste, pravi komunike kitajskega poveljstva. Na drugi fronti v provinci Ho-nan so kitajske kolone razdejale japonske komunikacije in del proge železnice Peiping-Hankov. Japonci so bili poraženi v bitkah z ameriškimi in kitajikimi četami pri Mitikanu, severna Burma. Te so zasedle Tatang-tzu, strategično točko pri Ma-.mienskem prelazu. Bivši direktor italijan-skega Usta aretiran London, 18. maja.—Giovanni Ansaldo, italijanski komentator na rimski radiopostaji pod nacijsko kontrolo in bivši direktor lista Telegrafo d'Livofno, je bil aretiran in odveden v koncentracijsko taborišče na obtožbo širjenja prevratne propagande, poroča radio Berlin. Izdajatelj omenjenega lista je bfl grof Galeazzo Ciano, bivši zunanji minister v fašistični vladi in Mussolinijtv zet, ki je bil pred nekaj mesecev na obravnavi pred vojaškim tribunalom spoznan za krivega izdajstva, obsojen v smrt in ustreljen. Italijanski ujetniki v ameriški armadi VVashington, D. C., 18 maja.— Italijanski vojni ujetniki v Ameriki in onstran morja bodo lahto stopili kot prostovoljci v ameriško armado po načrtu, ki ga je pravkar objavil vojni depsi* ment. Služili bodo v pomožnih vojaških enotah in opravljali vse naloge razen dejanskega bojevanja. Ta korak je povezan s končnim priznanjem Italije kot ^bojevnice. Enotam prostovoljcev bodo poveljevali Italijanski čast-niki. ti pa * bodo morali pokoriti ameriškim vojaškim regulacijam. Begunci prihajajo v Rim Komunikacijske zveze pretrgane Barn. Švica. 18. maja.—Zavezniška ofenziva, spremljana z bombnimi napadi in partizansko sabotažo, je vrgla Italijo v največjo konfuzijo od strmo-glavljenja Mussolinijevega fašističnega režima in kapitulacije pred zavezniki, se glase sem dospela poročila. Vesti iz obmejnih krajev govore o navalu beguncev na Rim. Najmanj pol milijona Italijanov iz vojne cone na jugu je dospelo v Rim v zadnjih dneh. V mestu ni prostora za begunce, ker so zavezniške bombe porušile mnogo poslopij. Najmanj 100,-000 ljudi je bilo brez strehe v Rimu pred navalom beguncev. Poročile trdijo, da so železniške zveze med Florenco in Rimom pretrgane. Begunci ne morejo priti v severne italijanske pokrajine. Samo tovorni avti in letala so na razpolago za trsns-portacijo živil in drugih potreb-ičin iz severne v južno Italijo. Zaščita članov i.. H t • i • -' Eksekuti vni odbor dobil navodila Chicago. 18. maja.—Delegatje na konvenciji unije Amalga-mated Clothing Workers, ki se vrši v hotelu Shermanu, so in-struirali člane ekaakutivnega odbora, nai v pogajanjih z delodajalci zahtevajo uključltev provizij v pogodbe glede prispevanja določene vsote v sklad življen-skega, bolezenskega in drugega zavarovanja za Člane unije. I Unija ima 325,000 članov ln izmed teh 150,000 uživa koriiti zavarovanja. Firme, pri katerih so ti uposleni, plačujejo dva odstotka od vsote plač v sklad Amal-gamated Health St Life Insur-f ance Co., katero je unija usts-( novila v New Yorku preteklo ( leto. • * Oni, ki so zavarovani, dobe polico, kl določa smrtnlno $500 in $12 tedenske podpor« za člane, ki zbole, za članic« pa $8. Podpora sc plača za trinajst tednov vsako leto, če član ali članica zboli. Krojaška unija Je edina delavsks organizacija v Ameriki, ki ima svojo zavarovalno kom-panijo. Ta načrt zavarovanja Je osvojil skupni odbor unij Amalgama ted Clothing Work«ri v Chicagu pred štirimi leti. Predsednik tegs odbora je Samuel Levln, ki Je tudi podpredsednik mednarodne unije. Cez 15,000 članov v Chicagu Je deležnih koristi Hy-man Blumberg Je poročal na konvenciji, da je v«ota izplačanih podpor do februarja znašala če* pol milijona dolarJev.( Konferenca reprezen-tantov britskega imperija zaključena l/mdon, 18 maja.—Konferenca predsednikov vlad dominio-nov britakega imperija je bila sinoči zaključena. Trajala je šestnajst dni Uradni krofi trdijo, da Je bila uspešna v vseh ozirih. Udeležili *o se J« pre-wm)x Kanade. Av*r«ll)e. Nov« Zelandij« in Južnoafriške unije. NOVE POLJSKE 0BD0L2ITVE SOVJETSKE RUSIJE Eksekucija Voditeljev podtalnih enot L j|ir • KRIZA ^OLJSKE UBE2NE VLADE Lendoa* 18. Kiaja —Stanislav Mikolajczyk, pifdaednik poljske ubežne vlade, ja dejal, da je bl lo 23 poveljnikov poljskih pod talnih enot, ki ao navezali stike z rusko armaao v vzhodnem delu Poljske, ekaektltiranih. Vzrok je bil, ker niao hoteli odpovedati lojalnosti poljski vladi. Prizadeti ao bili člani grupe 35 poveljnikov, kj so se izrekli za borbo proti Nemcem na strani ruske armade, toda poveljstvo te je zahtevalo, naj ae pridružijo oboroženi' sili generala Sigmunda Berlinga. Slednji je poveljnik poljskih vojaških enot na ruski fronti. . Mikolajczyk ja dajal, da so poveljniki izjavili, da hočejo ostati lojalni poljski ubežnl vladi, da se hočejo boriti kot neodvisna sila in pokoriti ukszom svojih častnikov. Trije so bile potem ustreljeni, dvajset pa obešenih. Usoda ostalih poveljnikov ni znana. Mikolajcsyli je dejal, da ena poljska divizija ie vodi ge-rilsko vojno proti Nemcem in napada nacijsM komunikacijske zveze/Premierjevs izjava o r*»~ vezanji Htik6v med poljskimi podtalnimi enotami in rusko armado v provinci Vblhinijl je po--vweMta-presenefenje. ker je pozneje dojal, da poljske enote še vedno kooperirajo z Rusi. , Mikolajczyk je izrekel obdol-žitve v momentu, ko je njegova vlada predmet napadov od zunaj in znotraj. Mnogi so uver-jenl, da ne bo prevtdrila viharja. Voditelji in člani socialistične stranke vodijo kampanjo, da se Izreč« nezaupnica vladi. Poljski vojaški voditelji so bili ob-dolženi podžiganja sovraštva proti Židom, ko so Židovski vojaki dezertirali iz (»oljske armade. Nekateri trdijo, da je kriza poljske ubežne vlade notranjega značaja. Ča bo padla in usta-novljena nova, bo morda to vodilo v obnovo diplomatičnih od-, nošajev s sovjetsko Rusijo. e Britsko-ameriika » kontrola baz v Afriki London, 18. maja/—Poučeni krogi so izjavili, da bosta Velika Britanija in Amerika obdržali kontrolo nad mornarttnimi in letalskimi bazami v francoski severni Afriki kljub opoziciji s itrani generala Charlasa de Gaul-la, predsednika francoekega narodnega odbora. Te so prišle pod njuno kontrolo po izkrcanju britskih in ameriških čet v severni Afriki v novembru 1. 1942 Domače vesti DeiroUake novice Detroit, Mich.-John Žehelj in Antonija Hibner, člana društva 121 SNPJ, sta prestala težki operaciji in se sedaj zdravita'doma. Članstvo jima želi hitrefl* okrevanja.—-Margareta Jurca je morala Iti v bolnišnico, kjer se je podvrgla operaciji.—Vojaka Joe Jaklič in John Cedilnik sta prišla na dopust. Slednji je prišel iz Alaske.—Leo Bernik, ki služi v armadi, je bil poslan na drugo stran morja.—Pavla Bole ima zagonetno bolezen, katere značaj zdravniki ne morejo ugotoviti. Bila je že dvakrat operira na na glavi. Sodijo, da ima tur ali sesedeno kri nekje na levi strani glave. Prijatelji ji žele, da bl kmalu okrevala. Poadravi Chicago.—Luka Grosar in njegova žena pozdravljata uredništvo Prosvete in osebje v gl. uradu jednote iz Nokomisa, 111. , Is Clevelanda Cleveland, O.—Umrla je Frances Smlth (Kovač), rojena Sveta, stara 74 let ln doma iz Preserja na Notranjskem. Pred dvema letoma je s svojim možem praznovala zlato poroko. Zapušča hčer v Clevelandu ln brata v Loral-nu, O. Španija izžene osišine agente Zapiranje nemških konzulatov v Tangierju mStReT^nlhonsf v parlamentu, da je Španija od redila izgon nemških in jspon-skih agentov Ut špionuV Iz Tsn-gierja, pokrajine ns drugi otrsni Gibraltarja, britske trdnjave ob vhodu v Sredozemsko morje. Eden je rekel, da je Apanski zunanji minister Gomez de Jor-dsns informiral brltskega poslanika v Madridu o odredbi glede Izgona oslščnlh agentov in zatvo-ritvi nemških konzulatov v Tan-glerju. MMisllm, da so španske avtoritete že zaprle nemike konzulate," Je rekel Eden. * Eden je dalje dejal, da ni nobe-negs vzroka za dvom v namene Španske vlade. Slednja je mo rsla storiti korake proti osiičnim špionom na podlagi nedavno sklenjenegs dogovora z Veliko Bt liani jo in Ameriko. Uni ja preklicala stavko v Detroitu General Arnold obsodil stavkarje Detroit. Mich« 18. majaA-Cla-nl eksekutivnega odbora Fore-mens Associaticm of America so odredili konec stavke 3500 delovodij v Detroitu potem, ko je general H. H. Arnold, vrhovni poveljnik ameriške letalske sile, obsodil stavktrje ln jih obdolžil oviranja izvajanja programa produkcije bojnih letal za ameriško armado. Zaradi stavke delovodij je moralo počivati najmanj 38,000 delavcev. Voditelji unije so Izjavili, da se bodo vsi stavkarji danes vrnili na delo. Arnold je pred (lani vojnega delavskega odbora Izjavil, da Je armada Izgubila najmanj 250 bojnih letal zaradi stavke delovodij. "Ta j« onemogočila izpolnitev obligacij napram letalski sili," je dejal. Pred odborom Je nastopil tudi podadmiral Ernest M. Pace in izjavil, da ni samo armada prizadeta zaradi stavke, temveč tudi mornarica. Vojni delavski odbor je odredil zaslišanje ln pozval unijo delovodij, naj pojasni vzrok stavke. Robert H. Keyes, predsednik unije, je dejal, da je federalna vlada odgovorna za stsvko, ker odlaša s priznanjem unije kot predstavnice delovodij pri kolektivnih pogajanjih. "Mi ne trdimo, da js stavka uprsvičena s patrlotičnega vidika, ampak ta je edlno^sredstvo za doaego priznanja unije,H je rekel Keyes. 18. maja. — Zunanji KamššUM 241 ithony Eden Je dejal odpravo revščine Ameriška pomorska sila ojačana Los Angeles, 18 maja.—Ameriška pomorska sila ima zdaj čez Agent illinoiske davčne divizije suspendiran Chicago, 18 maja.—Miehael Kleischhacker, agent državne davčne divizije, je bil suspendi* rsn na obtožbo izsiljevanja. Suspendiranje Je odredil Laddie Pelnar, načelnik divizije. Flatsch-hacker je bil aretiran zadnji torek, ko je zapustil mesnico Da-j vida Trabisha, 1220 So. Kedzie ave., z zaznamovanim denarjem iv vsoti $35. On Je pri zaslišan ju I priznal, da Je štirikrat pregledal j knjige Trabisheve firme, dasi ni | imel zadevne oblasti. Julius Sherwin, pomožni državni pravd-nik. ki Je zaslišal rieieehhaekei a, Je dejal, da bo pozval k Sasli največja na svetu To Ja razkril §* iM|.uva«ia podadmiral E. L Cohrane, na-1 Izsiljevanja. čelnik biroja za bojne ladje, v . . svojem govoru v tem mestu.\l*l**njava vojnih * Pred Japonskim napadom na | ujetnikov V Barceloni Pearl Harbor Je imela mornar! ca JS0 bojnih ladij. Rooeevelt podpisal posojilni načrt VVashington, D. C., IS. maja«--PredsednJk Rooeevelt Je pod p! Washington. D. C.. IS. majs — I/menjava ranjenih In bolnih ameriških ln britakih vojnih ujetnikov z nemškimi se Je začelo v Barceloni, španski luki. Državni department Je itjavil. da bo dovršena v dveh ali treh dneh ftvedski parnik Ortpsholm, IH Je aal zakonski načrt sprejet v obeh pripeljal nemške vojne ujetnike kongresnih zbornu ah. da se ve- iz Amerike, bo vzel na krov brit-IJavnost posojilno najemninske «ke in ameriške ujetnike. Pamik ga zakona podaljša za nadaljnje te bo ustavil v neki angleški iu-leto. Na podlagi tega zakona nu- ki In potem odplul proti New di Amerika pomoč zaveznikom >Yorku. * A i Roosevelt podprl deklaracijo delavskega urada Washln0lon. D. C.. 18. majs.— Predsednik Roosevelt je obsodil izkoriščanje revnih ljudstev v vseh krajih in nsglasll, da mors biti splošns kampanja za odpravo revščine tn pomanjkanje podlaga povojnim razprsvsm o ekonomiji. Roosevelt je govoril pred 150 delegati, ki so se udeležili konvencije mednarodnega delavske-gs urada, katers se Je vršila v Philadelphijt. Dejal je, da se po-polnoms strinjs s načelom ns konvenciji osvojene deklaracije, "da revščina, kjer koli nastsne, ogrsžs blaginjo ljudstev po vsem svetu." Potem je povedal delegatom, ki so na konvenciji repre-zentirall 44 držsv, ds bodo dosti dosegli v kampanji za odpravo izkoriščsnja. Delegatje so se zbrsli v Bell hiši, kjer Je bi Is podpisana povoj n s deklaracijs delavskega urada, Načela te je Roosevelt podpt! v Imenu Amerike. On je ob tej priliki naglasil, ds mors biti ekonomska zaščita glavni cilj In namen mednarodne politike. K4K>seveit Je izrekel upanje, ds se bodo prihodnje konvencije mednarodnegs delavskega ursds udeležili tudi reprezentance držav, ki so zdsj pod okupacijo sovražnih sil. Deklaracijo sta podpisala Wal-ter Nash, podpredsednik novozelandske vlade, ki Je predsedo-vsl konvenciji, in E. J. Phelan, direktor mednarodnega delavskega urada. Cere^nonij sta se udelehla državni tajnik Cordell Hull In delavska tajnica Frances Per k I no nemško ljudstvo posvarje-no pred invazijo Zavezniške bombe ros-dejale ielezniika omreija EVAKUACIJA CIVILISTOV ODREJENA London, 18. majs.—Radio Berlin je ponovno posvaril nemško ljudstvo pred nevarnostjo zavezniške invazije evropskega kontinenta. Govornik Je dejal, da ne bo samo Atlantska trdhjavska stena tarča bombardiranja lz zraka, temveč tudi mesta v notranjosti Evrope v prvi fazi invazije. "Ko se bodo pričele bitke, ne bodo omejene na divizije, zbrane ob Atlantski steni, temveč se bodo raztegnile na druge oone," je rekel govornik. "Vse kaže, da nemško ljudstvo ln oborožena sila stojita pred največjo preizkušnjo. Od izida bitk zavisi ne samo usoda Nemčije, temveč vse Evrope." Nacijski propagstorjl v zasedenih deželah govore v sličnem tonu, Phlllppe Henrlcl, načelnik blro-s francoske propagande, Je dejal: "Zadnji odmor pred invatijo Je nastal. Ml vam ne moremo dati navodil, kako se morate obnašati in kje iakatl zavetja, kar ne vemo, kje ln ln kdaj bodo Izvršeni zavezniški sunki." V London prihsjajo poročila o kaosu v trunspnrtaciJJ, ki Ja nastal kot posledica zavasnlške-}f« bombardiranja železniškega omrežja v Nemčiji, Franciji, Holandiji ln Belgiji. Belgijska čas-niška agentura poroča, da Je promet v Belgiji paraliziran. Vesti iz podtalnih virov pravijo, da Nemci ustanavljajo posebne lotalske oddelke, ki bodo dovsžall potrebščine nemškim četam, kstere.bodo odrezane od glavne srmsde ns zapadu. Vojaške avtoritete so odredile evakuacijo prebivslcev is več krajev. Radio London je svetoval ljudem v okupiranih driavsh* naj zapuste kraje v bližini važnih železnic In vojnih industrij. "Nsši letalci vedo, ds so bivališča in življenja prijateljev v nevarnosti, zato vam svetujemo, da se držite proč od važnih železnic In Industrijskih naprav," je bilo svarilo. 1 Politična kriza v Colombiji končana Bogota. CoUmibija, 18. maja.— Politična kriza, kl Je nastala pred šestimi meseci, Je bila sinoči končana, ko je predsednik Aifonso Isopez umaknil reaifna-cijo. Izjavil Je, da se Je odločil za obnovitev predsedniških poslov. Bolivijska vlada pomaga zaveznikom Lov na osiŠčne agente se nadaljuje La Pas. Bolivija. U. maja.— Avtoritete so nsznsnile aretacijo 80 Nemcev na obtožbo špionaže, širjenja oriične propagande in prevratnih aktivnosti. Vsi bodo odvedeni v Združene držsve, kjer bodo internirsni. Polkovnik Alfredo Pscheco, notranji minister, Je isJsvU, ds bo Bollvijs pomagsla zaveznikom v;vojmh naporih in da se bo lov ootščne agente ln šplone nadaljeval V Boliviji je več nemških na-selbln in U so središča špionskih krožkov. Ksmpanja Je v teku za uničenje teh središč, Med onimi, ki so bili v /adnjih tednih aretirani, )e več promlnentnlh trgovcev in učiteljev. Kitajska vojaška npsija v Washingtonu VVashington, D. C., IS. maja— Kitajska vojsška misija Ja dospela sem iz Cungkinfi> Misijo tvori enajst članov in njen načelnik Je general ftang Cen. Uradno naznanilo pravi, da sa bo posvetovala s člani smeriške-ga generalnega štaba. PROSVETA THE ENLIOHTEHMENT GLASILO IH LASTNINA SLOVENKE NARODNE PODPOINB JEDNOTE Organ ol apd publkbod bf «SfNational Bao.iil »octotr Narotniaa m Zdrušooo driaeo (Hm ChlcM«) .eiSTmI t« pol lolo. 11.60 «1 f trt loU) sa Ch^olook^> Susbcription ratost lor tho Unilod ItotoiiM> cmcajeimm CanadTioO por r»« Chicafo ond Cook Countr I7.M P* T®er. ioroisn countrtas IS.00 por . . M . n._.ro^.nlh c" ooIosot po dogovorna—Hokopisi dopisov ta nsnsrocomn tla4?v 2lTrr?.|rRokopUi lltororno mbb. (trtic.., po*«*. SSTplS W I. - -Ms. f I* Frttattl "tS^Ulo. roti on oerMtaS«! MaensertjUs ol oenunindce*«. «d umollcitod artidos wUl -j >S SSN-S* . NJ^ sueh o« stories. plays. pooms. ete« will bo ^turnod to •ccomponiod by soli addreasod ond stampod onrolopo. Naslov na tso, kar Ima stik ■ liotom« • PROSVETA ^ 2857-59 So. Lawndalo Ave* Chicago 23. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin PRVI KONCERT MLADINSKEGA ZBORA SNPJ Cleveland. O^—Prvi koncert mladinskega pevskega zbora SNPJ, kakor sem že enkrat prej pisal, se bo vršil v nedeljo, dne 21. maja, v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 3. popoldne. Ta koncert bo hkrati tudi proslava 40-letnlce SNPJ. Pričaku- je se »ISS Reakcija zopet zmagala Ni ie dolgo, ko smo v tej koloni pisali o "demokraciji" na "solid nem" Jugu, kjer nad 80 odstotkov državljanov nima volilne pre vice Te pravice nimajo, ker so prerevni: ker ne morejo plačati volilnega davka. Prizadeti so revni belopolte! kot zamorci. In ker velika večina "svobodnih" državljanov nima volilne pravice zato je Jug tudi "soliden." Druga stranka kot demokratska se tam sploh ne more razviti, še manj pa uveljaviti, dokler je v moči ta skrajno nedemokratičen sistem. Zadnji teden Je zopet prišel pred višjo zbornico kongresa predlog za odpravo volilnega davka, kolikor se to tiče zveznih uradov —-kongresnikoy, senatorjev in predsednika Združenih držav. In zgodilo se je, kakor že parkrat prej. Zagovorniki južnjaške vrste "demokracije" so ubil* predlog s "filibustrom" ali obstrukcijo Razen senatorja Pepperja iz Floride so vsi južni senatorji nastopali kot en mož in pobijali predlog za odpravo volilnega davka. Pri tem jim je pomagalo trinajst demokratov izven južnih držav in trinajst republikancev. Senatna zbornica posluje po pravilniku, ki omogoča brezmejne debate Debato v tej zbornici o tem ali onem zakonskem predlogu je mogoče zaključiti le, če nihče ne oporeka; če kdo hoče voditi obstrukcijo, tedaj je mogoče debato zaključiti le z dvetre tjinsko večino. Ta določba je bila sprejeta za protektiranje cim širše demokracije v senatu. Praksa pa je pokazala, da U določba služI predvsem reakcijl-odločni skupini, ki hoče za vsako ceno preprečiti sprejetje kakega zakonskega osnutka. Nižja zbornica kongresa nima take določbe v svojem pravilniku. Tam so debate omejene na čas, ki ga določi odsek za poslovni red, ali zbornica. Junži burbonci so zdaj v senatu že tretjič s "filibustrom ubil načrt za odpravo volilnega davka. To pot sicer niso imdi vecme zbornice na svoji strani, toda dovolj veliko število "zastopnikov ljudstva," da so dosegli svoj namen. Pri glasovanju za konec debate je bilo oddanih 44 glasov za, proti pa 36. Do dvetretjinske večine Je torej manjkalo še precej glasov. • Tako je bil ta zakonski načrt zopet pokopan—položen na mizo— toda boj za demokratiziranje Juga se bo nadaljeval, ker se mora. Dokler ni izbrisana ta črna pega—volilni davek—s telesa ameriške politične demokracije, toliko časa se mora čutiti ponižanega sleherni državljan, ki mu demokracija ni samo na jeziku, marveč globok ideal, družabna oblika in sredstvo za vladanje in občevanje. Kjer nima ljudstvo najširše volilne pravice, tam tudi ne more biti govora o demokraciji. se velika udeležba od strani nišega članstva in od našega občinstva sploh. Mladinski pevski zbor SNPJ je organiziral zadnjo jesen jx>d vodstvom elevelandske federacije društev SNPJ. Pevovo dja je mladi Vladimir Malečkar, sin znane družine Joseph in Mara Malečkar, ki sta oba člana društva 142 SNPJ, tako tudi njun nadebudni sin Vladimir. 5od Vladimirjevim vodstvom zbor dobro napreduje, med to mladinsko skupino vlada lep red in navdušenje ter veselje za slovensko pesem. Zato smemo pričakovati, da bo njihov prvi koncert posegel zaželjiv uspeh za kar nam je porok njihov vo dja in p* naši mladi pevci sami Nedeljski koncertni spored vsebuje deset pesmi in drugih točk. Ker bo obenem tudi pro slava jednotinega jubileja, ka kor že gori omenjeno, bo ta kon cert še večjega pomena za vse članstvo SNPJ. Pripravljalni odbor je pridno na delu, da bo% do vsi udeleženci dobro in točno postreženi v vseh ozirih. Po programu zvečer bo ples in prosta zabava. Igral bo Srnikov orkester. Dolžnost slehernega izmed nas je, da se tega prvega koncerta naše mladine vsi udeležimo. Zavedajmo se, da brez naše pomoči ne bo stvar uspela, in ta naša pomoč je v udeleži-tvi. Rezefvirajmo si sedeže v SND za prvi koncert mladinskega pevskega zborii SNPJ v nedeljo, dne 21. maja. Pričetek ob 3. popoldne. Anton Jankovich. Dies gre v—pokoj! n / Med najboljšimi vestmi zadnjih dni je bilo naznanilo notorične-ga kongresnika Murtina Diesa, da ne bo več kandidiral v kongres. Pravi, da se poda v privatno življenje, ker je—"preveč utrujen." To vest mora z veseljem pozdraviti vsak naprednjak. In tudi so Jo pozdravili. James G. Patton, dinamični predsednik Farmarske unije Je dejal, "da je postal zrak takoj bolj čist." Gotovo pa bo xi ak bolj čist v nižji zbornic« kongresa, ko ga Dies ne bo več oku-žcval s svojo ultra-rcttkcionnrnostjo. Dies se Ji "proslavil" a svojo gonjo proti—"boljševikom." Seveda je bil v njegovih očeh "boljševik" vsakdo, ki je bil količkaj tadtkalen ali napreden. Pa iih jc iskal po vsej deželi, tudi v Bell hiši Posebno Je podžigal pristašem "new deala" v raznih vladnih pozicijah, jih oblatil lepo število in tudi spravil lz slutbe. Njegove preiskave "neameriških aktivnoatl" so bile voda na mlin največje reakcije. V ta namen Je skozi leta potrošil blizu po| milijona dolarjev, ki mu jih je dovolila zbornica zato, da je izga njal—hudiča »z dežele. Videl je vae "rdeče" In "boljševlško," samo ameriških fašistov nt vld<;l. Da pokaže, da Je "nepristranski," je enkrat sicer kamoflažiral tudi "preiskavo" Hitlerjevih prista-šev. Ko }>a Je med njimi "odkril," kar so pred njim že drugI odkrili, namreč čistokrvne am »riške fašiste. Je preiskavo hitro zaključil ln nikogar Izmed njih lazgalil. Skupina teh fašistov j« sedaj sicer pred sodiščem v V* ashingtonu, toda ne po zaslugi Diesa. Edini element—po^pg rcakcije-ki je koval politični kapital lz Dkcsovc notoričnostl, so bili—ameriški komunisti, zvesti služabniki Jožeta Stalina. Propagandu, katero Je Dies jndirektno delal zanje. jc bila vredna vsaj tolil o, kolikor stotlsočakov mu Je dovolila zbornica za njegove "preiskave." Poleg komunbfov ln reakcije je imel osebne koristi načelnik preiskav, komunistični rene-Kat Mathews, kateremu je De* baje plačeval $10,000 na leto. Vzrok, da Dies n* bo več Vandidiral v kongree, nI toliko v njegovi "utrujenosti," marveč v tem. ker Je prišel do spoznanja, da bi bil gotovo pora/en Za njegov sede* se namreč poganja neki aod-nik, ki k lzborno lazume na lovenje glasov. Enaka usoda /na doletet* tud« kongresnika Rankina «z Misaiaatp-ptja ln Starnesa i/ Alahame, ki stojita po reakcionarnoetl Ukoj sa D lesom Rankin »e hi I načelnik boja proti sprejetju vakonodaje, po katert bi ameriški vojaki lahko glasovali pri prihodnjih volitvah POROČILO ZASTOPNIKA Herminie. Pa,—Zadnjih par tednov se mudim po vvestmore-landskih naselbinah in razpeča vam Majski glas. Prvo pošilja-tev sem že razprodal in z drugo sem sedaj na potovanju. Obiskal bom približno vse one naselbine, v katerih ga rojaki sami niso naročili. To delo bo vzelo ves mesec maj in par tednov juniju. Da, lepo se glasijo besede— Prvi maj, ki je simbol delavske zavednosti in solidarnosti vsega sveta. Prvi maj nas spominja velikih gesel: Delavci vseh dežel, združite se! Kdaj se bo uresničila ta velika ideja, kda bodo delavci vseh dežel spoznali, da edino le v delavski skupnosti je zmaga nad krivicami? Vsi vemo, da vsak napredek je ^počasen, da se delavsko gibanje ne more zgraditi čez noč, da vza me več let. Potem pa pridejo vojne, ki vržejo is tira ves apa rat delavskih organizacij in treba je znova pričeti graditi. Rad bi živel še Kpkih deset let, da b videl in slišal, kaj bodo rekli na ši junaki, čim sc vrnejo z bojišč glede delavskih idej za boljši sporazum in za močno delavsko gibanje Ali bodo pri volji pod pirati idejc^ družbo Vsekakor—£mmo v izrednih časih, v časih silovite vojne vihre, povojna doba pa nam bo gotovo prinesla velikanske spremembe v marsičem. To se bo zgodilo zato, ker je kapitalistični sistem Že preživel svojo dobo In naslediti ga mora boljši sistem, od katerega bodo imeli delavci več ugodja. Naslediti ga mora sistem kooperativnega de-a, ki bo nudil priliko vsem, da x)do za svoje delo dobili pošteno plačo za pošteno preživljanje. Doba izkorilčSnja ln profitov ^ mora umakniti dobi socialne in ekonomske demokracije. Uveljaviti se mora socialna pravičnost za vsa ljudstva, sicer ne bo miru. Ekonomski pogoji morajo biti na razpolago vsem, drugače bo tretja svetovna vojna neizbežna. Bodočnost bo pokazala, če se to zgodi; Če se ne bo storilo nekaj konkretnega v tem pogledu, tedaj ne bo popolne zmage. Zmaga na bojišču mora slediti zmagi na domači fronti za izboljšanje delavskega položaja. Naj zadostuje moje "filozofiranje" o tem za danes, sedaj se moram namreč vrniti k mojim odjemalcem "možganske medi cine." Znano je, da trgovci ra ,di poudarjajo svoje pravilo, da se izplača oglašati robo, ki jo prodajaš. To je res, ni pa res, če s svojim oglašanjem robo pretiravaš Vsaka stvar do svoje meje, sicer se s prevelikim bob-nanjem lahko tudi dobri stvari škoduje. Prepričan sem, da med nami tega ni, ker smo z oglašanjem dokaj zmerni. Najprej moram pohvaliti prvega mojega odjemalca, našega čevljarja Johna Urankarja v Claridgu, Pa., ki je ponovil Prosveto ih Proletarca ter je kupil Majski glas. Tam sem na cesti srečal mojega starega prijatelja Majka Praznika, ki je tudi ponovil Proletarca, četudi vsled dobljenih poškodb v rovu ne more več delati, zato se ukvarja s kokošjerejo, pri čemer mu pomaga njegova ženica. Njuna si-noVa služIta Strica Sama. Isto-tam je John Kastelic ponovil Proletarca, ostali rojaki, razen par izjem, pa so kupili M. G. Nisem pozabil obiskati rojakinje Prostor, kl mi je potožila, da njenega sina pogrešajo. Pokazala mi je časopisni izrezek, v katerem je opisan orkan, ki je zajel bombnik, v katerem se je nahajal njen sin. Posadki se je posrečilo, da so bombnik srečno rešili in pristsli, bombnik pa je bil zelo poškodovan. Nato so se podali na drugi bojni polet, a to pot se niso več vrnili. Drugi ljudje so mi pravili, da je bilo moštvo najdeno, vem pa ne, če je to res ali ne. Omenjeni mladenič je bil strelec na bombni ku. Bil je član SNPJ in zelo dober svoji materi. Kmalu gre na nabor njen drugi in zadnj sin. Želim mu obilo sreče. V naselbini Pleasant Valley sem prodal M. G. vsem, s kateri ml sem prišel v dotiko. Prenočil sem pri mojih dobrih prija teljih, namreč pri Tomu Milhar čiču, kl so rekli, da sem dobrodošel, ako se ne bojim ošpic, ki jih je Imela njihova hčerka Jcannette. Nisem se ustrašil oš- pic niti tedšj, ko sem deklico za boljšo človeško slišal pogumno klicati z drugega nadstropja za hrano. Takoj me je spoznala po glasu. Ta deklica je zelo nadarjena in se rada uči. Tudi njeni starši so zavedni in napredni. Ta deklica je dobila ime po mestu Jearv-nette, v katerem je bila rojena baš takrat, ko se je njena mati tamkaj mudila po opravkih. Rojakinja Volkar,. naša far-marlca, ki jo zelo noge bolijo, mi je pripovedovala o svojih sinovih, ki služijo strica Sama. Tako mi je pripovedovalo o svojih sinovih par drugih rojakinj, kajti sino\H naših rojakov se danes nahajajo na vseh svetovnih bojiščih. V Exportu so se dobro odrezali, tako tudi na White Valley-u in v Delmontu zlasti s kupovanjem M. G. Rojakinja Šabec ponovila Prosveto. Ustavil sem se pri Rozinu, kjer stanuje dvojica Žakel, ki bo prlhodnj mesec obhajala zlato poroko. Pa da ju bi videli, kako sta še ko-rajžna! Gotovo se bosta jubilanta parkrat zasukala na svatbi, ki bo vsekakor dobro obiska na. Želim jima, da bi doživela še demantno poroko. To je res1* napredna družina. Dalje sem obiskal rojakinjo Primožič, ki ima tri sinove v armadi; eden je poročnik, drugi je saržent in tretji je kaprol. Pri-možičevi so napredni ljudje. Žena Jožeta Britza je povedala, da njen sin Walter še vedno piše iz nemškega ujetništva, drugi sin pa je menda še v Ameriki. Rojakinja Homec je imela dosti povedati o svojih sinovih, ki se bi jej o proti Japoncem. Tudi več drugih rojakinj mi je pripovedovalo o svojih sinovih, ki se nahajajo v raznih krajih sveta, ampak vseh ne morem omeniti, ker bi zmanjkalo prostora za druge naselbine. V Brackenridgu je Valenčič ponovil Prosveto. Sedaj gre že drugi njegov sin slutit k mornarici. Prvi sin je že dosege rekord pri svojem oddelku in je dobil lepo priznanje. Frank Ren co se je nanovo naročil na Prosveto, kar so v Cheswicku storili tudi Klopfličevi in Deber-škovi. "Njegove žene sin Koka tudi dobro napreduje v kadetni šoli, kjer se vežba za pilota in ima dober rekord. Tudi sinovi rojakinje Praznikar iz Harwicka častno vršijo svojo vojaško aluž-bo. Prosveta je dalje ponovil Ed Jaksetič iz tfarvvicka, v Acme toni j i pa Carline Škof in John Drop, kateri si je kupil lastni dom, kar je storil tudi Tone Les-kovec. (Mimogrede:Slovenci ver jamejo v "privatno lastnino", za to pri njih trockijevci ne bodo imeli uspeha.) Spotoma sem obiskal tudi bol no rojakinjo Mary Klopčič, ki je privezana na postelj že par let odrezali so ji nogo. Vendar sem jo dobil sedečo na postelji, kajti takrat je baš obedovala. Tudi Russellton me je zaneslo in sem prodal nekaj izvodov M. G. Slike svojih sinov-vojakov so mi pokazale rojakinje Pompe, Stock in Matko; sin zadnje je oženjen in na sliki je s svojo mlado ženo in otrokom. TUdI v tej naselbini je ve$ rojakov kupilo svoje domačije, inr sicer Pompe, Vidic, Stock, Se m por in Gruden. Naselišče Blanch je kompanij-ska vas, v kateri so štiri slovenske družine: Perme, Vidmar, Darling in Potisk. Prenočil sem pri Potiskovih, kajti z njim se "znava" vedno "kregati." Tone je namreč okusil sladkosti prve svetovne vojne pa ima toliko več pravice kritizirati. In ker sem sam dolivel že marsikaj v delavskih bojih, razumem pritožbe marsikoga in upoštevam mnenje ter izkušnje vsakogar. z: ?'* » Otroka v zavodu, ki ga vsdriuje avtna unija CIO v Detroitu, Mich. Na Harmarvillu pri rojaku Johnu Kausu iz Soče sem naletel na zborovanje društva 472 SNPJ in prodal sem šest izvodov M. G. John in Anton Kaus sta ponovila Prosveto. V Black Creeku je ponovila Prosveto ro-; akinja Kirn, drugi pa so kupili M. G., tako tudi ona. Nanovo se ie na Proletarca najpčil rojak Vehar, ki ima svojo hišo in pri njem sta na hrani Rome in Jel-nikar, stari korenini iz Hermi-nieja. Jelnikar je naročil Pro-etarca. Moja prihodnja postaja je bila v Veroni, kjer so se rojaki dobro odrezali s kupovanjem M. G. Tam sem šele sedaj izvedel, da je Lesarjev zet Mele umrl. Že prej sem poročal, da je v sana-toriju. Umrl je dne 19. marca, star šele 52 let in doma nekje iz Slovenije. Zapušča še mlado 34 let staro ženo in dva otroka starosti 10 in 13 let. Mlada vdova dela v tovarnj. Prizade ti družini moje sožalje. Vsled društvenih dolžnosti, ki so me čakale doma, sem na tem potovanju moral z liste obiskov izpustiti nekatere družine, obi-ščem jih pa prihodnjič. Čas je da končam. * Anton Zornik, zastopnik. Svinje imajo prednost... Amenka je znana tudi kot deJela—statistike. V Washingtonu akibe. da je skoraj o vsak« sts ari na kupe statistike, tudi konflikt ne statistike Na primer točno lahko izvemo, koliko je bilo v deželi ivinj pred 40 leti. koliko vsako leto In koliko Jih Je bilo zadnjega januarja 42.000.000 Tudi vnaprej an izračunali, koliko ae jih bo narodilo to pomlnd- H4 'W0 ooo. Nihče pa točno ne ve, koliko ao ae podražile cene v sndnjth treh letih, ali koliko je bilo brezposelnih delavcev v letih depresije V današnji družbi ao svinje bolj važne kot ljudje .. • oklopno kolone. NEKAJ O STARIH OREHIH Sallda, Colo.—V Prosveti sem že večkrat čital razne dopise, katerih so dopisniki opisali svoje dogodke, zlasti pa tisti važen dogodek, kp so se pripravljali na odhod v Ameriko. Sleherni ima v svojih možganskih zapiskih ka; zanimivega o tej važni odločitvi ko je sklenil, da gre čez veliko lužo. Naši doživljaji in priprave so dokaj različne, vendar pa ima mo vsi nekaj skupnega, kajt vsak se je moral posloviti od svo je rojstne domačije, od svojih dragih in od svojih priljubljenih krajev. Na kratko bom o mojih pred pripravah ža potovanje v Ame riko omenil le nekaj stvari, ki so v tistih časih bile v navadi, poznejših letih menda mnogo te ga ni več bilo, kajti ljudje so se privadili na potovanja in so s; tudi razširili znanje v vseh pogledih življenja. Bilo je v jeseni leta 1900. Pri delek smo že ves pospravili in na vrsto je prišjo listje, nato pa smo pripravili drva za zimo. Namenil sem se, da nasekam nekoliko vitrnikdv za vitre. In res sem jih dobil, da bo stric pročke sple-tel. Vse se je dobro izteklo in vse bi bilo okej, da ni baš takrat sledila tista običajna navada. V deželo se je takrat namreč prikradel advent, torej doba, ko gre vsak pošten in pravoveren katolik k spovedi, da mu odveze spovednik grehe, če jih kaj ima. V navadi pa ie tudi bilo, da je vsak imel vsaj nekoliko grehov, malih vila, ona je šla domov, jaz pa Ameriko. Pri tem je najbolj zanimivo to da so moji domači mislili, da n< bom mogel v Ameriko, ker vedeli, da nimam dovolj denarja. V tem so se motili, kei niv računali na tetino dobrodir nost. Tako sem se poslovil od slovenske dežele in potem ni* več nobenih neprilik na vsej a<»1 gi poti do Puebla. Ko sem prišel v Pueblo. -je zdelo tako domače bil prišel v domačo vas. ■a k V ' bl S« • edt se mi ie dopadlo ln nk skrbelo, kai bo z mojimi prt' Toliko pa vem, da so se pročke že zdavno raztrtfsle. j« pa še zmirom tlst<» grehe Četudi lih ie p^' r. p" nr**11 vr -A jcje izvršnega ZAPISNIK odbora SANSa (Nadaljevanje) V finančno pomoč vdovi pokojnega srbskega svečenika Kranj-s-vičt iz Johnstowna je odbor dovolil vsoto $500 in enako vsoto so Lovali navzoči člani na seji. Vse narodne skupine, hrvaška, srb-ka bolgarska in macedonska, so bile polnoštevilno zastopane. Moja navzočnost je torej bila potrebna, sicer bi SANS ne imel rednega zastopnika. Vtis, ki sera ga dobil na tej seji in kar mi je kasneje še podrobnejše razjasnil brat Adamič, je, da glavno delo Združenega odbora odreja, nadzira in v glavnem vrši brat Adamič, ter da mu nobena narodnostna skupina ne nudi kake pomoči, dasi jo je zaprosil. On smatra, da bi vsak narodni svet moral imeti svojega tajnika ali kakega drugega izvršnega odbornika stalno uposlene^a v uradu Združenega odbora. Ti izvršni odborniki bi Jdaj vršili politično delo za sVojo skupino, obenem pa tudi za Združeni odbor. Smatra namreč, da noben teh svetov ne vrši pravega političnega dela, temveč je vsaki postal le neka agentura za zbiranje finančnih sredstev, delo pa se pričakuje le od njega. Mnenja je, da je prišel čas, ko bi proces organiziranja moral biti končan in bi morali započeti s političnim ciklom. Tekom bivanja v New Yorku mi je tudi prišlo v roke gradivo o Rupnikovi zadevi, kar sem hotel zadržati do prve seje tega odbora. Ker pa je naša seja bila radi že prej pojasnjenega vzroka odložena za nedoločen čas, sem stvar objavil. Da je ta objava in komentar dregnila v sršenovo gnezdo, mi ni treba poudarjati. Vedno nam nasprotna Ameriška Domovina je danes polna namenoma zavitih člankov, s katerimi se hoče razburiti katoliški element v SANSu in ga podžgati proti njemu. SANS ni nikoli podpiral komunizma ali komunistične stranke, ali zagovarjal njegove napake in slabosti, pač pa je že številnokrat poudaril, da reakcija in sovražniki ilovenskega naroda, tuji in domači, že nad tri leta nadevajo ta priimek vsakemu, ki se z njimi ne strinja ali ki jim kljubuje. Osebno se mi je očitalo, da sem škofa Rožmana imenoval kvizlinga in da sem "kriv" tudi nekaj drugih grehov, kar pa ne odgovarja resnici. Konštatiral sem le gole fakte, katere pa je začel p. Ambrožič preobračati, zavijati in jim pripisovati neresnico. Kaj je Osvobodilna fronta in kdo jo tvori? Kaj je njen program? To je jasno povedano v Vidmarjevem govoru, kateri prikazuje pomen, namen in vso zamiselnost narodnega odpora. Strašiti narod v Ameriki z nekim skritim načrtom za likvidacijo ljudi, ki nasprotujejo komunistični stranki, potem pa napraviti vtis. da j6 to načrt narodne osvobodilne vojske, je pa povsem nekaj drugega. Ce je to načrt komunistične stranke Slovenije, kaj je namen SANSovih nasprotnikov, ko ga zahrbtno podtikujejo Osvobodilni fronti? Odgovor je seveda umeven. In pa tisto "pričanje o uspehih Osvobodilne fronte", ki ga je pričela objavljati A. D. f Če prihaja dotično pričanje od onega Milana Vidmarja, ki je kazal svoje fašistične nazore že za časa svoje šahovske turneje po I Iz urada ZOJSA 12. aprila 1944 Karakter naše prve narodne vlade (Nova Jugoslavija, katero je do nov. 1943—so so razmere v pričela izdajati v starem kraju Osvobodilna fronta, je v svoji prvi številki dne 1. marca 1944 prinesla članek izpod peresa Vladialava Ribnikarja. podpredsednika provizorične vlade. O čem razpravlja, oove naslov.— Ured.) Ker se je Antifašistično veče (svet) narodnega osvobojenja Jugoslavije na svojem drugem zasedanju dne 29. in 30. nov. 1943 konstituiralo v vrhovno zakonodajno in izvršno oblast Jugoslavije, je tudi izbrfelo svoje predsedništvo, ki je na svoji prvi seji imenovalo Nacionalni komitej osvobojenja Jugoslavije z maršalom Jugoslavije Josipom Brozohi Titom kot predsednikom in "poverjenikom za narodno obrambo. V odločbah AVNOJA je rečeno, da je Nacionalni komitej "najvišji izvršni in zakonodajni organ narodna oblasti, preko katerega AV-NOJ vrši svojo izvršno funkcijo" in ki ima "vse lastnosti narodne vlade." Nacionalni komitej je označen kot "začasna narodna vlada." V tisku in vsakdanji govorici je izraz "začasna vlada" hitro prešel v rabo. Prešlo je v navado, da se Nacionalni komitej imenuje tako za razliko od "begunske vlade" kralja Petra v Kairu. Ker pa beseda "začos na" lahko zavede do nesporazuma pr oceni značaja Nacionalnega komiteja kot narodne vlade, je treba nekoliko razjasniti smisel tega pridevka. Začasna vlada se navadno imenuje tista, ki nastane med revo- Ameriki pred nekaj leti, tedaj protifašisti ne bodo polagali dosti j lucijo. Taka revoluiconarna vla- wre v taka poročila, dasi je znano, da se mnogo zločinov in hudobij zgodj tekom vsake civilne vojne in narodne revolucije. Toda to so le detajli, postranske stvari, katere v primeri s končnim čilem—z združenjem, svobodo, demokracijo, samoodločitvijo naro-£ o svoji bodočnosti—danes nimajo važnosti. Zavezniške sile, lasti Amerika, Anglija in Rusija, so dobro poučene o vseh razme-tah v Sloveniji in Jugoslaviji in do danes še nismo slišali nobe-tga ugovora ali kritike proti osvobodilnemu odporu v stari do-lovini od te strani. Obenem naj bo še omenjeno, da SANS ne dobiva nobenih po-rbmh poročil, bodisi iz starega kraja ali od kod drugod, katerih bi bil objavil v listih. Prepričan pa sem tudi, da tisti ljudje, ki IANS venomer napadajo in ga skušajo na en ali drugi način ugo-»obiti, prejemajo enaka in še druga poročila preje nego SANS. Poročilo izvršnega tajnika je vzeto na znanje in o njem se razpravlja pozneje. Brat Cainkar zatem predloži spisano poročilo, ki ga mu je izro-I nadzorni odbor po pregledovanju SANSovega poslovanja dne t januarja s prošnjo, da ga predloži prvi seji. Glasi se: Poročilo nadidrnoga odbora izvršnemu odboru Kačune in računske zaključke smo pregledali in vse našli v redu. Piedlagamo, da pomožnemu tajniku g. Kuhlu določite in izpla-■te primerno nagrado za njegovo požrtvovalno delo. da se s tem, da je revolucionarna, ne opira na stare uzakonjene institucije, temveč, nasprotno, jih ruši in pripravlja nove (n. pr. narodno skupščino), ki bodo pomagale ustanoviti trajno zakonito vlado. Začasni značaj take vlade obstoji v tem, da je njena glavna naloga priprava za ustanavljanje novih ali pa obnavljanje starih institucij (n. pr. izvršitev volitev za skupščM no) in da potem prepusti mesto drugi, zakoniti vladi. Ali je Nacionalni komitej taka začasna revolucionarna vlada? Pogled na razvoj političnih dogodkov, ki so privedli do ustanovitve Nacionalnega komiteja, nam bo dal odgovor na to vprašanje. Kako so se stvari razvijale? Narodno-osvobodilna borba je že od začetka zahtevala svojo P„ , „ — - „ „ .... borbeno narodno oblast. Naj- ™ko predlagamo, da čim prej določite v odbor osebo ki se bo ob,jku zanjQ so bili na-rodno-osvobodilni odbori. Izšli iz borbe, so postuli kal prave narodne oblasti. Imeli so zato dva pogoja: izhajali so iz ljudstva in služili so borbi za pridobitev narodnih teženj. Da bi se organizirala narodna vladu, je bilo treba ustanoviti najprej centralno politično obče strankarsko enoto, v kateri bi se po eni strani stekale in v njej izražale vse narodne težnje in ki bi z druge strani povezala vse narodnoosvobodilne odbore in priredila njihovo delo. Ta osrednja politična enota Je AVNOJ. Njegovo osnovanje nov. 1942 je pomenilo začetek širšega organiziranja narodne vlade v domovini. Tekom leta, odkar je bil unta-novljen AVNOJ—od nov. 1942 ključno posvetila tajniškemu delu. Na ta način se bo pisarniško "'o olajšalo in razširilo in izboljšane zveze s podružnicami bodo >nesle tudi lepše finančne uspehe. • januarja 1944. Za nadzorni odbor: Vlial Vodušek. Joaephlne Erjavec, Joaeph Zore. Poročilo nadzornega odbora je vzeto na znanje. vprašanje brata Zalarja, ako je SANS registriran pri justič-oddelku v Washingtonu, odgovori brat predsednik, da so bili J®rJpni vsi potrebni koraki v ta namen, toda smo obveščeni, da PNSu ni treba biti regiatriran. ^t Zalar. blagajnik SANSa, nato prečita sledečo izjavo: •wm, da bi se naša seja vršila že pred več tedni, toda po-F,r>f' mi je bilo, da se je zaradi bolezni predsednika Kristana Pctnje sem lovi.vu Vest K ti jo m iu t Vpr for K; cJ an seje zavleklo. •s< m, da je vsaj sedaj do seje prišlo. ir vam želim danes tukaj povedati, mogoče enemu ali druge-F ne bo všeč, toda to me prav nič ne moti, da bi ne povedal, kar pri srcu in kar smatram za dolžnost, da vam povem. _ /Solucijah, sprejetih na kongresu, je določeno, da mora biti tramfet i/r a ženo v resoluciji rev. Vitala Voduška, ki j< Ml« ' " " < odbora meseca januarja letošnjega leta predložena •'dobrena. I" pa sedaj nastane, če se poslovanje SANSa vrši v resolucij? * je, ie 1< SANS nestrankarski ali nI? v*lbi in sodbi mnogih, SANS ni, kar bi moral biti. " SANSovega urada spričujejo, da SANS ni nadatran-pa zelo enostranski. n poročila gotovih članov izvršnega odbora niso nad-' pač pa pristranska—enostranska, •ta poudarjati, da je pretežna večina ameriških Slo ',lj ka. Tako Je tudl nretežna večma ameriških katoli-(« v včlanjena v SANSu. ' mi, katoliško misleči Slovenci pristopili k SANSu ker je v resolucijah, sprejetih na kongresu, določeno, nepristranski, da bo SANS nadstrankarski. To so •'"d katerimi smo k SANSu pristopili. A VS ostal tak, kot resolucije določajo* Ne, ni' P«Ma| zelo enostranski in • to enostransko politiko ••arij 'Ji la ga na kateri Je bil ustanovljen, ianes vse kaj drugega kot Je bil spoč kr»t ono, kar bi moral biti (Dalje prihodnjič.) ■tka, Je vse ne osvobodilni borbi, kakor tudi politični jaoložaj v domovini, znatno spremenili. Veliki uspehi narodno-osvobodilne vojske so izzvali ogromen razmah ljudskega upora v naših krajih, tako da je moglo biti osvobojenega dve tretjini ozemlja Jugosla vije. V tem čaau je že priprav ljeni aparat demokratične narodne vlade omogočil, da so pri šle do izraza težnje ogromne večine naroda Jugoslavije in du so se na podlagi teh teženj določili glavni cilji narodno-osvo bodilne borbe. Z izvedbo .svobodnih volitev na osvobojenem •teritoriju in osnovanjem mnogoštevilnih nurodno-osvobodilnih odborov v okupiranih krajih je mogoče, da narodi preko pokra jinskih antifušističnih odborov in vladnih odborov svobodno izrazijo svoje zahteve. Kakšen je nfcultut? Pokazalo se je; da so narodi (Aločeni, du se borijo za tako državno enoto, v kateri bi bili vsi narodi Jugoslavije enakopravni. Po splošni narodovi volji se stara Jugoslavija s svojo velikosrbsko ne-ljudsko kliko, ki poleg drugih svojih grehov nosi sedaj še pečat izdujalstva, nc sme več obnoviti. Narodi odklunjajo vsako hegemonijo in vsak sistem nasilja. Zato obsojajo in ne priznajo vlade, ki v begunstvu predstavlja staro osovraženo Jugoslavijo. Tako je poleg prvega in osnovnega cilja, očistiti domovino fašističnega okupatorja, narodno-osvobodilno gibanje morulo po volji naroda poudariti še en cilj: pripraviti in utemeljiti tako državno enoto, ki bo odgovarjula narodnim težnjam. V tem primeru, stvariti politične organe, k1 bi dobili nulogo, du postavijo temelje državni enoti, kakršno si »želi narod, a to je—demokratična federutivna Jugoslavija. ♦ Tu politični proces, ki se jc razvijal v objemu uarodno-osvo- bodilne borbe tekom tridesetih {mesecev, in dovedel slednjič do osnovanja nurodne vlade, nam jasno kuže, da Nacionalni komitej ni začusnu revolucionarna vladu v smislu, kakor smo to razložili prej. Pa naj bo kakorkoli, priti moramo do zuključ-ku, du je Nucionulni komitej popolnoma zukonita vlada, legulni predstuvnik svobodno izraženi volje ogromne večine vseh narodov Jugoslavije. Sploh pu danes nihče njegove zukonitosti ne izpodbiju, izvzemŠi fašistično propugundo in nekoliko beguncev v Ku'ru. To pomeni, du s* Nacionalni komitej ne imenuje "začasnu" vladu zurudi pomanjkanju legitimnosti. Zakuj pa sc nuzivu tako? Od drugega zborovanju AV-NOJu smo v dobi nastajanja nove nurodne vlade. Tu doba bo trujulu, dokler bo trajulu narod-no-osvobodilna borba. Po zaključku te borbe, in po končni zmagi naroda nad zunanjim in notranjim sovražnikom, bo nastopila novu doba, ko bodo narodi Jugosla vi je-^že v organizirani državni enoti—sbipili v novo, svobodno življenje. Ker so naloge, ki jih ima Nacionalni komitej, mišljene surno za čas nastajanja države, si zakonodaje! in icvrftni organ AVNOJa niti ni I nadel vzdevka "vlada", temveč! Nacionalni komitej osvobojenja Jugoslavije. S tem. da se imenuje "začasna narodna vlada", ni rečeno, da je zučusen in da ga čez nekoliko časa uli po kak šnem posebnem dogodku ne bo več. Nucionulni komitej je "zu časna vlada" zato, ker so njegove nulogc mišljene zu neko določeno dobo času, toda po giba nju, na kuteregu se naslanja in po ciljih, z« katere se bori, je trajna vlada. Zaradi tega je treba naslov "začasna vlada" razumeti tako, du pomeni dve značilni lustno-sti Nacionalnega komiteju v dobi nastajanju držuve: 1) je voj nu vladu, orgun narodnoosvobodilne borbe; 2) njegove sedanje funkcije so časovno omejene, zu čus trajanju narodno-osvobodil ne borbe. Torej vlada je začas na samo po syojih funkcijah danes, kakor tudi po imenu, ki ji je bilo dano, todu kot zakonita narodnu vladu ne more imeti začasnega znučuja. Ce bi hoteli to izraziti na najpreprostejši način, bi rekli, da je Nucionulni komitej trajna narodnu vludu, ki so ji poverjene časovno omejene naloge. V političnem Življenju obatojl logični ruzvoj in kontinuiteta, To kontinuiteto opažumo tudi v času nuše narodiio-osvobod-ilne borbe. Prešit smo skozi več stopenj te borbe in smo prišli v dobo, ki nus približuje postavljenemu cilju. Kakor je AVNOJ iz ene dobe do d^uge prešel iz občestranskurske enote v vrhovmi zakonodajno in izvršno, tako bo v tej dobi prerustel Nacionalni komitej v trajno in najmočnejšo vlado. V vlado, ki bo l maršalom Titom nn čelu, odločno tn do koncu brunllu Interese nuroda.—ZOJSA. Pota v Berlin Piše znuni ruski pisutelj Ilja Ehrenburg, prestuvil F. A. V. Rdeču urmadu stoji na mejah Sovjetske unije. To je pred zoro nad Prago, Vuršuvo, Belgru-iom in Parizom. Tisoč dni smo se borili v težkih naporih na življenje in mirt. Mi ne filozofiramo! Mi se ne udajamo sanjam ali vleoko-logečim deklaracijam. Mi ne i(Iedr^no ^nu koledar,in tudi ne čakumo lepega vremena. Moskva se še dobro spominja tiste junijske nedelje, ko je bilu skozi zvočnike naznanjena grozna novica. Nemci na pohodu, prepevajoč, žvižgajoč iu pljuvujoč so pre kor&čili nuše meje; pulijo šule in ure, jemljejo posodo ln med. Streljajo naše otroke. Njihovi tunki man-drujo nušu polju, njihove bombe zužigujo nušu mestu. Kričijo na vsu grlu: "Scduj Je konec Rusije . . Tiste dneve so moskovske ru-kete in topovi odgovorili z dru-gučnim glasom. Sli smo skozi težke in grenke preizkušnje v jjolni meri. Toda Moskvu je vzdržulu. Rusija je vzdržulu. Mi smo sc borili v mrazu in dežju, v času, ko so bilu potu ne-prehodljiva. Imeli smo mulo tankov, toda branili smo svojo svobodo z ognjenimi steklenicami. Ko so Nemci dosegli Kavkaz, mi nismo obupali. In svet sedaj vtdl, kdo zmuga—odloc-nost uli dvom, pogum uli potip-Ijenje. Tisoč dni in tisoč noči, po mrzlih poljanah in skozi žgočo vio-čino so vodili boj vojaki Sovjetske unije. Tisoč dni in tisoč noči so delavci Rusije v vojnih industrijah kovali orožje. Tumk Slovenska Narodna Podporna Jednota It37-It Sc. Lawndala Ave. Chlcago II. Illinois GLAVNI ODBOR U vrtal adaeS V IN CENT CAINKAR, *l. predsednik______1447 So r. A Vll»'.lt, -I. Ujnik ...............................MSI ao. ANTON TROJAR. *l. pomoftnl Ujnik________KI&7 So mirko o. k uma. ffi. bus«inik....... ........... mi so LAWRENC E ORADiailKK ujnik bol. udd. MIT So. MICHAEL VRHOVNIK. dlrekt. mlad oddal MI7 So. PHILIP (10U1NA. upravlUU glaalla—M0T So. ANTON UARDKN. uradnik *Im1Ui ................Mil Bo. l.MvvtuUle Lavrnriake L«wndat« Lawndale Lawndale Lawndale Lawndai« Lawndale Ava., Ava., Av«., Ava.. Av«., Ava. Ava„ Ava. Clilc«oo Chicagu Chlcago Chlcago Chlcage Chlcago Chlcago Chlcago m. m Ui. m 1IL lil. IU. III. MICHACL R. KUMKR, prvi podpr*d««dnU( -CAMU.ua ZARNICK. drugI podpradavdnlk-. DUtrlkttd JOS. Clll JC AR, prvo okroftj« „ JAM KM MAOLICII. drugo okrotja RAVMONO TRAVNIK, tratj« ukroftja JOHN aPlLLKR. Č9iriu okioftj«....... URtULA AMRROZ1CH. pelo okroftj«....... KOWARO TOMS1C. fteatu okroftj« Bo« MST W. MUt IL M. Unlvaraal P«. Clevalaad S. Oblo .411 Woodland Av«.. Johnatown. Pa. --------r......R. O. No. 1. oakdale. Pa. 19£9 Mlddlapointe. Daarbom, Mklh. ......MT« Handall St . 81. LouSl f. M" -41S Plarca St. Eveleth. Mlnn. W. Ute 8t. Walacnburg, Colo. Ektplosije bomb t Haagu. Holandaka. MATU PETROVIČU predaednlk. VINCENT CAINKAR r A. VIDER .............. MIRKO O, KUHEL JACOB ZUPAN ........ LONALD J. LOTRICH___ RUDOLPH LISCU ANTON anULAR. piedaednik . »KANK VHATAR1CH rRANK BAR1I1Č ........... ANDHEVV V1DHICH ... JOdEPHINE MOČNIK rRANK EAITZ. predaednlk MILAN MEDVRtRK ...........- ANDREW GRUM JOHN olip........ rRED MALOAI — Njihove umazane sanje ao se razpršile v vetrove. Prihod rdeče armade na ru-munsko mejo je zapisal konec Hitlerjevi kampanji, ampuk to je šule začetek pohodu rdeče armade. Rdeča armadu ne (Mizna meja, njena meju je le zmaga. Vojna banditov je končana! Vojna pravice ae pričenja. Sodniki se pomičejo proti zapadu in pre-zirani morilci otrok jim ne ute-čejo. , /ij .. Rusija -si je zupomnilu vse. Nemčije ne obvarujejo gore, potok! in tudi aupilr-totulituinl Priel ne. Mi se ne igrutno z njimi! To nP ples. Razjarjonu zavest nas žene proti zapadu. Mi gremo naprej s prisego v srcu: Nikdar več se to ne sme ponovili. Mi ne dopustimo, da Nemci pričnejo zopet t vojno leta 1900. Nismo ml začeli te vojne, toda končali jo bomo mi. In mi jo bomo končali tako, da jo oni nikdar več ne pričnejo. Sedaj korakamo proti njim In doaegl| jih bomo. Ml Izpulimo jezik kači. Ml bomo zdrobili njihovo pretepaško navado. Svet gleda z upanjem na rdečo armado, kutera prlnušu svobodo. Mi smo ponosni, ker se Poljaki, Če-hoslovaki, Jugoslovani ln Francozi borijo na sovjetski zemlji. Sedaj prihaja čas, ko mora biti Hitler zdrobljen. Veliko potov drli v Berlin. Berlin se doseže z zapada. Saj je tska pot, le treba jo je podvzetl. Potovanje od Volge do Pruta ni bilo nlkak izlet. Bilo je 15 mesecev borbe In zmaga za nas ni bila lahka. Sedaj čas ne čaka. Spomlad Je tukuj, čas za sejanje. Glejmo, da prido žetev od Moldavije do Normandije, letev zmage! Ali sle naroten! m dnevalli "Prosveto"! Podpirali* svoj Itetl Spravite jih skupaj! ZAMENJAJTE nerabljene priprave za vojne znamke Poberite tiste zavržene in zanemarjene električne pfiprave na vaš«-m domu-»podajle se na pot k svojemu trgovcu električnih priprav, On vam z veseljem ZAMENJA vse /a vojne znamke. Kaj zato. če so polomljene? On Jih najbrž vse-- eno vzame ter jih |tonsvadl popravi, če le mogoče. ZAMENJAVA vaših m iuhljefiih električnih čas-hranilcev je piijatdjsko delo, Tu da priliko, da si jih nabavijo on». kt ph p«itrebuJejo. Pomaga napolniti knjigo z vojnimi znamkami in tako pripomore vojnim potrebam. v COMMON WEA L T H EDISON COMPANT PRIPOMBA t iimniMietilih laiem i'mm«eny M k«MS ribllMlh »Iv* trti« U t prtpf«v. dO M tO« ls nmra proda)«!«, pa* o« b« r »aaaliam »imapata lt govaooi I (MlilbN*«! pr«f*MaH v fllttNgu pr bai progi amo ramen*e*a«>« v voRmmi taau MIHAIL ARCIBASEV SANIN Poslovenil |taM Kraiortc (Nadaljevanje) "No, pustiva, saj se ni zgodilo nič hudega!" "Mislile?" je vprašala Lida in dobila moč v ironiji; gledala ga je nenavadno pazljivo. 'iSeveda!" je odgovoril Zarudin in jo skušal vsekako posebno, razdražljivo nesramno objeti, česar moč je poznal. Toda čutil je, da je ostala mrzla in njegove roke so onemogle. "No, dosti je . . . kaj si se razsrdila, mačica moja!" je dejal nežno očitajoče. "Pustite me . . . Jaz sem prišla . . . Pustite me vendar!" - Z besnim naporom se mu je Lida izvila iz rok. Zarudina je fizično pogrelo, da je njegov izbruh strasti zastonj propadel. "Hudič ve!" je mislil. "Ce z njimi začneš!" "Pa kaj je vendar s teboj?" je rekel razdražen. Rdeče lise so mu stopile na lice nad če-1 j ustnicami. Kakor da bi to vprašanje Lidi nekaj pojasnilo, si je hipoma z rokama zakrila obraz in popolnoma nepričakovano za Zarudina so se ji ulile solze. Jokala se je čisto Uko, kot se jokajo ženske na kmetih: Obraz si je skrila v roki, telo ji je bilo sklonjeno naprej in ihtela je zategnjeno. Dolgi kosmi las so ji viseli po mokrem obrazu in postala je grda. Zarudin je bil v zadregi. Smehljaje se in boječ se jo s tem smehljanjem užaliti, ji je skušal potegniti roki z obraza, toda Lida jih je držala trdovratno vztrajno in kljubovalno ter se ves čas jokala. # "Ah, moj Bog!" je ušlo Zarudinu. . * Zopet bi rad nanjo zavpil, jo potegnil za roko in rekel kaj surovega. "Zakaj se pa prav za prav Cmeriš? Spečala si se z mamo . . . Prava reč! Pa zakaj prav sedaj, kaj ti je vendar? Nehaj se vendar!" je cviieče zavpil ln jo zgrabil za roko. Lidina glava z mokrim obrazom in z razpu-ščenimi lasmi se je zganila od sunka; Lida je nenadoma umolknila, povesila roki, se sklju-čila in ga z otroškim strahom gledala od spodaj gor. Hipoma ji je zablisnila v glavi blazna misel, da jo zdaj vsakdo lahko tepe. Toda Zarudin je znova oslabel in dejal priliznjeno in negotovo: "Lidočka . . . zadosti je! Sama si kriva . . . Čemu ti-le prizori ... Ti si veliko izgubila, pa zato je bilo veliko sreče . . 4 Nikdar ne bova pozabila teh ..." Lida se je zopet zajokala. "Nehaj venda-ar!" je zakričal Zarudin. Stopil je po sobi in si cefral brke nad tresočimi se ustnicami. Bilo je tiho in za oknom so se tiho zibale drobne, zelene vejice, ki se jih je bil najbrž dotaknil kak ptič. Zarudin se je s težavo obvladal, stopil k Lidi in jo je previdno vzdignil. Ona se mu je pa takoj z ostrim sunkom iztrgala in ga pri tem tako udarila s komolcem po brsdi, da so mu razločno zašlepetali zobje: "Ah, hudič!" je zavpil Zarudin besen od bolečine, še bolj pa zato, ker je bilo njegovo Škle-petanje z zobmi zelo nepričakovano in smešno. Dasi Lida ni zapazila njegovega šklepetanja, je vendar instinktivno čutila, da je Zarudin smešen in je to izrabila z ionsko krutostjo. "Takšni izrazi!" ga je oponašala. "To pa vendar vsakega privede iz sebe!" je odvrnil Zarudin z boječo nevoljo; "da bi končno vsaj zvedel, za kaj gre!" "Vi pa ne veste?" je istotako ironično rekla* Lida. Nastopil je mulk. Lida g" jc kljubovalno gledala in obraz ji je žarel., Nenadoma je Za- rudin začel postajati hitro in enakomerno bled, kakor da bi siv zastor pokril njegov obraz. "Torej kaj bo? ... Kaj pa molčite? Govorite vendar kaj, tolažite!" je govorila Lida in glas ji-je prešel v histeričen • krik, ki je njo samo pnestrašil. "Jaz . . ." je izrpegovoril Zarudin in spodnja - ustnica se mu je stresla. "Da, nihče drug! Žal da prav vi!" je skoro zavpila Lida, ki so jo dušile solze obupa in zlobe. Bilo je, kakor da bi z njega in z nje zdrsnil nekakšen pokrov elegance, lepote, mehkobe, pod njim je pa vedno jasneje in jasneje prihajala na dan divja, spačena zver. Cela vrsta misli je hitro kot strela zablisnila v Zarudinovi glavi, kot da bi zletela tja troha urnih miši. Prva je bila ta, naj nemudoma konča z Lido vse in ji da denar, da bi si napravil* umetni splav in končala s celo zgodbo. Čeprav je smatral, da je zanj to najbolje, vendar ni rekel tega Lidi. "Res nisem pričakoval . . ." je zamrmral. "Nisem pričakoval!" je divje kriknila Lida. "Kako ste se pa predrznili, da niste tega pričakovali?" "Lida ... saj vendar nisem nič . . ." je dejal Zarudin; bal se je tega, kar je hotel reči in je vedel, da bo moral reči.* Lida ga je razumela tudi brez besed, Vsa groza obupa ji je spačila lepi obraz. Roki sta ji omahnili in onemogla se je usedla na posteljo. "Kaj naj torej storim," je govorila nenavadno zamišljena, kot da bi sama pri sebi. "Ali se naj utopim ali kaj?" "N-no, čemu pa tako ..." "Pa veste, Viktor Sergejevič . . ." mu je hipoma presunljivo in pazljivo pogledala Lida v oči in počaai dejala: "vi končno še ne bi imeli nič proti temu, d« bi se utopila!" V njenih očeh in v drhtenju njenih lepih usten je pa bilo nekaj tako žalostnega in nenavadnega, da je Zarudin nehote pogledal stran. Lida je vstala. Hipoma jo je bilo strah in gnusilo se ji je, da je sploh mogla misliti nanj kot na odrešenika in na to, da bi za vedno živela ž njim. Rada bi mu bogve zakaj stresla z roko, izrazila mu svoje zaničevanje ln se maščevala za ponižanje, toda čutila je, da se bo zajokala in še bolj ponižala, če izpregovori. Ponos, zadnji ostanek prejšnje lepe ln močile Lide, jo Je. zadržal in namesto tega je rekla stisnjeno, a jasno in izrazito ter nepričakovano zaae in za Zarudina: 'i "Živina!" Nato je skočila k vratom; pri tem se je pa zataknila s čipkami na rokavu ob kljuko in si jih raztrgala. • Kri je udarila Zarudinu v glavo. Če bi rekla Vzanikrnež" ali "ničvrednež", bi to še čisto mirno prenesel, toda beseda "živina" je bila tako grda in je tako nasprotovala temu, kar si je Zarudin mlalil o sebi, da je postal zmešan. Celo belina njegovih lepih, izbočenih oči je zardela. V zmedi ae je nasmehnil, skomignil z rameni, zapel bluzo in jo zopet odpel in čutil se je resnično nesrečnega. Toda obenem Je vzklila nekje v njegovi notranjosti zavest svobode in veselja, da je tako ali tako vse končano. Boječa misel mu je šepnila, da taka ženska kot je Lida nikdar več ne pride. Za hip Je postal nejevoljen, da je tako Jopa in elegantna ljubica izgubljena, potem je pa zamahnil z roko. "Pu naj jo vrag vzame ... saj jih je dosti!" (8« nadaljuje.) Kjer se pota ločijo Jack London 3. Bila je popolnoma mirna. Kakor da hi se slučajno okrenila. jc spremen tla svujo lego. Naslonila je komolec na kože. se uprla nanj in razgrnila preko svojo l»arko. Tako je bil docela skrit. Potem pa se je sklonila, ne da bi vzbudila kakega suma, da je lahko dihal meti njeno roko in njenimi prsi. Če je »klonila glavo, je lahko polotila usta na njegovo uho. "Če moreš, pobegni!" Ji je za-šepetal. "Pojdi u šalora in preko snega do brez, ki stoje tsm, kjer napravi potok ovinek. Tam boš našla moje sani in moje pse Danes ponoči bova odpotovala k Yukonu. Ker bovs morala potovati /elo hitro, zgrabi vse pse. ki se ti bodo približali, za tilnik in jih zavlečt k aanem. K bre-/jim. ki stoje ob ovinku potoka " Sipau je Zanikala z glavo, njene oči pa so zaiarele od ponota, da ji je ta mož tako zelo naklonjen Vae lene njenega plemena (»a ao bile vzgojene k slepi pokorščini. Ko je ponovil Hitch-cuck svoj "pojdi1" zelo zapove- dujoče, je vedel, da bo šla, četudi ho ni genila. "Ne skrbi za pasjo vprego," je pristavil, ko se je pripravljal na odhod. "Jaz bom čakal. Nc za« mudi niti trenutka! Dan vedno prepodi noč in ne čaka na Človeško razsodnost." Ko si je pol ure pozneje ogre-vsl noge in roke poleg svojih sani, jo je zagledal. Vlekla je s seboj dvs psa, ki sta se močno upirala. Ko sc Je približala, so postsli njegovi psi nemirni, pa Jih je z bičjim ročnem kmalu ukrotil. Ker se je približal taboru v smeri vetra, ae Jc bal, da »a ne bi izdal pasji kjež. "Pnveži Jih." JI je ukazal, ko Je spregala drugega psa "MoJi psi bodo vodili." Ko je to napravile, so se domači pai vrgli nad tuje. Nastal je strahovit kraval, četudi jih je Hitchcock skušal s puškinim kopitom pomiriti. ' *• "No, aedaj bova dobila psov na pnbitek," je dejal oeorno m je pograbil za sekir«. "Vpreži vse, kar ti Jih bom zmetal in pazi na vprego!" Stopil je korak naprej in ae Je postvail med dva borovra. Paaji lajež v taboru je preaekal nočno tišino Pripravil se )e, da jih preatreže Temna točka, posta- JaJoča vedno večja, se je približevala po snegu in točka se je spreminjala v vedno bolj jasne obriac. Bil je pes-vodnik vsega krdela in bližal se Je v velikih skokih Na volčji način je dejal znamenja svoji čredi. Hitchcock Je stal v nenci. Ko se mu je pes približal, ga Je zgrabil v skoku za sprednje noge in ga podrl na tla. Potem ga Je udaril za uho, MAKI EVIKV MYOAf DAT J9IN TM MMSll • lAVIMt rui • WHUETHKFUtLGOU PROSVETA PRACTICING FOR THE REAL THING A BUOOSO CUPF along the coast at England ls used as s pracUca b/ a unit of American medical corpsmen undergolng Intenslve tralnlnf for tha lnvaskm of Europe. To add realism, a "battle casualty" ls hauled up th« steep, rocky slope. U. 8. Signal Corps photo. da ga je omotil in ga vrgel Sip-si. Sipsu mu je hitro pripasala vprego, Hitchcock pa se je postavil zopet na prežo med oba drevesa. Tedaj se je zagnalo mimo njega vse krdelo. Sipsu je naglo delala. Ko je bila gotova, je skočil naprej, zgrabil in omamil še enega psa ter ga ji vrgel. To je ponovil še trikrat. Ko je bilo vpreženih že deset renčečih psov, je zaklical: "Dovolj!" V tem trenutku pa se je skušal mlad Indijanec pretolči skozf pasje krdelo. Udarjal je na levo in na c&sno. Hitchcock pa ga je podrl s puškinim kopitom na tU. Čarovnik, ki je zelo hitro tekel, je videl, kako je padel. Tedaj je Hitchcock zaklical Sipsi, da naj požene. Z vrešče-čim glasom je kriknila: "Čuk!" Podivjane živali so zdirjale in prav s težavo se je obdržala na saneh, ki so se silno zaletavale na vse strani. Višje sile pa gotovo niso bile naklonjene čarovniku, kajti baš v tem trenutku se je zaletel prvi pes v njegove krplje, ostali psi so ga podrli na tla in sani so zletele preko njega. Pa se je hitro pobral in bilo bi vse drugače, če se ne bi v tem otrenutku Sipsu okrenila in ga ne udarila z dolgim pasjim bičem po čelu. Kar zabliščalo se mu je. Hitchcock, ki je tekel za titpsu. je zadel ob čarovnika, ki s^e majal sredi steze. Od bolcilfi so je zvijal. No in zgodilo se Je, da je postal ta primi-tivnl tatovnik bolj pameten, ko jo opusih pesti in moč bo loga možIDSeveds pa je zaradi tega v pcg|av*jeyem šatoru kuhal silno^zo na vSe bele može. a a a "Vstanite! Lenuhi! Vstanite! Še predno se obujete, bo zajtrk gotov," David Wertz je vrgel raz sebe m Ul Vidovo kožo, vse- "Čez leto in dan, ko bo grozdje zorelo . . ." Tedaj je ostra salva iz pušk pretrgala nočno tišino. Hawes je zavzdihnil, se silovito pognal kvišku in se sesedel. Wertz je [»del na komolce in glava mu je omahniU. V grlu mu je hro-pelo in temen vrelec se mu je vlil iz ust. Sigmund-zlatolasi pa je dvignil roke in padel z obrazom v ogenj in pesem mu je zamrla v grlu. e a e - Čarovnik je imel zateklo oko in bil je slabe volje, zakaj s po-gUvarjem sU se sprla za Wer-tzovo puško. Dobil je več boba, kakor mu ga je pripadalo, pa si je še medvedjevo kožo prilastil. Rod je ugovarjal. Poskušal je pobiti Sigmundovega psa, tistega, ki mu ga je podariU dekle —pes je zbežal, čarovnik* pa se je zvrnil v jamo in si pri padcu spahnil roko. Ko so tabor temeljito izropali, so se vrnili k svojim šatorom in med ženami je zavladalo veliko veselje. Poleg tega pa se je priteplo preko juž- nega razvodja krdelo jelenov b so postali plen lovcev. Tako pridobil čarovnik še več čut in Indijanci so si skrivnostno še-peUli, češ, da se posvetuje z bo-govi. ^ Ko pa so odšli, se je priplazU1 volejak v zapuščeni tabor in jel vso noč in ves dan objokoval mrtvega gospodarja. Potem ga je zmanjkalo. Čez nekaj let so opazili indijanski lovci, da se je volčje pleme izpremenilo. Imei0 je sedaj močno in izrazito bar-vo dlake, kakršne še niso opazili na nobenem volku. V Prosveti ao dnevne svatov ne ia delavska *estl. Ali j|k čitate vaak dan? Razni mali oglasi MOŠKE POTREBUJEMO ZA TISKARSKE PLATE INDUSTRIJO Vlivarje voska v elektrotype t oddelku. Pribijalce plat . Operatorje za odtisk prufov Zavijalce v odpošiljatelskem oddelku. Moške, ki poznajo mesto, za določitev dovažanja s truki in raznašalce. Dobra plača, stalno delo. PQNTIAC . 812 W. Van Buran St. del se je in zazehal. Hawes se je pretegnil in je opazil, da si je nategnil kito v roki. Drgnil jo je. "Bog ve, kje je spal to noč Hitchcock?" je menil in stegnil roko po mokasinih. Bili so trdi. Previdno je šel v nogavicah k ognju, da jih omehča. "Brava sreča za nas, da smo se ga znebili," je dejal, "čeprav je bil silen delavec!" "Da, bil je preobjesten. To je tisto! Je pa tudi to s Sipso hudičeva zadeva. Mislite, da mu je kaj zanjo?" "Ne verjamem. Samo zaradi principa! Zadeva se iftii ni zdela pravična, seveda, saj tudi rti bila—pa je storil to. To pa še n nikak vzrok, da bi se mi vmešavali v stvar. Saj nismo neumni, da bi se zaradi tega tako kmalu dali izgnati čez razvodje." "Princip je princip, vse, kar je prav; če pa potuješ na Ala-sko, ga moraš pustiti doma. Kaj ne?" Wertz je stopil k tovarišu in oba sta se trudila, da bi napravila mokasine voljne. "Ali mislite, da bi bilo prav, če bi se mi vmešavali v to stvar?" Sigmund je zmajal z glavo. Bil je zelo zaposlen. V ponvi za kavo se je nabirala čokoladasta pena in slanino je bilo treba obrniti. Mislil je tudi na mlado dekjp in na vesele oči, sinje kakor poletno solnce in §i jc tiho prepeval. Njegovi tovariši so se smehljali in so molčali. Čeprav je bila ura že .sedem proč, je bilo zelo temno. Severna svetloba je splahnela z neba in tabor je bil kal/or svetla oaza v globoki temi. In v tej svetlobi so se ostro in jasno izražale scnce treh postav. Ker je bila tišina premuč-na, je pričel peti Sigmund zadnji verz stare pesmi: ŽENSKE—za "piangle" in likarsko delo. Plača 50c do 60c začetnicam. Mickey's Linen & Towel Supply Co 4501 W. Addison St. plača, -------------- Dru* store, 1148 Grahville, cor. Broadway TRINERJEVO GRENKO VINO Z VITAMINOM B-l zdravilo za pomladanske mesece Ljudje se vse križem pritožujejo dandanes. In zakaj? Ker ne napra- "FOUNJAIN GIRL"—dobra vijo ničesar za povečanje odporne lekarni na severni stra sile. Vzemite Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-l in vaša nered-nost odide. Život z zapeko nima nobene odporne sile proti napadom bolezni. Trinerjevo grenko vino uživa že nad 57 let povest kot znana zanesljiva želodčnica in milo odvajalno sredstvo, ki pospešuje apetit in prebavo, odžene zapeko in druge nerednasti v zvezi s tem, kot glavobol, nemirno spanje in dražljaje. Ta okusna zmes deluje brez vsakega ščipanja. Rabite kot je predpisano na steklenici. Vaš lekarnar ga ima na prodaj, ampak ako bi nemogli dobiti Trinerjevega grenkega vina z Vitaminom B-l v vaši soseščini, tedaj pišite na Joseph Triner Corporation, 1333 So. Ashland Ave., Chicago 8, 111. —(Adv.) HIŠNIK, nič kurilnega kotla. Stalno 48-urno delo. Oglasite se po 2:00 P. M. Jewish People Institute, 3500 Douglas Blvd. "PETS PIDGIN FEEDS"—HRANA Predvojne vrste tekmujoča hrana, z maple grahom, veteh, flint koruza ali American #2 rumena koruza. Poljski grah, $15.00 sto funtov. Plačate in odnesete. Albert Angel Jr. Co. 5814 So. Western Ave. HEMLOCK 9845 TISKARNA SJ.P.J. spre Jama '^'.'is -'J-Jff 'F s v: KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ »2 .50 —^-KiOiff* k trdo vezana in ima 821 strani < ■ Recepti ao napisani v angleškem jeziku: ponekod po eo tudi t lesllra naroda, ki mu je kaka tod posebno v navadi Ta knjiga Je nekaj posebnega za one, kl se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. * Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHIN6 CO. SU Wssl lllk Street rsat .1 -t..' m. . ,, ,t v, New York II. N. T. V tiskarsko obrt spadajoča dela f» ' Tiska Vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvaUkem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V 8VOJI TISKARNI .... Vsa poJssniU daje vodstvo tiskarne .... Cono smerno. unUsko delo prve vrsis a Pišite po informacije na naslov: snpj p rl n t e ry 2657-59 S. Lawndale Avenne - - Chleago 23. IUlnoU TEL. ROCKWELL 4S04 naroČite si dnevnik prosveto Pe sklepu 12. redna konvencije se lahko naroči na lisi Prosvato io prišteje eden. dva. tri. Štiri ali pat članov is ene družina k anl naročnini. Lftat Prosveta stane sa vsa enako, aa člane ali nečlana IS 00 »• eno letno naročhino. Ker pa člani še plačajo pri aaasmentu $1.20 ss tednik, sa jim fc prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. ratt. da Je list predrag sa (lana SNPJ. List ProsveU i« ▼aša lastnina m gotovo Je v ▼said drušini nekdo, kl bi rad čltal Ust vsak dan. Pojaanllo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti č »n SNPJ, aU če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj 1» tednik, bode moral tisti član lz dotična družina, ki Ja Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu Jut*, in obenem doplačati dotlčno vsoto listu ProsveU. Ako tejs j* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročnini Cena listu Prosveta Jei Za Zdruš. država U Kanado SS.00 1 tednik la._________________iN 2 tednika In._______________SJO 3 tednike U..................2.40 4 tednika U_____________ 1 20 I tednikov U.............. nič Za Evropo Je—............... Izpolnite spodnji kupen, priložite potrebne *»ole denar 1« •>' Moner Order v pismu U al naročite Prosvete. UoL ki Je va*a lastnina. Za Chicaeo U okolico )• 1 tednik In............ 2 tednika U----------- 3 tednika U----------- 4 tednika U----------- I tednikov ln $750 1.30 . S.10 3.* 2.70 PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So, LasrndaU A ve. Chicago 23. IIL PriioSano poiiljaa naročnino u lie! Pres veto I. lm»__________;___________________________________ft. Naslov ........ Ustavite tednik In ga pripišite k aaojl članov moja družine: 5. ...........................................ČL ed .1*** At ŠL št