•»
Jahresbericht
k. k. "Werks -Hauptsclmle
zu
Verlag .des k. k. Montanärars zu Idria. — Laibach. Druck v. Millitz.
Nekoliko o poštevanji ali račimstvn v ljudski šoli.
'QJ<‘,SEVačunstvo ali pošte vanj e se uči v ljudskih šolali iz dvojnega ^^ai^namena; pervi namen je ta, da se učenci v navednem živ-Gj(S ljenji nahajoče pošteve sprevidno, urno in gotovo izverševati T nauče, drugi pa, da se jim s tim pomoček pripravi, svoje dušne moči po naravnem poti razvijati. Iz tega je samo po sebi jasno, kako važen je poduk v računstvu izmed drugih predmetov v ljudski šoli.
Urnost v poštevanji, ali v sprevidnem in gotovem izverševanji računskih nalog občinskega življenja je za slehernega človeka živa potreba; veliko je ljudi nižjih stanov, ki imajo le poredkama priložnost kaj brati ali pisati, pa skoraj nobeden dan jim ne mine, da bi ne bili primorani kaj računiti.
V	svoji raznolični rabi pa daje poštevanje tudi naj lepšo priliko, pazljivost uka željne mladine obračati na djanje in gibanje ljudi, na ceno stvari, s kterimi se navadno teržuje, in tudi na druge reči in potrebe domačega življenja, in jo tako že zgodaj pripravljati za njeno občinsko porabnost. Poseben ozir na poduk v računstvu je treba tudi zavolj tega imeti, ker ono je pomoček dušno delavnost buditi in krepčati; kajti ni je tako pripravne reči, mladega človeka pravega, natančnega in urnega mislenja vaditi, njegovo razsodnost ojstriti, in lastno delavnost izobraževati, kakor je ravno računstvo, ako se le po pravi poti izpeljuje.
Izverševanje vsake računske naloge se mora na umno presojo vsili dotičnih rečnih in številskih razmer opirati; vsaktero poštevanje je tedaj le na pamet ali v mislih. In v tem oziru je le eno poštevanje, ktero se vedno v našem domišljevanji izveršuje.
Poštevanje pa se mora ali samo v glavi, to je samo ustmeno, ali pa tudi pismeno, to je s ciframi ali številkami izverševati. Tedaj razločujemo dvoje plemen računstva, namreč poštevanje iz glave ali ustmeno poštevanje (mündliches Rechnen) in poštevanje s ciframi ali pismeno poštevanje (schriftliches Rechnen). Pri poštevanji s ciframi je treba vselej tudi poštevanje iz glave vpletati; kajti to je podlaga vsemu računstvu, ki mnogokrat tudi pismeno poštevanje obilo skrajšuje.
Učenik naj pri pismenem poštevanji posebno na to gleda, da učenci iz lastnosti naloge in iz dotičnih številskih razmer po svoji lastni presoji opravilo ali način najdejo, po kterem se da dotična naloga izpeljati, in tako tudi brez vsega vprašanja sami precej postavijo znamenje (+, —, X, kteronam kaže, po kterem opravilu se bo dana naloga izveršila.
Pri izverševanji praktičnih nalog pa je paziti na dva dela: a) na pravo in umno presojo naloge, in b) na njeno gotovo izver-šitev. Učenec naj toraj naj popred rečne in številske razmerke mirno in natančno presodi, in iz tega sklepa, po kterem ali po kterih računskih opravilih bo mogel izveršiti svojo nalogo, in v kterem redu mora vse dostojne računske opravila izpeljavati, da bo našel pravo vrednost iskane številke.
Ker se pa vse naše pismeno računstvo na desetiško sestavo (dekadisches Zahlensistem) opira, je temu temeljita podlaga, da si učenci v to sestavo prav bistro sprevidnost pridobe. Ko so si učenci desetiško sestavo prav dobro prisvojili, po tem se morejo še le pismenega računstva učiti.
Vsa števila se dajo prav za prav le po dveh načinih spremeniti; ali jih pom nož ujem o ali pa pomanjšujemo. To se doseže zopet po dveh načinih; kedar števila množimo, jih ali so-števamo (adiramo), ali pa jih naštevamo (multipliciramo); kedar jih pa pomanjšujemo, odštevamo (subtrahiramo), ali pa razštevamo (dividiramo).
Po tem takem razločujemo čvetero opravil ali računskih načinov, po katerih se morejo vse računske naloge izverševati, in ti so: 1. soštevanje (Addition), 2. odštevanje (Subtraktion), 3. naštevanje (Multiplikation) in 4. razštevanje (Division).
Temelj vsemu računstvu so ravno ta 4 računska opravila. Treba je toraj v ljudski šoli posebno ozir imeti, da si učenci temeljito vednost v tih opravilih prisvojijo in tako vsako nalogo gotovo in kolikor mogoče urno izveršijo.
Ker je pa mnogokrat treba v občinskem življenji račune z velikimi številkami prav hitro izverševati, hočem tukaj nekaj naj navadniših prehitlejev navesti, ki se dajo pri čveterih računskih opravilih prav dobro porabiti.
1) Že v pervem razredu se učenci uče od 1 —10 na pamet soštevati, toraj bi svetoval, da bi pri pismenem soštevanji besedic „in“, „je“, kakor tudi posameznih soštetih številk ne izgovarjali, ampak le vsakratni znesek; tako bi se n. pr. v izgledu a) ne reklo:
a) 818	9	in	7	je 16, 16 in 8 je 24, ostane 2;
207	2 in 8 je 10, 10 in 1 je 11, ostane 1;
589	1 in 5 je 6, 6 in 2 je 8, 8 in 8 je 16; ampak
govorilo bi se: 9, 16, 24; 2, 10, 11 ; 1, 6, 8, 16.
2) Pri odštevanji bi bilo bolje doštevati, kakor pa odštevati ali izposojevati, kajti z doštevanjem se že tudi skusi, ali je račun
prav izveršen	ali ne.	Tako	bi se na	priliko v	izgledu a) reklo:
3 in 2 je 5;	1 in 7	je 8;	6 in 1 je	7;
a) 785	b)	4045	in tako	se vselej došteta
613___________________________  338__ številka zapiše pod odšte-
172	3707	vano številko.
V	izgledu b)	pa	bi se štelo: 8 in 7 je	15, ostane	1;	1 in 3 je 4
in 0 je 4; 3	in	7 je	10, ostane 1; 1 in 3 je 4.
Ako bi	bilo od	enega števila več	števil odšteti,	soštejejo se
dana števila	in	njih	znesek ob enem	od pervega	števila odšteva.
N. pr.: Od 3578 bi bilo odšteti 355	+ 215 + 709;	to	bi se	tako
le izveršilo:
3578	9, 14,	19 in 9	je 28, ostane	2;	2,	3,	8	in 9
355	je 17,	ostane 1; 1,8, 10,	13, in 2	je	25,
215	ostane	2; 2 in	1 je 3.
709
1299
3)	Ako ima pri naštevanji množivec (Multiplikator) po 2, 3 ali več številk, je vse eno, če se s to ali uno številko množiti začne, da se le vsakratni izdelek (Produkt) na pravo mesto zapiše in po tem se posamezni izdelki, kakor so eden pod drugim napisani, soštejejo. N. pr.:
3407 X 253 ali	3407	X 253 ali	3407	X 253
6814	10221	~	17035
17035	17035	10221
10221	6814	6814
861971	861971	861971
4) Ako	je množivec 10, 100, 1000, i. t.	d.	se	množenje iz-
verši, ako se	vsaki množenčevi (Multiplikand)	številki	10, 100,
lOOOkrat večji	veljava podeli, kar se s tem zgodi,	da	se	množencu
na desno 1, 2,	3 . . . ničle pristavijo. N. pr.:
a) 5678	X 10 b)	3456 X 100	c)	123456 X 1000
56780	345600	123456000
5) Ispustijo se pa ničle med naštevanjem, kadar jih imata množenec in	množivec	na desni;	in množijo	se istikrat samo veljavne številke, in izdelku	na desno	pristavi	toliko ničel, kolikor jih
množenec in množivec imata. N. pr.:
a)	547 X 800 b) 123400 X 25 c) 24680 X 2300 4376	2468	7404
6170	4936
3085000	56764000
6)	Kedar se pa v množivcu številka 1 nahaja, prikrajšaš
množenje s tim, da množenec precej kot pervi izdelek obderžiš in le
z drugimi večjimi številkami množiš, in naposled posamezne izdelke
sošteješ. N. pr.:
a) 2468 X 51 b) 12345 X 103 c) 6543	-+-	123
12340	37035	13086
125868	1271535	19629
804789
7)	Ako	je	množivec številka 11	izdelek,	po poprejšnem pre-
hitleji	izpelješ	že	lahko iz množenca,	če pervo številko na desni
precej pod potezo zapišeš, in po tem k pervi drugo, k drugi tretjo, k tretji četerto, i. t. d. prišteješ in govoriš: 3 je 3; 3 in 2 je 5;
178423 X 11	2	in 4 je 6; 4 in 8 je 12, ostane 1; '1 in 8
~T962653	je	9 in 7 je 16, ostane 1; 1 in 7 je 8 in 1
je 9; 1 je 1.
8) Kedar se da množivec priložno razdeliti v dva izdelovavca (Faktoren), množiš priročno, če množenec z enim izdelovavcem množiš, in potem izdelek še z drugim. N. pr.:
a)	3456	X	36 b) 12345 X i90	0)^ 426 X 33
“13824	4X9	86415	"7X70	1278	3X11
124416	6049050	14058
9)	Ako obstoji množivec razun	enot iz samih devetk,	množenje priložno izveršiš, ako	množivcu	toliko prišteješ,	da	postane
100, 1000 . . potem množi množenec nar popred s 100, 1000 . ., po tem pa še s števiko k enotami prišteto, in odštej drugi izdelek od pervega. N. pr.:
a) 3456 X 994 = 3456 X (1000—6) b) 24680oooo X 9"7
3456000	74040	10000—3
20736	246725960
3435264
10) Obstoji množivec razun naj višje stopnje iz samih devetk, da se račun ob kratkem izveršiti, če množivec za 1 pomnožimo in tako število dobemo, ki obstoji iz ene same pomenljive številke in iz ničel na desno sledečih. Ako tedaj s tim številom množenec pomnožimo, je izdelek za lkratni množenec prevelik, torej moramo naposled	še od tega izdelka	množenec	odšteti. N. pr.:
a)	3456 X 399	b) 6421 X	79
1382400	400—1	505680	80—1
1378944	499259
11) Kedar je razštevavec (Divisor) 10, 100, 1000 . . zmanjšaj vsako deljenčevo (Dividend) številko 10, 100, 1000 . . . krat, kar se s tim izverši, da mu na desno 1, 2, 3, . . . številke odrežeš na levo ostale številke so delež (Quozient), na desno odrezane pa so ostanek, ki bi se mogel z razštevavcem še deliti, kar pa se le v podobi drobca ali deline naznanja. N. pr.:
a) 3420 : 10 = 342	b) 12 3 45 : 1000 = 12345/1000
12) Kedar se v razštevavcu na desno ničle nahajajo, opusti
te ničle med izpeljavo in odreži ravno toliko številk tudi v de-ljencu. N. pr.:
a) 34 4 6 3 : 300 = 114263/300	b) 451094	; 49 00	=	92294/4900
100^ w 2
13) Število s 25 deliš, ako število s 4 pomnožiš in ta izdelek s številko 100 deliš. Namest	da bi število	delil s	125,	pomnoži
ga 8krat in deli izdelek s 1000.	N. pr.:
a) 23456 : 25	b)	13579	:	125
93824 : 100 = 93824/i00	1	08	6	32	I	1000	r= 108fi371000
14) Ako se da razštevavec v dva izdelovavca razdeliti se priložilo deli, ako deljenec z enim faktorjem, in po tem delež ali kvocient zopet z drugim faktorjem delemo. N. pr.:
a) 466320 : 48	b) 784345	: 35
77720	6X8	156869	5X"
9615	22409%
3---------4-----------5	—	6 — 1----------2---------7
15) Priložno s 25 in 125 se dajo števila množiti s pomočjo razštevanja ali delenja. Namest da bi s 25 množil, pomnoži število s 100 in deli s 4; in namest da bi s 125 množil, pomnoži število s 1000 in deli 8. N. pr.:
a)	5 9 8600 X 25	b) 3 7 9 5000 X 125
149650	474375
Ti so najnavadniši preliitleji, ki se dajo pri 4 računskih pravilih prav lahko in v velik korist porabiti. Dosihmal se je v ljudski šoli prav malo podučevalo o tej reči; kajti mislilo se je, da so taki preliitleji za mladino v ljudski šoli pretežki, le nekteri so bili drugačnih misli. Gotovo brez vse škode dajo se prehitleji v računstvu vpeljati, že v 3. razredu ljudskih šol nekoliko, z velikim vspehom pa v 4. razredu. Porok mi je tega lastna skušnja, potrdilo mi je to vso tukajšno učiteljstvo pri konferencijah in tudi v dunajskem šolskem časniku (Oesterreichischer Schulbote) se nahajajo sestavki v tem smislu. Ali bi ne bilo dobro, da bi se o omenjenih prehitlejih podučevalo povsod v višjih razredih ljudskih šol ? Otroci bi se potem tudi pripravljali za srednje šole, kjer iste prehitleje zahtevajo.
Jakob IngliCs
c. kr, učenik.
Lehrkörper:
1. Johann Juvan, Benefiziat, suppl. Direktor und Religionslehrer,
lehrte die Religion in allen 7 Klassenabtheilungen der Werktagsschule und in der I. und II. Mädchenklasse der Wiederholungsschule, wöchentlich 15 Stunden.
2. Michael Mogolič, Stadtpfarr-Cooperator, lehrte die Religion in
der Wiederholungsschule der Knaben, wöchentlich 1 Stunde.
3. Josef Eržen, Hauptschullehrer, lehrte mit Ausnahme der Re-
ligion und des Schönschreibens alle Gegenstände der
3. Klasse, und die Gegenstände in der 2. Klasse der Mädchen-Wiederholungsschule, wöchentlich 20 Stunden.
4. Felix Stegnar, Hauptschullehrer, provisorisch, lehrte die Ge-
genstände der 4. Klasse, das Schönschreiben in der 3. Klasse der Knaben, das Zeichnen in der 4. Klasse und in der Wiederholungsschule, und den Gesang in der 2., 3. und
4. Klasse, wöchentlich 31 Stunden.
5. Jakob Inglič, prov. Hauptschullehrer, unterrichtete in den Ge-
genständen der 2. Knaben - Klasse an der Werktags - und Wiederholungsschule und im Turnen, wöchentlich 28 Stunden.
6. Franz Cesnik, prov. Unterlehrer, lehrte die Gegenstände in
der 1. Knaben-Ivlasse der Werktagsschule, alle Gegenstände in der 1. Klasse der Knaben-Wiederholungsschule und die. Obstbaumzucht, wöchentlich 27 Stunden.
7. Frl. Maria Krašnar, prov. Unterlehrerin, lehrte die Gegenstände
in der 1. Klasse der Mädchen, den Aufsatz und das Lesen in der 1. Mädchen-Wiederholungsklasse und den Gesang in der 1. Klasse, wöchentlich 2C Stunden.
8. Frl. Amalia Kavčič, suppl. Industrielehrerin, lehrte die Gegen-
stände der 2. Klasse der Mädchen, das Schönschreiben und Rechnen in der 1. Mädchen-Wiederholungsklasse, und die weiblichen Handarbeiten, wöchentlich 32 Stunden.
9. Johann Rupnik, prov. Aushilfslehrer, lehrte mit Ausnahme der
Religion alle Gegenstände in der 3. Klasse der Mädchen, wöchentlich 20 Stunden.
10. Josef Gnezda, Stadtpfarrorganist und Musiklehrer, lehrte die Violine, wöchentlich G Stunden.
L©hiPg©g©n)StIindl©t w©el®. §tuinidl@cti m* §s©Md©n®zaU:
	Werktagsschule							®		Wiederho- luiigsscliule				
	Klassen							fl A	V	Klassen				
Lehrgegenstände	I.	1	ii	1	III. IV.			o	fl	I* 1		ii		
	Knaben	6 ! 0 — 1	Knaben	c V ; ü -e s	Knaben	Mädchen		3 'S fl	b i X j £ *35 s g I	Knaben	e V s	Knaben	e © .c :«e s	Summe
Religion ....	2	2	3	3	3	3	4				1	1	1	1	24
Slovenische Sprache	8	8	3	3	3	3	2	—	—	—	—	—	—	30
Deutsche Sprache- .	5	5	8	8	9	9	10							54
Rechnen ....	2	2	4	4	4	4	3			—	—	—	—	—	23
Schönschreiben . .	5	5	4	4	3	3	2			—	—	—		—	26
Zeichnen ....			—				2	—	—	1	—	1	—	4
Musik									—	6	—	—	—	—	6
Gesang		—	1	—	1	1	1	2							6
Weibliche Handarbeiten ....														10
Obstbaumzucht . .					9,									2
Turnen						0		0							4
														
Lesen, Schreiben , Rechnen . . .	_													.			2	2					4
Sprachlehre, Rechtschreiben , Rechnen und Geschäftsaufsätze . . .												2	2	4
Summe der Stunden	22	23	22	23	27	23	27	10	6	4	3	4	3	197
Zahl der Werktagsschüler ....	70	5G	90	| 59 92		47	80	134	17					045
Zahl der Wiederholungsschüler . .										29	24	14	46	113
				1										
Zusammen . 758
ins (lem Tagcbuche dieser Lehranstalt.
Das Schuljahr wurde am 3. Oktober 1868 mit einem feierlichen h. Geistamte eröffnet.
Am 30. April 1. J. wurde der Lehranstalt die hohe Ehre zu Theil, von Sr. Hochwohlgeboren, dem Herrn Landespräsidenten Sigmund von Conrad - Eybesfeld mit einem Besuche ausgezeichnet zu werden, wobei Hochderselbe dem Unterrichte in mehreren Klassen beiwohnte.
Um auf die Industrieschule fördernd einzuwirken, hatte die Gemahlin des Herrn Oberbergrathes, die Hocjiwohlgeborne Frau Rosa Lipoid, geb. Weber von Webern, auf Ansuchen die Güte, dieselbe in Gemeinschaft mit dem Berichterstatter von Zeit zu Zeit zu besuchen, und allda sämmtliche Arbeiten mit prüfendem Auge durchzumustern.
In der Obstbaumzucht und imTurnen, welche im Schuljahre 1868 durch Bemühung des hiesigen k. k. Oberbergrathes und Bergdirektors, Wohlgebornen Herrn Markus Vinzenz Lipoid, hier eingeführt worden waren, wurde heuer in beiden Semestern unterrichtet.
Zu Anfänge des Schuljahres 1869 besorgte die hierortige löbl. k. k. Bergdirekzion ein Lokale für das Turnen im Winter, so wie ein zweites Lehrzimmer für die 3. Klasse, und vermehrte das Lehr-personale durch den Herrn Johann Rupnik um eine Lehrkraft.
Am 22. Juni 1. J. wurde anlässlich der 1. Kinderkommunion in der Pfarrkirche eine Orcliestral-Messe aufgeführt, wobei sowohl beim Gesänge als auch bei der Musik die Schuljugend mitwirkte.
Im Verlaufe des Schuljahres wurden unter der Leitung des Berichterstatters wöchentliche Lehrerkonferenzen abgehalten. Jeder aus der hiesigen Lehrerschaft hatte einen Lehrgegenstand übernommen, den er nach verschiedenen Richtungen bearbeitete und dann der Lehrerversammlung zur Besprechung vorlegte, wobei man nebst vielen ändern Vortheilen eine mehr gleichartige Lehrmethode als Hauptzweck anstrebte.
Die öffentlichen Prüfungen des I. Semesters 1. J. fanden am 8., 9. und 10. März, und die deš II. Semesters am 28., 29. und 30. Juli statt.
Am 31. Juli um 10 Uhr wurde in der Stadtpfarrkirche das Dankamt abgehalten.
An Geschenken sind dieser Lehranstalt im Schuljahre 1869 zngekommen:
a) Von Seiner k. k. Apostolischen Majestät Franz Josef I. als allerhöchste Gabe: 16 Stück landwirtschaftlicher Tafeln von Hartinger.
b) Von der h. k. k. Landesregierung in Krain: Ein Katalog der internationalen Ausstellung zu Paris 1867; dann 1 Werk „Orlando Furioso di Lodovico Ariosto“.
c) Vom löbl. Casino - Vereine in Idria 22 fl., so wie vom Wohlgebornen Herrn Karl Höchtl, k. k. Notar & Bürgermeister, 5 fl. den armen Schülern für Schulrequisiten.
Der Berichterstatter erfüllt eine sehr angenehme Pflicht, indem er im Namen der unterstützten Schuljugend allen P. T. Wohl-thätern und Gönnern derselben hiemit den verbindlichsten Dank ausspricht.
Der Schuldirektor.
Fortgang*.
Vierte Schul-Klasse.
Sehr guten Fortgang haben gemacht:
Makuc Karl von Oberlaibach.
Kenda Franz von Idria.
Uršič Franz von Idria.
Brenčič Johann von Idria.
Brns Leopold von Idria.
Jereb Johann von Otalež (Küstenland). Tomšič Anton von Illirisch-Feistriz. Tominec Franz von Schwarzenberg.
Božič Peter von Kirchheim.
1‘otiorek Hermann von Bleiberg (Känithen). Kos Franz von Idria.
Hir,schal Franz von Triest.
Kebič Josef von Oberlaibach.
Guten Fortgang haben gemacht:
Burnik Josef von Idria.
Gantar Martin von Sairach. Glowacki Felix von Idria.
Grom Anton von Laibach. Kratochvil Eduard von Zoll. Majnik Johann von Idria.
Mesar Andreas von Kobilja glava. Mihevec Franz von Loitsch.
Mušič Franz von Laibach.
Pavlin August von Senožeč. Puntschuh Leopold von Idria. Renčelj Johann von Sessana.
Reven Gabriel von Idria.
Rudolf Kaspar von Schwarzenberg. Šinkovec Franz von Idria.
BUttelmäasigen Fortgang haben gemacht:
Alič Johann von Idria.
Belk Josef von Idria.
Blažič Anton von Idria.
Božič Valentin von Idria. Breitenberger Anton von Idria. Brus Friedrich von Idria. Ceferin Karl von Idria.
Gašpirec Fortunat von Idria. Gregorač Valentin von Idria. Hladnik Josef von Idria. Kante Matthäus von Samaria. Kummer Anton von Idria. Leskovec Leopold von Idria. Likar Anton von Idria.
Oblak Josef von Idria.
Petrič Anton von Idria.
Poženel Franz von Idria. von Premerstein Johann von St. Mag-dalenenberg.
Tratnik Josef von Idria.
Yidmar Franz von Idria.
Vončina Franz Paul von Idria. Vončina Franz Seraf, von Idria. Vončina Franz Xav. von Idria. Vončina Lukas von Idria.
Pivek Josef krankheitshalber unklassifizirt.
Zahl 53.
Dritte Sclml - Klasse.
Sehr guten Fortgang haben gemäht:
Krapš Anton von Idria.
Vadnu Viktor von Zoll.
Žigur Max von Zoll.
Čuk Julius von Idria.
Lampe Franz von Schwarzenberg. Gruden Anton von Loitsch.
Lavrič Karl von Idria.
Hirsclial Ludwig von Triest.
Gregorin August von Sessana. Prelovec Franz ält. von Idria.
Delkot Franz von Sessana.
Kog'ej Franz von Idria.
Rebek Anton von Sessana.
Devetak Anton von Tolmein.
Majeron Daniel von Franzdorf. Jezeršek Franz von Trata.
Brenčič Franz von Idria.
Guten Fortgang haben gemacht:
Arigler Anton von Idria.
Bonča Johann ält. von Schwarzenberg. Bonča Johann jung, von Schwarzenberg.
Božič Ferdinand von Idria.
Brus Matthäus von Idria.
Devetak Gabriel von Tolmein. Dolinar Engelbert von Idria.
Čuk Matthäus von Idria.
Gostiša Thomas von Schwarzenberg. Grom Friedrich von Laibach.
Habe Johann ält. von Schwarzenberg. Habe Johann jüng. von Schwarzenberg.
Hladnik Leopold von Idria.
Jurmann Johann von Idria.
Kanduč Josef von Idria.
Kastrin Anton von Idria.
Kavčič Eugen von Idria.
Klemenčič Franz von Idria.
Kobal Johann von Unteridria.
Kogej Jakob von Idria.
Kosmač Leopold von Idria.
Kušman Anton von Idria.
Leskovec Anton von Unteridria. Likar Johann jüng. von Unteridria. Marec Johann von Planina in Wippach.
Marec Josef von Planina in Wippach. Mihevec Leopold von Idria.
Poljanec Joliann von Idria.
Repar Josef von Idria.
Eudolf Franz von Schwarzenberg. Rupnik Anton von Wippach.
Šemrov Andreas von Schwarzenberg. Sternad Franz von Idria.
Straus Stefan von Kirchheim. Sturm Josef von Idria,
Terpin Josef von Idria. Tratnik Anton von Idria. Treven Franz alt. von Idria. Vidmar Franz von Idria. Vončina Johann von Idria. Žonta Paul von Idria.
Mlttelmässigen
Bogataj Franz von Idria. Bogataj Leopold von Idria. Božič Alois von Idria.
Dolinar Jakob von Idria.
Čerin Karl von Idria.
Eržen Anton von Idria.
Eržen Johann von Idria. Ferjančič Ferdinand von Idria. Grum Johann von Idria. Jazbar Franz von Idria.
Kavčič Leopold von Idria. Knap Josef von Idria.
Kolar Johann von Idria.
Krapš Ignaz von Idria. Kummer Josef von Idria. Lapajne Anton von Idria.
Fortgang haben gemacht:
Likar Johann alt. von Idria. Mahorič Johann von Idria. Majnik Franz von Unteridria. Majnik Thomas von Idria.
Mlakar Martin von Idria.
Novak Franz von Idria.
Pelhan Josef von Idria.
Podobnik Karl von Idria. Prelovec Franz jttng. von Idria. Rejec Franz von Idria.
Repar Franz von Idria.
Šinkovec Josef von Idria.
Šulgaj Anton von Idria.
Treven Franz jüng. von Idria. Vončina Josef von Idria.
Žonta Franz von Unteridria.
Zahl 90.
Zweite Schul - Klasse.
Sehr gnten Fortgang haben gemacht :
Brenčič Josef von Gereuth.
Preniril Johann von Hrenovic.
Možina Johann von Unteridria.
Gruden Johann von Idria.
Hettmer Karl von Otelca.
Strel Franz von Unteridria.
Petschirer Anton von Idria.
Albrecllt Johann von Unteridria.
Žitnik Karl von Franzdorf.
Likar Josef von Idria.
Hladnik Franz von Idria.
Himmer Max von Adelsberg.
Kavčič Johann von Sairacli.
Kogej Barthelm ä von Idria.
Rovail Andreas von Zoll.
Tratnik Valentin von Idria,
Guten Fortgang haben gemacht:
Bedenik Johann von Idria.
Brus Leopold von Idria.
Bumik Heinrich von Idria.
Carl Franz von Unteridria.
Erjavec Johann von Idria. Gabrovšek Anton von Gereuth. Goslar Franz von Idria.
Grilec Josef von Idria.
Harmel Josef von Idria.
Kenda Jakob von Idria.
Kenda Johann von Idria.
Kogej Johann Nep. von St. Mag-dalenenberg.
Kogej Johann de Deo von Idria. Kolar Johann von Idria.
Kompasi Andreas von Pola.
Krivec Johann von Idria.
Logar Andreas von Idria.
Majnik Leopold von Idria.
Mikeš Franz von Idria.
Močnik Jakob von Idria.
Pajar Ferdinand von Idria. Podobnik Franz von Idria.
Poženel Johann von Idria. Bazložnik Valentin von Idria. Rupnik Anton von Schwarzenberg. Štular Jakob von Oberlaibach. Šinkovec Franz von Idria. Šinkovec Josef von Idria.
Tratnik Johann von Idria.
Trepe Johann von Idria.
Yelikajne Thomas von Idria.
Vidic Anton von Idria.
Vidic Jakob von Idria.
Vončina Franz von Idria.
Žonta Barthelmä von Unteridria.
Mittelmäsalgen Fortgang haben gemacht:
Bedenik Franz von Idria. Božič Josef von Idria.
Brus Filipp von Idria.
Brus Franz von Idria.
Carl Alois von Idria.
Cerin Ignaz von Idria.
Čuk Anton von Idria.
Čuk Stefan von Idria. Dolinar Johann von Idria. Ferjančič Franz von Idria. Franko Franz von Idria. Grum Anton von Idria. Hladnik Josef von Idria. Kastrin Filipp von Idria. Kogej Filipp von Idria. Kolar Franz von Idria. Kolenec Franz von Idria. KrapS Johann von Idria. Lapajne Ignaz von Idria. Mahorič Leopold von Idria.
Male Barthelmä von Idria.
Mihevec Franz von Idria.
Mrak Franz von Idria.
Petrič Valentin von Idria.
Poliska Franz von Idria.
Poljanšek Josef von Idria.
Poženel Anton von Idria.
Prelovec Alois von Idria.
Eejec Matthäus von Idria.
Sedej Mathias von Unteridria. Seljak Josef von Idria.
Steiner Anton von Adelsberg. Sternad Leopold von Idria.
Tušar Franz von Idria.
Tušar Johann von Idria.
Vidmar Anton von Idria.
Vidmar Rafael von Idria.
Vončina Josef von Idria.
Žgale Ferdinand von Idria.
Zahl 90.
Erste Schill-Klasse.
Sehr guten Fortgang haben gemacht:
Rejec Leopold von Idria.
Novak Ludwig von Idria.
Likar Johann von Yojsko.
Lampe Ignaz von Unteridria.
Cacula Rudolf von Idria.
Bratina Alois von Ustja.
Jelovšek Johann von Zaplana.
Petrič Josef von Idria.
Krapš Lukas von Idria.
Milievec Johann von Loič.
Menart Johann von Godovič.
Peliorek Paul von Bleiberggereut in Kärnthen. Albrecht Franz von Idria.
Bratuš Johann von Idria.
Perlič Ferdinand von Idria.
Ozbič Franz von Schwarzenberg.
Leraut Matthäus von Idria.
Gregorač Johann von Idria. v. Premerstein Ernst von Čudenberg.
Kavčič Anton von Idria.
Outen Fortgang haben gemacht:
Mlttelmässlgen Fortgang haben gemacht:
Bedenik Andreas von Idria. Božič Anton von Idria.
Čar Franz von Unteridria. Kenda Peter von Idria. Kobal Johann von Idria. Kogej Ignaz von Idria. Krapš Anton von Idria. Krapš Valentin von Idria. Kunstei Leopold von Idria. Lapajne Anton von Idria. Mervic Franz von Idria. Milievec Johann von Idria. Modrijan Johann von Idria.
Moravec Alois von Görz. Pertelj Karl von Idria. Reven Anton von Idria. Rovtar Josef von Idria. Rupnik Anton von Idria. Sedej Andreas von Idria. Stajar Johann von Idria. Vidmar Josef von Idria. Vončina Alois von Idria. Vončina Anton von Idria.
Vončina Augustin von Idria. Zelenec Johann von Idria.
Božič Franz von Idria. Božič Johann von Idria. Brus Johann von Idria. Brus Leopold von Idria. Čuk Johann von Idria. Jereb Franz von Idria.
Kolar Anton von Idria.
Kunstei Franz von Idria. Kunstei Johann von Idria. Kušman Johann von Idria. Lapajne Franz von Idria. Logar Johann von Idria.