ISSN 0351-9716 TURJA[KI KNEZ, PRVI KRANJSKI VAKUUMIST (ob 350-letnici Guerickejevega poskusa z magdebur{kima polkroglama) Stanislav Ju`ni~ University of Oklahoma, Norman, Oklahoma, ZDA POVZETEK Opisali smo sodelovanje med na{imturja{kimknezomin magdebur{kim `upanom Guerickom. Dokazali smo, da je vrli Kranjec vplival na Guerickejevo eksperimentiranje. Guerickeju so se knezove pripombe k vakuumskim poskusom zdele dovolj tehtne, da jih je podrobno opisal v svoji knjigi. Prvi smo preu~ili ta nadvse pomemben odlomek iz Guerickejevega dela. Raziskali smo strokovno usposobljenost kranjskega kneza in njegove argumente v razpravah z Guerickejem. Posebej smo si ogledali zadnjih osemlet knezovega `ivljenja, ko je stanoval v Ljubljani in na Dolenjskem, svoje bogato znanje pa je prena{al na svoje kranjske dru`abnike. Pokazali smo, da so bile knezove polemike z Guerickejem temelj poznej{ega razvoja vakuumske tehnike na Kranjskem. Prince of Auersperg, the First Carniolan Vacuumist (On 350th Anniversary of Guericke’s Experiment With Magdeburg Hemispheres) ABSTRACT Guericke’s quarrels with the Carniolan prince of Auersperg in Regensburg were described. The fundamental contributions of the Carniolan prince to the success of Guericke’s demonstrations was claimed. For the first time in historiography we carefully researched very important paragraph of Guericke’s book dealing with prince Auersperg’s contributions. The schooling and scientific competence of Carniolan prince was described. His ability as Guericke’s critic was proved. The special concern was put on the last eight years of Auersperg’s life in Ljubljana and Lower Carniola. His relations with other Carniolan nobles and commons were brought into light and connected with the later writing and experimenting with vacuum in Ljubljana. 1 UVOD Leta 2004 bodo minila tri stoletja in pol od slovitega Guerickejevega poskusa v bavarskem Regensburgu. Iskri konji so ob bregovih Donave vlekli vsak sebi dve polkrogli izpraznjene posode: brez uspeha, a z velikimhaskom. Le desetletje poprej sta Torricelli in Viviani sestavila barometer; toda florentinski akademiki izuma niso razobesili na veliki zvon v strahu pred morebitno ponovitvijo Galileijeve obsodbe iz leta 1633. Tako je preteklo kar nekaj vode, preden so na{i idrijski rudarji za~eli prodajati `ivo srebro za barometre. [ele v Regensburgu so prvi~ za~eli glasno javno razpravljati o poskusih v vakuumu. Veljavnost znanstvenih domnev in eksperi- mentov so presojali tedanji izobra`eni plemi~i, ki so se navadili re{evanja tehni~nih problemov ob sukanju me~ev med tridesetletno vojno. Mestece Regensburg je bilo tedaj in {e poldrugo stoletje pozneje del na{ega skupnega cesarstva. Ker smo bili Kranjci vedno pravi ljudje na pravih mestih, ne smemo biti presene~eni, da smo pomembno posegli v same za~etke vakuumske tehnike. Dr`avni zbori so bili sre~anja srednjeevropske smetane, ki niso mogla miniti brez rado`ivega kranjskega plemstva. Ko~evski gra{~ak, baron Ungnad,1 je bil svetovalec cesarja Ferdinanda I.2 na dr`avnem zboru v Regensburgu leta 1546. Pozneje je postal najpomembnej{i podpornik Primo`a Trubarja, ki so mu pomagali tudi Turja~ani. De`elni glavar Janez Cobenzl iz Predjamskega gradu pri Postojni se je leta 1594 pridru`il tiso~ osemsto spremljevalcem cesarja Rudolfa II.,3 vnuka Ferdinanda I., na dr`avnemzboru v Regensburgu. @al je tam umrl in domovine ni videl nikoli ve~. Bil je vnuk slovitega kranjskega Robina Hooda, Erazma Predjamskega († 1484), in o~e matematika Janeza Rafaela Cobenzla.4 Janez Rafael se je moderne znanosti nau~il pri Grienbergerju, Claviuso-vemnasledniku na kolegiju v Rimu. Leta 1626 in 1627 je kot svetovalec avstrijskega provinciala in rektor na Dunaju pomembno vplival na {olanje junaka na{e zgodbe, Janeza Vajkarda Turja{kega. Seveda so se tudi leta 1653 in 1654 kranjski ple-mi~i udele`ili zborovanja v Regensburgu. Najpo-membnej{i med njimi je bil grof Janez Vajkard Turja{ki.5 Bil je pravnuk slovitega vojskovodje, barona Herberta Turja{kega,6 ki je pogumno padel pod tur{ko sabljo, in vnuk njegovega najstarej{ega sina Kri{tofa.7 Janez Vajkard je bil ~etrti od petih sinov dednega mar{ala Ditriha Turja{kega,8 ki je `u`em-ber{ki grad podedoval konec prej{njega stoletja po po`aru, ki je grad uni~il po veliki no~i leta 1591. Ditrih je leta 1631 kupil {e bli`nje gospostvo Vrhkrka (Obergurk), ki ga je po njegovi smrti tri leta pozneje podedoval sin Janez Vajkard. Leta 1625 se je Ditrih med zadnjimi vrnil v katoli{ko vero in istega leta kupil dve hi{i na vogalu Gosposke in Turja{ke ulice, ki ju je prezidal leta 1631 in 1632. 16. 9. 1630 je postal 1 Ivan Ungnad (* 18. 8. 1493 grad @enek na Koro{kem; † 27. 12. 1564 Vinti{ov na ^e{kem) 2 Ferdinand I. (* 1503; † 25. 7. 1564 Dunaj; cesar 1556) 3 Rudolf II. (* 1552; † 1612; cesar 1576) 4 Joannes Raphael Kobenzl (* 1571 Jama; SJ 1587; † 17. 2. 1627 Dunaj) 5 Janez Vajkard Auersperg (Johann Weikhard, * 11. 3. 1615 grad @u`emberk; † 13. 11. 1677 Ljubljana) 6 Herbert VIII. Turja{ki (* 15. 6. 1528 Dunaj; † 22. 9. 1575 Buda~ko) 7 Christoph II. (* 27. 10. 1550; † 14. 5. 1592 Lublin na Poljskem) 8 Dietrich Auersperg (Teodorik, * 2. 6. 1578; † 25. 8. 1634 Ljubljana) VAKUUMIST 23/2 (2003) 31 ISSN 0351-9716 dr`avni grof, naslov pa so podedovali njegovi sinovi. Tako je na{ junak Janez Vajkard pre`ivel mladost in prva {olska leta v isti ulici nasproti de`elne hi{e, kjer sta `ivela tudi druga dva kranjska kneza in ministra, Eggenberg9 in Portia.10 Portia je bil poro~en s sestri~no Janeza Vajkarda.11 Ditrihov najstarej{i sin, grof Volk Engelbert Turja{ki,12 je 9. 7. 1641 kupil gospostvi Ko~evje in Poljane. Leta 1649 je postal de`elni glavar, naslednje leto pa si je dal sezidati grad ob robu tedanjega mesta Ko~evje. Leta 1642 je nadaljeval o~etovo gradnjo v Ljubljani,13 20. 4. 1660 pa je ob o~etovi severni polovici "kne`jega dvorca" za~el zidati {e ju`ni del na prostoru dana{njega Ple~nikovega NUK-a v Ljubljani. Gradnjo je zaklju~il v dveh letih. Blizu kne`jega dvorca je bratranec Volka Engelberta, grof Janez Andrej Turja{ki14 s Turjaka, med letoma 1654 in 1659 zdru`il tri stavbe v turja{ko grofovsko pala~o na Gosposki in Kri`evni{ki ulici. Danes je tamMestni muzej na Gosposki ulici {t. 15.15 Tako so postali knezi Turja~ani iz Ko~evja in grofje Turja~ani s Turjaka sosedje v svojih veli~astnih stavbah sredi Novega trga, ki je postajal de`elni upravni plemi{ki del Ljubljane. Volk Engelbert je v svojemdvorcu prirejal gledali{ke in operne predstave. Ob za~etku gradnje severnega dela dvorca je dal leta 1660 uprizoriti opero po bene{kemzgledu. V dvorcu je dopolnjeval tedaj najbogatej{o plemi{ko knji`nico v de`eli, ki so jo njegovi predniki za~eli zbirati na turja{kemgradu v 14. stoletju. Medtemko se je Volk Engelbert uveljavljal v najvi{jih ljubljanskih krogih, je njegov mlaj{i brat Janez Vajkard vodil politiko cesarja Ferdinanda III.16 Cesarja so vzgajali jezuiti in je postal sposoben jezikoslovec in skladatelj cerkvene glasbe. Ko je Janez Vajkard kon~al {tudije na plemi{kem kolegiju, mu je cesar zaupal vzgojo svojega najstarej{ega sina in prestolonaslednika.17 Leta 1637 je Janez Vajkard postal dvorjan. Dve leti pozneje se mu je na dunajskemdvoru cesarice Marije Ane [panske pridru`il starej{i brat Herbert Turja{ki,18 ki se je leta 1649 poro~il z baronico Moscon s Kr{kega. 17. 9. 1653 je cesar povi{al Janeza Vajkarda v dr`avnega kneza. Sve~anost so uprizorili na dr`avnem zboru v Regensburgu, tri mesece po kronanju cesarjevega najstarej{ega sina. Janez Vajkard je dobil v fevd grofijo Wels v Zgornji Avstriji. Naslednje leto je cesar dal Janezu Vajkardu {e {lezijski kne`evini Münsterberg (Ziebice) in Frankenstein (Zabkowice Slaske) v danes poljskih Sudetih, sto kilometrov ju`no od Breslaua (Wroclaw, Vratislava).19 Takrat je Janez Vajkard postal tajni svetnik, vitez zlatega runa, konferen~ni in dr`avni minister. Njegov tekmec Lobkowitz20 je isto~asno dobil naslov tajnega svetnika, tako da so, skupaj s Portio, krojili cesarsko zunanjo politiko. Poklicne uspehe je Janez Vajkard kronal {e z osebnimi. 20. 11. 1654 je praznoval prisr~no poroko z grofico Losenstein.21 Njen o~e, grof Jurij Ahac22 z gradu Losensteiner pri Steyru v Gornji Avstriji, je bil prav tako dvorjan Ferdinanda III. Umrl je med zborovanjemv Regensburgu, dva meseca po pokne`enju bodo~ega zeta. Malo za Losensteinomje pobralo {e njegovo `eno.23 Njuno sirotno h~i je na{ vrli knez hitro potola`il, saj mu je rodila osem otrok. 2 VAKUUM V REGENSBURGU Poreklo Otta Guerickeja24 je bilo za spoznanje ni`je. Rodil se je v dru`ini uradnikov in patricijev, ki so `iveli v Magdeburgu od leta 1315. Med njegovimi predniki je bilo kar trinajst `upanov. [tudiral je filozofijo in pravo na univerzah v Leipzigu, Helmstädtu in Jeni. [olanje je dopolnil na in`enirski {oli v Leydenu, nato pa si je raz{iril obzorja s popotovanjempo Angliji in Franciji. Po vrnitvi v rodni Magdeburg se je med tridesetletno vojno leta 1626 za~el ukvarjati s politiko in dvajset let pozneje postal eden od petih `upanov v Magdeburgu. Vmes je pre`ivljal hude ure, {e posebno potem, ko je mar{al Tilly25 leta 1630 prevzel poveljstvo cesarske armade. 20. 5. 1632 se je Guernickeju posre~ilo pobegniti iz gore~ega Magdeburga le zato, ker je imel njegov tast stike s Tillyjevimi oficirji, ki so dali pobiti dve tretjine 9 Johann Ulrich Eggenberg (* junij 1568 Gradec; ; † 18. 10. 1634 Ljubljana; knez 1623; vojvoda Krumau na ^e{kem 1628 (Valvasor, 1977, 269)) 10 Johann Ferdinand Porcia (* 1606; † 1665) 11 Anne Konkordia Elisabeth Auersperg (* 1610; † 1636) 12 Volk Engelbert Turja{ki (Volfgang, Wolf, * 22. 10. 1610; † 28. 4. 1673) 13 SBL, 1: 19 14 Janez Andrej Auersperg (* 16. 7. 1615; † 8. 10. 1664) 15 Lubej, 2002, 36 16 Ferdinand III. (* 13. 7. 1608 Gradec; † 2. 4. 1657 Dunaj; cesar 15. 2. 1637) 17 Ferdinand IV (* 8. 9. 1633 Dunaj; † 9. 7. 1654 Dunaj; izvoljen za nem{kega kralja 31. 5. 1653, kronan 18. 6. 1653 v Regensburgu) 18 Herward Auersperg (* 1613; † 1678) 19 Granda, 1980, 200 20 Wenzel Franc Lobkowitz (20. 1. 1609 Praga; † 22. 4. 1677 Ravdnitz; vojvoda Sagino leta 1646, generalfeldmar{al leta 1647) 21 Marija Katarina grofica Losenstein (* 1635; † 1691) 22 Georg Achaz grof Losenstein (* 1597; † 25. 11. 1653 Regensburg) 23 Marija Franciska pl. Mansfeld († 8. 9. 1654 Dunaj) 24 Otto Guericke (* 30. 11. 1602 Magdeburg; † 21. 5. 1686 Hamburg) 25 Grof Johann Tserclaes Tilly (* februar 1559 Tilly v Brabantu; † 30. 4. 1632 Ingolstadt) 32 VAKUUMIST 23/2 (2003) Slika 1: Poskus, ki ga je Guericke kazal Turja{kemu knezu leta 1654 v Regensburgu (Guericke, 1986, 76) od trideset tiso~ Guerickovih some{~anov. Bosanska Srebrenica tako nikakor ni nov izum. Protestant Guericke je v vojni vihri slu`il kot in`enir v {vedski in nato v sa{ki armadi.26 Kljub razumljivi zameri do Tillyja je po vojni sodeloval s svojimcesarjemFerdinandomIII., ki je osebno prevzel poveljstvo armade {tiri leta po Tillyju. Guericke je zastopal koristi svojega mesta na konferenci v Osnabrücku, kjer so se med letoma 1645 in 1648 kon~no dogovorili o miru po tridesetletni vojni. Tam je prvi~ sre~al Janeza Vajkarda Turja{kega, ki se je na konferenci mudil v cesarjevem spremstvu. Ponovno sta se sre~ala med Guernickejevim obiskom na dunaj-skemdvoru.27 Zgovorni Guericke je `e tedaj rad poro~al o svojih vakuumskih poskusih. @upan Guericke se je dr`avnega zbora v Regens-burgu udele`il kot politik, poln znanstvenega ~astihlepja. Cesarju in knezomje kazal poskuse s tlakomzraka in pripovedoval o novih, komaj odkritih pojavih. Nejevernimplemi~emje zagotavljal, da ozra~je nad nami pritiska na vsa votla telesa, ki niso povsem zapolnjena z lesom, kamnom in podobnimi snovmi. Zrak zapolni vse praznine; ~e pa do njih ne more, pritiska na prazne posode, da jih preoblikuje. Domiselni `upan je prvi tehtal zrak, kar bi se marsikomu {e danes zdelo za malo. Uravnovesil je tehtnico tako, da je na eno stran obesil vakuumsko posodo, na drugo stran pa ute`i. Nato je posodo izpraznil in ugotovil, da mora za ravnovesje na nasprotni strani odstraniti nekaj ute`i. V drugemposkusu je {tirikotno posodo iz~rpal in zatesnil z ventilom. Posoda ni zdr`ala zunanjega tlaka 26 Hellyer, 1998, 279 27 Guericke, 1986, 108 28 René Descartes (* 1596; † 1650) 29 Denis Papin (* 1647; † 1712) VAKUUMIST 23/2 (2003) ISSN 0351-9716 in je razpadla v tiso~ in ve~ kosov z ostrimpokom. Okrogla posoda ni po~ila, saj se ni tako zlahka podala zunanjemu tlaku. Guericke je cesarju Ferdinandu III., kralju Ferdinandu IV., Turja~anu in drugimknezomkazal poskuse v praznem prostoru in mimogrede omenil, da nam zmanjka zraka, ko pihnemo v vakuumsko posodo. Vedel je, da nas lahko doleti marsikaj hudega, ~e pihnemo v vakuumsko posodo. Zunanji tlak ne iztisne le vsega zraka iz ~love{kega ali `ivalskega telesa v vakuumsko posodo, temve~ po{koduje tudi samo telo s ~revesjem vred. Zaradi pritiska se telo mo~no po{koduje in lahko umremo. Turja{ki knez mu nikakor ni verjel na besedo. Ni bil pripravljen opustiti Aristotelovega nauka iz svojih {tudentskih klopi, kjer se je vakuumzdel skregan z zdravo pametjo. Za name~ek tudi nedavno umrli Descartes28 ni priznaval praznega. Na{ vrli Turja~an se je hotel na lastne o~i prepri~ati, kaj se dogaja v stekleni vakuumski posodi. Turja{ki knez je prav tedaj napolnil devetintrideset let in je bil v marsi~em mogo~nej{i od samega prezgodaj ostarelega cesarja. Dvommogo~nega kneza je postavil pod vpra{aj {e vse druge Guerickejeve poskuse. Bilo je vpra{anje osebnega presti`a: ali bo Guericke prepri~al kneza v tehtnost svojih premislekov? Guericke ni bil posebno doma v Aristotelovi logiki in se ni rad spu{~al v razprave o naravi vakuuma, ki jih je pogosto premleval njegov tekmec Boyle onstran Rokavskega preliva. Guericke je v praznemprostoru videl predvsemuporaben izum, ki bo morda lahko pomagal poganjati stroje. Domnevo je dokazal {ele francoski protestant Papin,29 ki je dve leti po Guerickejevi smrti prevzel katedro za matematiko na univerzi v Marburgu, dvesto petdeset kilometrov jugozahodno od Guerickejevega Magdeburga. Slika 2: Guerickejevo poro~ilo osemnajst let po sporu s Turja-~anom(Guericke, 1986, 77) 33 ISSN 0351-9716 Slika 3: Takole je Guericke prepri~eval Turja{kega kneza, da vakuumres obstaja (Guericke, 1986, 78) Guericke se je izognil sholasti~nemu prepiru s Turja~anomin prepustil odlo~itev poskusom.30 Da bi odstranil dvoms svojih eksperimentov, je najel dvajset, trideset in kon~no sto ljudi, ki niso mogli vzdigniti pokrova z izpraznjene vakuumske posode.31 Izra~unal je, da na pokrov pritiska zra~ni tlak 13 kN, ki ga trideset ali celo petdeset mo` ne more premagati. O~itno ni imel opravka s posebnimi silaki. Ljudi je nato nadomestil z ute`mi in tako stehtal zra~ni tlak.32 Kranjskemu knezu in drugim presene~enim velika{em je pokazal, kako vakuum"vle~e" vodo navzgor po cevi, ugasne sve~o in zadu{i tiktakanje ure. Ljubi-teljemgrozdja in njegovih predelanih oblik, ki jih tedaj ni manjkalo in jih ne manjka niti danes, je postregel z nadvse razveseljivo novico. Odkril je, da lahko grozdje v vakuumu ohrani sve`e pol leta: "Kon~no naj bo na tem mestu omenjeno: ko grozdje postavimo v tak{no stekleno posodo, jo izpraznimo in nato shranimo v mrzlem kraju za pol leta, se grozdje glede videza ne bo spremenilo, vendar bo izgubilo ves sok." Uspe{nost vakuumskega konzerviranja je pojasnil: "Od tod sledi, da sok v praznemprostoru izpuhti, medtem ko bi se sicer zaradi tlaka okoli{kega zraka vra~al nazaj in ostajal v notranjosti."33 Vse to vrlemu Turja~anu ni bilo dovolj. Kot pristni vitez svojega ~asa si je `elel zaplet s praznimprosto-romrazre{iti, kot se spodobi za vnuka vojskovodij iz tur{kih vojská. Vajeni vite{kih turnirjev so knezi najbolj zaupali svojimiskrimvrancem, zato so prav njim 30 Hellyer, 1998, 280-282 31 Guericke, 1986, 77. 32 Borisov, 2002, 665; Guericke, 1986, 80 33 Guericke, 1986, 49-50 34 Hellyer, 1998, 266 35 Guericke, 1986, 66-69, 71-73 36 Guericke, 1986, 66-112 Slika 4: Poskus z magdebur{kima polkroglama, ki si ga je Turja-~an ogledal leta 1654 v Regensburgu (Guericke, 1986, 68/69; Schott, 1664, 38) nalo`ili razre{itev vakuumske uganke. Zborovanje v Regensburgu je bilo dolgo, zato je bila vsaka zabava dobrodo{la. Sloviti magdebur{ki polkrogli sta bili vrh ve~mese~nih razprav in poskusov z vakuumom v Regensburgu. Pri~akovanje je bilo velikansko, ni manjkalo niti stav za to ali nasprotno stran. Sam cesar, Turja~an in drugi volilni knezi so podalj{ali svoje bivanje v mestu, da bi si ogledali, kako se bodo odlo~ili Guerickejevi konji.34 Priprave za prvo veliko razko{no vakuumsko prireditev v zgodovini so se zavlekle, saj je Guericke vse pogoje glede povr{ine in premera krogel ter {tevila vpre`enih konj najprej natan~no prera~unal.35 Hotel je biti povsemgotov, da mu Turja~an ne bi mogel spet ~esa o~itati. Rezultati ra~unov so ga prepri~ali, da se, bog ne daj, konjem nikakor ne bo posre~ilo razstaviti polkrogli, ko bo iz prostora med njima iz~rpal zrak. Za vsak primer je v ra~unih konjempripisal skoraj dvakrat previsoke mo~i.36 Turja~an se je po svoji strani seveda prav tako dobro pripravil, da bi Guericke morda gledalcem ne podtaknil kak{nih nemo~nih kljuset. Nato so konji vlekli, vlekli… Kon~no so klobuki {tevilnih radovedne`ev, knezov in z rahlo zamudo {e samega Turja~ana zleteli v zrak. Magdebur{ki `upan je zmagal. [e zadnji dvomljivec je moral priznati, da je pri~a novemu poglavju fizike. Seveda so se {tevilna kopja {e pol stoletja lomila nad razlagami vakuumskih pojavov s praznimprostorom, zra~nimtlakom, nevidnimi nitkami ali parami. Vakuum je vstopil v srednjeevropsko visoko dru`bo na posebno veli~asten na~in, pod kriti~nimo~esomna{ega turja{kega kneza. 34 VAKUUMIST 23/2 (2003) ISSN 0351-9716 3. TURJA[KI KNEZ V POLITI^NEM VAKUUMU Novica o magdebur{kih polkroglah je hitro ob{la Evropo. 22. 7. 1656 je Guericke poro~al Schottu o poskusu z bakrenima polkroglama v Regensburgu.37 Knez je nagovoril cesarja, daje Guerickeja povabil na Dunaj. Znameniti poskus s konji, ki zaman vle~ejo narazen dve polovici vakuumske posode, je Guericke ponovil na cesarskemdunajskemdvoru leta 1657, kmalu po smrti cesarja Ferdinanda III. Li~ne lipicance so spodbujale najlep{e dame cesarstva, toda polkrogel kljub temu niso razdvojili. Na{ knez je bil tedaj `e dolgo najmogo~nej{i v cesarskemmestu. Njegov varovanec, kralj Ferdinand IV., se je sicer kmalu po svojem kronanju nalezel ~rnih koz in umrl. Prestol je prevzel mlaj{i brat Leopold I.,38 ki so ga jezuiti dotlej vzgajali za cerkvene slu`be. Bil je {e mlad, zato je dunajsko politiko slej ko prej vodil njegov svetovalec in prvi minister, knez Janez Vajkard. Cesar in knez sta se pod Guerickejevimvplivomza~ela zanimati za vakuumsko tehniko, zato sta leta 1658 obiskala Schotta in jezuitski kolegij v Würzburgu.39 6. 9. 1660 je knez z `eno preko Ljubelja prispel v bratov ljubljanski dvorec. Tamso pripravili sprejem za cesarja, ki je naslednji dan pri{el v belo Ljubljano na dedno poklonitev.40 Med 18. in 24. 9. 1660 so opravili dedno poklonitev v Gorici, kjer je slavnostno govoril Bau~er,41 prvi zgodovinar slovenskega rodu. Leta 1663 je Turja{ki knez kupil grofijo Thengen na Tirolskem,42 ki je z njegovimnakupompostala pokne`ena. Za sprostitev je najraje lovil v kranjskih gozdovih. Zato si je 18. 6. 1665 od kneza Portia kupil tedaj {e kranjsko gospostvo Pazin v Istri. Naslednje leto mu je priklju~il sosednji gospostvi Paz in Kra{an, skupaj z bratomVolkomEngelbertompa sta kupila vsak po pol gra{~ine Belaj pri Pazu, 15 kmvzhodno odPazina. Medtem so dnevi sloge med premogo~nim knezom in vedno bolj samostojnimnovimcesarjemhitro minevali. Na{ Turja~an si je `elel kardinalskega klobuka, ki je pozneje res samo enkrat okrasil kranjsko glavo. Cesarja sploh ni obvestil o pogajanjih s pape`em. Obenem je sku{al spremeniti zunanjo politiko Habsbur`anov, ki so se med tridesetletno vojno in po njej lasali s Francozi. To ni bilo mogo~e v ~asu Italijana Mazarina,43 ki je dobil kardinalski klobuk leta 1641, stol~ek prvega ministra v Parizu pa Slika 5: Turja{ki knez Janez Vajkard leta 1643. Mazarin je skrbel za francosko prevlado v Evropi. Celo leto po smrti Fedinanda III. je oviral izvolitev Leopolda I. za cesarja, dokler ni Lobkowitz prepri~al Schönborna, da je glasoval za Habsbur`ana. Po Mazarinovi smrti in dobrohotnem mirovnem sporazumu s Turki v Vasvarju, podpisanem 10. 8. 1664, se je Turja~anu zdelo, da je pri{el ~as za preobrat. Mazarinov naslednik, ljubitelj knjig Colbert,44 ki je leta 1665 postal glavni kontrolor francoskih financ in leta 1669 minister za mornarico, se je zdel dober sogovornik. Cesar Leopold I. je bil v tesnemsorodstvu in prijateljstvu s francoskim kraljem. Kljub nepri~akovani okupaciji Belgije 26. 5. 1667 je nekaj mesecev pozneje, 19. 1. 1668, sklenil tajni sporazumz LudvikomXIV.45 za morebitno delitev {panske dedi{~ine. Francoski veleposlanik na Dunaju med letoma 1664 in 1673, generalpodpolkov-nik Grémonville,46 je povsemobvladoval dunajsko diplomacijo Lobkowitza in Turja~ana. Po smrti Turja~anovega sorodnika Portie je Lob-kowitz prevzel polo`aj prvega svetovalca na dvoru. Knezova skrivna pogajanja s francoskimi diplomati in s pape`emso pri{la na uho cesarju, ki je komaj ~akal, da je lahko nekdanjemu o~etovemu varovancu pristrigel peruti. Na zahtevo {panskega dvora je Turja~ana najprej leta 1669 pred~asno upokojil. Istega 37 Schott, 1657, 460; Schott, 1664, 18, 39 38 Leopold I. (* 6. 6. 1640; † 5. 5. 1705; cesar 18. 6. 1658) 39 Hellyer, 1998, 100 40 Valvasor, 1977, 214 41 Martin Bau~er (* 1594 Sela na Vipavskem; SJ; † 1668) 42 Granda, 1980, 200 43 Gulio Mazarini (* 1602; † 1661) 44 Jean-Baptiste Colbert markiz Seignelak (* 19. 8. 1619 Riems; † 6. 9. 1683 Pariz) 45 Ludvik XIV (* 1636; † 1715; kralj od 1743) 46 Jacques Bretel de Grémonville (* 1694 Bretagna; † 1680) VAKUUMIST 23/2 (2003) 35 ISSN 0351-9716 leta gaje dal obsoditi na smrt zaradi izdaje. Seveda ga je nato oprostil in ga "le" pregnal s cesarskega dvora. Novi prvi minister in direktor kabineta je postal Lobkowitz. Po Turja~anovi odstavitvi je Leopold I. izigral francoskega kandidata za naslednika poljskega kralja Jana Kazimierza.47 Poljsko {lahto je prepri~al, da je 19. 9. 1669 izvolila habsbur{kega kandidata Wisnio-wieckega,48 ki se je naslednje leto poro~il z Leopol-dovo polsestro, Eleonoro Marijo.49 Grémonville in jezni francoski poslanci so iskali zaveznike med ogrskimi zarotniki, vendar so njihovi na~rti pri{li na uho Lobkowitzu. Zarotni{ka kneza, Frankopan50 in Zrinjski,51 sta se prostovoljno predala dunajskim je~arjemaprila 1770, le nekaj mesecev po Turja~a-novempadcu. Hrvata nista imela Turja~anove sre~e in so ju po celoletnemzasli{anju obglavili. Med na~rti Zrinjsko-Frankopanske zarote je bil prodor osemstotih zarotnikov pod vodstvombrodskega `upnika Juraja Prpini}a ~ez Kostel na Kranjsko do Ko~evja,52 kjer so upali na podporo Turja~anov. Agresivna Colbertova trgovinska politika do Nizozemske je prisila Leopolda I. k protiukrepom. Francozi in Habsbur`ani so leta 1671 {e sklenili pogodbo o nevtralnosti. Naslednje leto pa je izbruhnila nizozemska vojna, prva izmed treh vojn med LudvikomXIV. in LeopoldomI. Lobkowitz je Turja~anov polo`aj obdr`al do leta 1674, umrl pa je le nekaj mesecev pred Turja~anom. Pod Lobkowitzovo diplomacijo je pri{lo do kratkotrajnega politi~nega zasuka in katoli{ke zveze s Parizomin Madridom; vendar je neprevidni Turja~an odletel kot petelin, ki je kikirikal prezgodaj. 4 GUERICKEJEVA ^RPALKA V LJUBLJANI? Turja{ki knez je imel dovolj pod palcem; morda je nabavil Guerickejevo ~rpalko, ki je bila najve~ji in najdra`ji znanstveni instrument tedanjega ~asa? Od leta 1647 do knezove preselitve na Kranjsko leta 1670 Guericke in drugi niso sestavili ve~ kot petnajst vakuumskih ~rpalk.53 Guericke je prve poskuse z vakuumom opravil `e leta 1640, osem let pozneje pa je dal sestaviti prvo razli~ico "magdebur{kih pol-krogel".54 Med temje preu~il Descartesove Principe filozofije iz leta 1644 in sklenil, da bo sporen obstoj vakuuma dokazal s poskusi. Tako je Descartes s svojimi napakami spodbudil nasprotnike, naprej Guerickeja, pozneje pa Newtona.55 Guericke je izdelal prvo ~rpalko v Magdeburgu leta 1648. Dve leti pozneje je sestavil ~rpalko, s katero je leta 1654 izpraznil polkrogli za znameniti poskus v Regensburgu. Po uspe{nemposkusu so se mnogi knezi zanimali za nakup ~rpalke. Guericke je napravo prodal Schönbornu,56 ki je ponudil najve~. Kupec je bil knezo{kof v Würzburgu in Wormsu ter nad{kof in volilni knez v Mainzu, zato mu denarja seveda ni manjkalo. Naprave ni kupil zase, temve~ jo je dal jezuitski univerzi v Würzburgu. @e 22. 6. 1655 je Schott s poti skozi Mainz pisal Kircherju o Guericke-jevi napravi, {e preden jo je leta 1655/56 prevzel skupaj s katedro za matematiko na univerzi v Würzburgu. Schott je bil Kircherjev prijatelj in u~enec, zato je zelo hitro ugotovil, kak{en zaklad mu je padel v roke. Za~el si je dopisovati z Guerickejem in objavljati njegove dose`ke. ^eprav je bil Schott deset let profesor v Würzburgu nedale~ od Guericke-jevega Magdeburga, nimamo pri~evanj o njunem morebitnem sre~anju. Guerickejev sin pa je vljudno obiskal Schottovega u~itelja Kircherja v Rimu.57 Pri prvi ~rpalki je Guericke napolnil sod za vino ali pivo z vodo, ga dobro zatesnil in nato vodo izto~il skozi nizko pritrjeno bakreno cev. Sod se je s treskom sesul vase, {e preden je voda do konca odtekla. Pozneje je leseni sod nadomestil z bronastim, tako da je bila ~rpalka v resnici obrnjena ro~na gasilna brizgalna. Brizgalne so poznali `e v antiki, v novej{em ~asu pa jih je leta 1546 podrobno opisal Georgius Agricola58 v znameniti knjigi o kovinah, ki jo je bilo leta 1678 mogo~e kupiti tudi v Ljubljani. Okoli leta 1650 je Guericke sestavil zra~no ~rpalko, s katero je {tiri leta pozneje v Regensburgu izpeljal sloviti poskus z magdebur{kima polkroglama. Ni uporabil premi~nih stikov v obliki sto`cev in tulcev. Polkrogli iz brona s premerom 0,68 m59 je zatesnil s prstanom iz ko`e, pomo~enim v me{anico voska in terpentina, ~eprav je v~asih tesnil tudi s smolo. Na~in ~rpanja je leta 1672 ozna~il kot "hiter". Zapis je seveda relativen; navadno je najel dva mo~na mo`a, ki sta ~rpala dve ali tri ure. Uporabljal je pet razli~no velikih vakuumskih posod, najve~ja je bila ve~ kot desetkrat ve~ja od najmanj{e.60 Leta 1657 je Schott objavil prve skice Guerickeje-vih ~rpalk. V knjigi je najprej nameraval opisati hidravli~ne in pnevmatske naprave iz Kircherjevega rimskega muzeja, pozneje pa je vklju~il {e druge poskuse.61 Knjigo je posvetil Schönbornu,62 ki je seveda izdatno odprl svojo mo{njo in se je tako znova 47 Jan II. Kazimierz Vasa (Jean-Casimir, * 1609; † 1672; kraljeval 1648-1668) 48 Mykolas Kaributas Visniaveckis (Michael Korybut Wisniowecki, * 1649; † 1673; kraljeval 1669-1673) 49 Eleonora Marija Jo`efa (* 1653; † 1697) 50 Franjo Krsto Frankopan (* 1643; † 30. 4. 1671 Dunajsko novo mesto (Wiener-Neustadt)) 51 Petar Zrinjski (* 1621 Vrbovec; † 30. 4. 1671 Dunajsko novo mesto) 52 Lopa{i}, 1879, 202 53 Hellyer, 1998, 295 54 Sparnaay, 1992, 4; Madey, 1984, 11 55 Hablanian, 1984, 18 56 Johann Philipp von Schönborn (* 1605; † 1673 (Hellyer, 1998, 265; Guericke, 1986, 113)) 36 VAKUUMIST 23/2 (2003) izkazal za dobrotnika zgodnjih vakuumistov. Zato mu je Schott seveda posvetil tudi knjigo leta 1664, saj njegova profesorska pla~a niti pribli`no ni zadostovala za tiskanje tako velikih in bogato ilustriranih del. Schott ni priznaval vakuuma, podobno kot njegov prijatelj in za{~itnik Nigro Ponte63 iz znane pra{ke zdravni{ke dru`ine, ki je verjel v `ivosrebrne pare nad barometrom. Nigro Ponte je kritiziral alkimiste, zato je Kranjec Rain64 v Ljubljani objavil knjigo proti njemu in jo posvetil cesarju Leopoldu I. Cesar pa ni po{iljal zlatnike le na{emu Rainu, temve~ je izdatno podpiral tudi njemu nasprotne knjige Nigro Ponta in njegovega vzornika Kircherja, ki sta prav tako knjige polnila z veli~astnimi posvetili cesarju. @al danes podobnih cesarjev, knezo{kofov ali vsaj volilnih knezov ni na spregled. Guericke je ponovil Périerove in Pascalove poskuse z gore Puy-de-Dôme ter postavil prvi barometer na vodo. ^rpalka je bila name{~ena v dveh nadstropjih njegove hi{e. Cev z vodo je segala do tretjega nadstropja, v vodi pa je plavala figura iz lesa. Sosedje so se sprva muzali na ra~un otro~arij svojega `upana, ki je prostore v hi{i polnil s ~udnimi napravami. Lepega dne leta 1660 je Guericke opazil veliko zni`anje zra~nega tlaka dve uri pred stra{no nevihto in je urno opozoril me{~ane.65 @enske so pravo~asno zaprle vsa okna in se dobro pripravile na neurje. To~na vremenska napoved, ki jo le redko zmorejo sodobni meteorologi, mu je seveda prinesla velik ugled. Hvale`ni Magdebur`ani so ga vedno znova volili za `upana. Leta 1662, ko je `e poznal Boylovo zgodnje delo, je Guericke sestavil tretjo razli~ico ~rpalke brez pomanjkljivosti prvih dveh. Prvi dve Guerickejevi ~rpalki sta bili obrnjeni gasilski brizgalni. Imeli sta bronasta valja, lesena bata in bakreno kroglo, ki je bila v drugi ina~ici uporabljena za vakuumsko posodo. Pozneje je Guericke obrnjeno ro~no gasilno brizgalno dopolnil z zaklopko na pokrovu. Uporabil je manj{o vakuumsko posodo. Iz nje je namesto vode neposredno ~rpal zrak, kar je bil eden najpomembnej{ih Guerickejevih prispevkov k vakuumski tehniki. Guericke je leta 1662 za ~rpanje uporabljal sistem vzvodov. Hooke in Boyle sta poenostavila ~rpanje z uporabo `elezne natezalnice in peresa. Ni jima bila po volji velika koli~ina vode, ki jo je Guericke potreboval za tesnitev. Uporabljala sta zapiralne pipe, namazane z mazivom za stroje in zaklopke, ki jih je bilo treba ISSN 0351-9716 ro~no odpirati in zapirati. Lesen bat je dvigoval in spu{~al bronasti valj. Da bi zagotovila dobro tesnitev, sta uporabljala med batomin valjem"debel kos strojenega usnja za podplate". Njuno mazilo za stroje je bilo br`kone me{anica olivnega olja in drugih zelenjavnih sokov, skuhanih skupaj z oksidomsvinca. Dodala sta {e malo kuhinjskega olja, s katerim sta omo~ila bat, in okroglo stekleno vakuumsko posodo.66 Guerickejeve poskuse je Schott opisal skupaj z Boylovimi leta 1664 v Nürnbergu v Tehni{kih zanimivostih, ki so jih {tirinajst let po natisu prodajali v Ljubljani. 14. 3. 1663 je Guericke kon~al sedem delov svoje knjige, ki jih je zaradi prezaposlenosti in ob~asnih bolezni izdal {ele desetletje pozneje. ^eprav je knez Turja{ki v tem~asu `e pri{el v nemilost, je Guericke v kon~ni izdaji objavil natan~en opis njunih prerekanj glede vakuuma. Guericke je svoje naprave imenoval "syringes", "antilia pneumatica" in leta 1662 "Reiseluftpumpe". Boyle je svoje ~rpalke krstil za "pneumatic machines". Naziva zra~ne in vakuumske ~rpalke sta se uveljavila pozneje. Schott in Guericke sta kritizirala uporabnost Hookove in Boylove ~rpalke, Britanca pa sta o~itke vra~ala. Del kritike je izviral iz slabe obve{~enosti, saj sta Hooke in Boyle poznala le prvo razli~ico Guerickejeve ~rpalke iz Schottove knjige. Schott in Guericke sta menila, da je ~rpalka njunih britanskih kolegov slabo tesnjena. Kljub temu so si ob~asno drug od drugega izposojali ideje za posamezne dele ~rpalk, ne da bi se menili za avtorske pravice. Leta 1666 je cesar Leopold I. povzdignil Guerickeja v plemi{ki stan, tako da se je odtlej podpisoval s pridevkom"von". Vsemogo~ni knez Turja{ki je pripomogel k napredovanju svojega prijatelja, ~eprav pri novemcesarju ni bil tako v ~islih, kot svoj ~as pri njegovemo~etu in bratu. Guericke je samo za svoje eksperimentalne naprave zapravil 20.000 talerjev. Toliko jih je na{tel sin, pri kateremje v Hamburgu pre`ivel zadnjih pet let, potemko se je leta 1681 naveli~al `upanskih ~asti. Tudi s knjigo si ni preve~ opomogel, saj mu amsterdamski izdajatelj leta 1672 ni izpla~al honorarja, temve~ mu je z muko dostavil le nekaj avtorskih izvodov.67 Trije originalni Guerickejevi izdelki so ohranjeni {e danes: v Tehni{kem muzeju Malmö, v Nem{kem muzeju München in na Tehni{ki visoki {oli v Braun-schweigu.68 Na{ Turja{ki knez bi lahko znamenito 57 Hellyer, 1998, 280 58 Georg Bauer (* 1494; † 1555) 59 3/4 jarda 60 Schott, 1657, 445 61 Grant, 1981, 395 62 Hellyer, 1998, 268 63 Jakob Joannes Wen~eslav Dobrzensky iz ^erneho Mostu (Wenceslaus Schwartzbrug, Nigro Ponte, * 1623; † 1697 (Schott, 1664, 252, 885)) 64 Janez Friderik pl. Rain (Joannes Frideric, * 1613 Strmol; † po 1686) 65 Sparnaay, 1992, 39; Schott, 1664, 66-67 66 Sparnaay, 1992, 26-27 67 Guericke, 1986, 109; Shapin, 1993, 277–278 VAKUUMIST 23/2 (2003) 37 ISSN 0351-9716 ~rpalko ali vsaj kak{ne manj{e vakuumske priprave pripeljal v svoj ljubljanski dvorec. Gotovo ni kupil prve ~rpalke iz leta 1648 ali one iz leta 1650, ki jo je uporabljal Schott, lahko pa si je preskrbel ~rpalko iz leta 1662. Ve~ ~rpalk je bilo na razpolago kupcem{ele po propadu Turja~anove politike na Dunaju. Po Senguerdovih69 na~rtih jih je za~el izdelovati Samuel van Musschenbroek (1639-1681), o~e znamenitega fizika Pietra, ki je pozneje prevzel Senguerdovo katedro za fiziko na univerzi v Leydenu. 5 VAKUUM NA KRANJSKEM Odstavljeni knez se je z `eno in sedmimi otroki zatekel v svojo grofijo Wels, nato pa v Ljubljano in na rodno Kranjsko. Med lovomsi je hladil jezo nad opotekanjemsvoje sre~e in se zabaval z znanstvenimi {tudijami. 3. 7. 1669 je od Janeza Antona Eggenberga kupil notranjski gospostvi Sne`nik in Lo`, prevzel pa je tudi postojnsko gra{~ino.70 Postojnsko jamo je opisal `e Cluverij71 leta 1623 kot "veliko jamo s {ume~o reko v votlem hribu pri Ljubljani". To in druga njegova dela so bila Kranjcemznana, saj so jih leta 1678 v Ljubljani ponujali kar pet.72 Humanist Cluverij se je uveljavil z zemljepisnimi raziskavami antike in bli`njega vzhoda. Po dolgih potovanjih v Nem~iji, Italiji, Franciji in Angliji se je ustalil na leydenski univerzi in prijateljeval z zdravnikom Thomasom Bartolinom.73 Postojnsko jamo so v tem ~asu `e veliko obiskovali in raziskali podzemski tok Pivke celo miljo dale~.74 Zato se je vedo`eljni knez "blagega spomina" kot novi lastnik lotil lastnih raziskav. Leta 1673 je spustil enega svojih podlo`nikov po vrveh k vodi v reko pod ~evelj debelimnaravnimmostomv Postojnski jami. Kmet je bil vajen ribolova in opremljen z ribi{kimi mre`ami,75 saj so gospodarnega Turja~ana {e posebej privla~ila ugibanja o podzemnem `ivalstvu, ki jih je bral v Agricolovih delih. Privezani mo` je med po~asnim spustomdrsal po skali in kon~no prispel do vode. Njegovi pomo~niki se niso preve~ podvizali, da bi svojega raziskovalca potegnili na varno. Bili so prav veseli, ko se je kon~no skobacal nazaj na most in v mre`i prinesel {~uko, krapa in klena. Ribe niso bile posebno rejene, temve~ bolj mr{ave. Turja~an je bil vseeno zadovoljen in je hotel naslednji dan ponoviti poskus. Tudi to pot je mo`u ponujal eno krono za trud. Vendar kmet ni hotel ve~ v globino, tudi ~e bi mu podaril celotni postojnsko gospostvo. Upiral se je na `ive in mrtve: "Ni~ ne povem, kaj sem notri videl in sli{al; pa tudi ne, zakaj no~emve~ dol!". Bil je tako prepri~ljiv, da ni pomagala niti knezova beseda. Nadaljnje raziskovanje so morali opustiti, saj novih prostovoljcev seveda ni bilo. Leta 1679, poldrugo leto po Turja~anovi smrti, je Valvasor na{el ostarelega jamskega ribi~a in sku{al od njega izvedeti podrobnosti o spustu.76 Vendar mo`akar tudi to pot ni hotel ni~esar pametnega povedati. Iz njegovega obna{anja je Valvasor domneval, da ga je v jami stra{ila prikazen. Pri raziskovanju mu je pomagal de`elni glavar knez Janez Sigfrid Eggenberg, ki je medtem prevzel postojnsko gra{~ino. Valvasor je z njim tesno sodeloval in mu je posvetil zemljevid Hrva{ke na za~etku 12. knjige Slave.77 Lastnik Jame pri Postojni je bil tisti ~as grof Cobenzl,78 vnuk brata Janeza Rafaela Cobenzla. Ko je neporo~eni brat Volk Engelbert Turja{ki umrl, je knez podedoval njegove posesti. Teden dni pred svojo smrtjo je knez 6. 11. 1677 zdru`il gra{~ine Poljane, Ko~evje, Vi{njo Goro, Belaj, @u`emberk in kne`ji dvorec v "fidejkomis", ki ga je lahko dedoval le prvorojenec v dru`ini. Za lov in lokalno politiko je Turja~an potreboval zveste kranjske plemi~e. Slu`bo pri knezu so najbolj izkoristili Verderberji, mitni~arji iz Kne`je Lipe v gospostvu Ko~evje. [e preden je gospostvo prevzel Volk Engelbert Turja{ki, so se povzpeli v plemi{ki stan. Ker je zapis "von Verd-erber" zvenel nekoliko nerodno, so se preimenovali v "von Erber" in kon~no v Erberg. Ob Turja~anovi podpori so kmalu prerasli Ko~evsko in postopoma selili svoje posle v Ljubljano. Med poglavitnimi knezovimi poverjeniki je bil Ko~evar Janez Danijel, poznej{i baron Erberg, ded Avgu{tina Hallersteina. Turja{ki knez je Erbergu in drugimdru`abnikomob lovskemognju in prijetni kapljici pripovedoval o {irnemsvetu in o tedaj modnih vakuumskih poskusih. Mlaj{a sestra Janeza Danijela Erberga, Marija, se je poro~ila s plemi~em Matijo II. Jen~i~em. Kmalu po poroki je Matija leta 1674 postal upravitelj turja{kega gradu Poljane. Njegov sin, fizik Sigmund Jen~i~,79 je na ljubljanskem kolegiju pou~eval med letoma 1701 in 1705 ter med letoma 1713 in 1718. Gotovo se je spomnil stri~evih zgodb o Turja~anovih in Gueri- 68 Schneider, 1986, 398-399 69 Wolferd Senguerd (Sengueroius, * 1646; † 1724) 70 Smole, 1982, 379 71 Philippus Cluverius (* 1580 Gdansk; † 1622 Leyden) 72 Mayr, 1678, 71–72 73 Thomas Bartholin (* 1616; † 1680) 74 Kranjc, 1984, 36 75 Valvasor, 1977, 53, 320; Valvasor, 1689, 4: 532 76 Raisp, 1983, 144 77 Reisp, 1983, 247 78 Janez Filip Cobenzl († 1697) 79 Sigmund Jen~i~ (* 24. 4. 1679 Poljane ob Kolpi; SJ 10. 10. 1698 Gradec; † 22. 4. 1718 Ljubljana) 38 VAKUUMIST 23/2 (2003) ISSN 0351-9716 ckejevih poskusih, ko je v petintrideseti izpitni tezi svoje ljubljanske {tudente fizike opozarjal na razlike v gostoti snovi, ki so omogo~ale delovanje vakuumskih ~rpalk. Sin Janeza Danijela je bil pisec fizikalnih knjig Anton Erberg, zadnji dve leti rektor kolegija v Ljubljani. V svoji fiziki je obdr`al Aristotelovo razporeditev poglavij.80 V prvemdelu razgovora O nastajanju in propadanju je Anton Erberg navajal svoja lastna in Magnijeva dela.81 Kapucin Magni82 je `e leta 1646 samostojno opravil Torricellijevemu podoben poskus na dvoru Ladislausa83 in Louise-Marie84 v Var{avi. Kralji~in tajnik, Noyers,85 je o dogodku takoj obvestil francoske fizike. Poljski dvor je bil zelo zavzet za znanost, saj je kraljica v pala~o prinesla enega od prvih modelov Pascalovega kalkulatorja in pisala pisma Athanasiusu Kircherju (1602-1680). Raziskovalci iz observatorija Ujazdów v bli`ini Var{ave so sodelovali s pari{kimi astronomi Boullualdijem,86 PierromPrierromin Auzoutom.87 Auzout je leta 1663 demonstriral uporabo teleskopa brez cevi,88 pozneje pa je raziskoval vakuum. Za znanost se je zanimal tudi novi kralj Jan Kazimierz, zadnji vladar iz dinastije Vasa. Janje bil pred poroko s polbratovo vdovo Louise-Marie de Gonzaque kardinal in jezuit, po odstopu s prestola pa je `ivel v Franciji.89 Leta 1654 je Magni na Dr`avnemzboru v Regensburgu opisal svoj poskus Guerickeju, Turja-~anu in drugim.90 Guerickejev o~e je bil v mladih letih poslanec poljskega kralja in je razmere v Var{avi dobro poznal. Vendar Guericke ni povsemverjel Magniju, saj je medtem `e nekaj sli{al o Torricelli-jevih in Vivianijevih poskusih. Po prepiru je Magni, ~eprav s te`kimsrcem, priznal Torricellijevo prioriteto.91 Magni je prvi natan~no opisal prehajanje svetlobe skozi zrak in skozi vakuum.92 Njegova kritika Aristotelovega zavra~anja obstoja vakuuma je bila najhuj{i izziv peripatetikomtistega ~asa. Kot kapucin je bil tudi sicer neprijeten sogovornik jezuitom. Med neprestanimi spori s sholastiki se je zatekel na Dunaj. Takrat je bil na vi{ku svoje `ivljenjske poti in je sku{al priti do kardinalskega klobuka. Turja~an je seveda raje videl kardinalski klobuk na svoji, kot na Magnijevi glavi; zato ni podprl svojega starega znanca Magnija. Ni se preve~ jezil, ko je pape`93 leta 1661 izdal ukaz za aretacijo Magnija na Dunaju in za njegovo privedbo v Rim.94 Magnijeve ideje so ostale {e dolgo trn v peti vsemzagovornikomAristotelovega nauka. Vnuk Turja~anovega mitni~arja, Anton Erberg, se je {e stoletje pozneje jezil na davno umrlega Magnija in na njegov opis vakuuma. V drugemdelu razgovora O nastajanju in propadanju je Anton Erberg obravnaval spremembe v snovi.95 Navedel je vakuumske poskuse Torricellija, Huygensa, Boyla in Guerickeja. O Guerickejevih poskusih pred Turja{kimknezomv Regensburgu je veliko sli{al `e od svojega o~eta in se ni povsem otresel Aristotelovih dvomov o mo`nosti gibanja kamna skozi vakuum. Mo`nost za obstoj vakuuma je raz~lenil v II. razpravi in v drugemdelu osmega razgovora III. razprave. V nasprotju z Magnijemje zagotavljal, da v naravi telesa ne morejo biti v praznemprostoru.96 Mnenje je bilo {e dokaj raz{irjeno v ~asu mladosti Antona Erberga, vendar je bilo ob izidu njegove knjige `e zastarelo. Za vakuumso se zanimali tudi drugi Erbergi. Antonov bratranec, Bernard Ferdinand Erberg, je sto let po magdebur{kem poskusu leta 1755 nabavil Guerickejevi magdebur{ki polkrogli za pouk pri ljubljanskih jezuitih. Antonov ne~ak, Hallerstein, je leta 1773 skupaj s sodelavci prvi~ predstavil vakuumske poskuse kitajskemu cesarju. V tistem ~asu je pravnuk brata kneza Janeza Vajkarda Turja{kega, Herbert Turja{ki,97 postal leta 1770 profesor posebne in splo{ne fizike v Ljubljani. Erbergi so posnemali svoje dobrotnike, Turja~ane, pri nakupovanju znanstvene literature. Antonov stric, Franc Jakob Erberg, je 5. 2. 1680 kupil in prezidal hi{o na dana{njemStaremtrgu {tevilka 9 v Ljubljani in si v njej uredil bogato knji`nico.98 Ker so m u vsi otroci pomrli, je hi{o in knji`nico s {tevilnimi deli o vakuumu podedoval njegov polbrat Janez Danijel.99 V Ljubljani je Janez Danijel Erberg {e naprej u`ival 0 Hellyer, 1998, 374 1 Erberg, 1751, 3: 151 2 Valeriano Magni (Magnani, * 1586 Milano; † 1679) 3 Ladislaus IV. Vasa (* 1585; † 1648, kraljeval 1632-1648) 4 Louise-Marie de Gonzaque princesa Nevers (Gonzaga, * 1611; † 1667, kraljica od 1646) 5 Pierre Des Noyers (* 1608; † 1693) 6 Ismaël Boullualdi (Bullialdi, Billialdus, Bouilliau, Boulliau, * 1605 Loudin; † 1694/1695 opatija Saint Victor) 7 Adrien Auzout (* 1622; † 1691) 8 Helden, 1995, 196 9 Targosz, 1971, 137–142 0 Guericke, 1986, 92–93 1 Hellyer, 1998, 264 2 Guericke, 1986, 92–93, 108 3 Aleksander VII. (pape` med letoma 1655-1667) 4 Gorman, 1994, 19, 21 5 Erberg, 1751, 3: 161 6 Erberg, 1751, 2: 47, 351-353, 3: 492-497 7 Herward Auersperg (* 10. 3. 1733 [rajbarski Turn; SJ 18. 10. 1749 Dunaj; † 21. 3. 1801 Ljubljana) 8 Umek, 1991, 14 VAKUUMIST 23/2 (2003) 39 ISSN 0351-9716 Slika 6: Stran Mayrove knjigotr{ke ponudbe Ljubljan~anomiz leta 1678, ki na dnu ponuja tudi {est Schottovih del o Gueri-ckejevih in drugih poskusih podporo Turja{kih knezov. Kneza Janeza Vajkarda je nasledil najstarej{i sin,100 ki se je kmalu po o~etovi smrti leta 1678 poro~il z grofico iz mogo~ne dru`ine Herbersteinov.101 Leta 1696 je Janezu Danijelu Erbergu podelil v fevd zemlji{~e ob Mlin{~ici, za name~ek pa {e {tiri in pol kmetije na P{ati.102 Medtem je Erbergova knji`nica nara{~ala in kmalu dosegla svojo vzornico v bli`njemkne`jemdvorcu. Karel De`man je vsaj del Erbergove knji`nice kupil za dana{nji Narodni muzej v Ljubljani, Turja{ke knji`ne zaklade pa so stoletje pozneje, leta 1982, razprodali mimo Kranjcev, ki imamo seveda slej ko prej preplitve `epe. Schönleben,103 sin ljubljanskega me{~ana, je med letoma 1655 in 1663 popisal in katalogiziral knjige Turja{kega grofa Volka Engelberta. Leta 1655 je vpisal lastni{ki zaznamek v Claviusovo obrambo gregorijanske reforme koledarja proti Keplerjevemu u~itelju Maestlinu (1588), ki jo danes hrani knji`nica Bizzell univerze v Oklahomi. Leta 1663 je Schönleben popisal Kircherjevo "De Prodigiosis". Majhno knji-`ico na sto treh straneh je Schott104 ponatisnil za stranjo tristo sedemsvojega dela "Joco-Seria". Jeseni 1678 je Mayr ponujal Kircherjevo "De Prodigiosis" v Ljubljani v izdaji iz leta 1661 ali 1666. Turja~an je imel tudi Kircherjevo "Ars Magna" iz leta 1646. Manj verjetni lastnik Kircherjeve "Ars Magna" je bil sin bratranca de`elnega glavarja, grofa Volka Engelberta. Imel je enako ime in je tri desetletja slu`il kot de`elni mar{al. @ivel je v sosednji turja{ki grofovski pala~i in na turja{kem gradu, Dizmovi plemi{ki bratov{~ini pa se je priklju~il z nadimkom Bogoljubni.105 Slika 7: Prva Guerickejeva ~rpalka: eden izmed opazujo~ih ple-mi~ev bi bil prav lahko na{ Turja~an (Schott, 1657, 445) Mayr je na jesen 1678 Ljubljan~anomponudil drugo izdajo "Ars Magna" iz leta 1671. Leta 1697 so Turja~ani svojo "Ars Magna" dali ljubljanskim jezuitom, ki so se ravno pripravljali na odprtje vi{jih {tudijev v Ljubljani. Kircher je v temdelu obravnaval Torricellijev poskus z barometrom.106 Nekaj mesecev po smrti kneza Janeza Vajkarda je Mayr Ljubljan~anom ponudil dela tedaj najpomemb-nej{ih raziskovalcev vakuuma: Kircherja, Fabra,107 Schotta, Boyla,108 in londonske Philosophical Transa-ctions.109 Ponujal je Schottovo "Technica curiosa" iz leta 1664, kjer je v prvemdelu opisal poskuse z Guerickejevo zra~no ~rpalko. Peti~ni Ljubljan~ani so si lahko kupili Schottovo novo "Magijo", kjer je v sedmi knjigi "Magia Aerotechnica" opisal jezuitsko raziskovanje vakuuma in poskus z magdebur{kima polkroglama.110 Ljubljan~ani so lahko v bogato ilustriranih knjigah preverili resni~nost regensbur{kih zgodb, ki jih je znal pripovedovati pokojni turja{ki knez. Mayr je popisal {tiri knjige Johanna Christopha Sturma (1635–1703),111 profesorja matematike na univerzi Altrof. Sturmje zagovarjal Fabrovo teorijo vakuuma in opisal Guerickejeve poskuse.112 99 Janez Danijel Erberg (* 14. 12. 1647 Ko~evje; † 5. 3. 1716 Dol ali Ljubljana (SBL, 1: 162; Umek, 1991, 13)) 100 Janez Franc Ferdinand Turja{ki (* 1655; † 1706) 101 Marija Ana grofica Herberstein (* 1660; † 1726) 102 Umek, 1991, 15 103 Janez Ludvik Schönleben (* 1618; † 1681) 104 Kaspar Schott (Gaspar, * 1608 Königshofen; SJ 1627 Würzburg; † 1666 Würzburg) 105 Volk Engelbert IV. Turja{ki (Wolfgang, * 6. 11. 1641; † 2. 3. 1709 (Lubej, 2002, 44)) 106 Kircher, 1664, 26-29; Mayr, 1678, 79 107 Mayr, 1678, 53, 74. Honoratio Fabri (* 1606/7 Le Bugey v Belley; SJ 1626 Avignon; † 1688 Rim) 108 Mayr, 1678, 51–52. Robert Boyle (* 25. 1. 1627 Grad Lismore na Irskem; † 30. 12. 1691 London) 109 Mayr, 1678, 84 110 Schott, 1677, 518-533, 554-555; Mayr, 1678, 89. 111 Johann Christoph Sturm(* 3. 11. 1635 Hippoltstein; † 25. 12. 1703 Altdorf) 40 VAKUUMIST 23/2 (2003) ISSN 0351-9716 Slika 8: Poskus z magdebur{kima polkroglama, kot si ga je dve stoletji po prvi izvedbi zamislil Slovenec Ivan Tu{ek (* 1835; † 1877) (Tu{ek, 1869, 94) Mayrova ponudba temeljnih del o tedanji vakuumski tehniki ka`e, da Ljubljana pred tremi stoletji ni bila zakotno mesto brez stika z napredkom pri raziskovanju vakuuma v tedanjih evropskih sredi{~ih. Najve~ knjig sta pri Mayru kupovala sin prvega turja{kega kneza in sin njegovega ko~evskega mitni~arja, Franc Jakob Erberg. 6 SKLEP Turja{ki knez je seznanil nadobudne Kranjce z za~etki vakuumske tehnike v cesarstvu, gotovo pa je pozornimposlu{alcemznal povedati {e kak{no pikro o angle{kih dose`kih. Med lovompo svojih gozdovih je pomo~nikom, tla~anom in plemi~em pripovedoval o nenavadnih lastnostih vakuuma. Njegove zgodbe so padle na plodna tla, saj so bili med njegovimi poslu-{alci tudi dobri lovci, belokranjski uskoki Lienhardt Panian, Anndre Panian in Jurco Panian s Tan~e Gore (Tannzperg)113 in Dragovanje vasi (Dragowana waas, Dragaüaindorf).114 ^asi so se kmalu mo~no spremenili. V desetletjih po regensbur{kih poskusih so kralji {e imeli odlo~ilno vlogo pri promociji poskusov. Swedenborg,115 ~lan {vedske akademije znanosti, je svoje izume {e kazal kralju Karlu II. Leta 1721 in 1722 je opisal novo hidravli~no vakuumsko ~rpalko. Stoletje po prerekanju med Turja~anomin Guerickejemv Regensburgu je vnuk knezovega mitni~arja, Bernard Ferdinand Erberg, leta 1755 nabavil magdebur{ki polkrogli za svoje {tudente na ljubljanskemkolegiju. Vsaj tedaj, ~e `e ne v ~asu prvega turja{kega kneza, so lahko Guerickejevemu poskusu ploskali tudi {tiristo kilo- metrov jugovzhodno od Regensburga, v beli Ljubljani. Minila je polovica stoletja. Kne`evina Münsterberg je ostala do leta 1791 v lasti knezov Turja{kih, ki so prav tedaj dobili vojvodski naslov. Do Napoleonove ukinitve nem{kega cesarstva so v svoji ko~evski vojvodini kovali lasten denar. Tudi turja{ki varovanci Erbergi so skokoma napredovali. Podobno kot je bil prvi knez Turja{ki vzgojitelj prestolonaslednika Ferdinanda IV., je postal potomec njegovih nekdanjih mitni~arjev, baron Jo`ef Kalasanc Erberg,116 spomladi 1809 vzgojitelj prestolonaslednika Ferdinanda I.117 Res pa je, da njuna gojenca nista zelo blestela na habsbur{kemnebu. Pol stoletja pozneje je Geissler v Bonnu izpopolnil Swedenborgovo ~rpalko za prve katodne elektronke. Leta 1867/68 so na gimnaziji v Ljubljani ponovno nabavili magdebur{ki polkrogli. Naslednje leto so si vrli Slovenci `e lahko prebrali opis Guerickejevega poskusa v doma~em jeziku: "...Te polkroglji, ki sta poprej same od sebe padle narazen, ti{~al je zdaj tlak tako drugo ob drugej, da jih {est parov konj, zapre`enih z vsake strani v obro~a, ni moglo narazen raztrgati".118 Seveda je bil avtor zapisa v nasprotni politi~ni stranki kot Turja~ani; zato knezovega prispevka k znamenitemu poskusu ni niti omenil. Tako je kranjski prispevek k zgodnji vakuumski tehniki po~asi utonil v pozabo. Minilo je novih sto let in `e so se blizu krajev, kjer sta se Turja{ki in Guericke neko~ pri~kala o vakuumu, razvila pomembna vakuumska podjetja. GerätebauAnstalt Balzers v Liechensteinu je zrasel tristo kilometrov jugozahodno od Regensburga, sodobna 112 Mayr, 1678, 91, 119 113 Kos, 1991, 292 114 Kos, 1991, 332, 337 115 Emmanuel Svedenborg (* 1688 Stockholm; † 1772 London) 116 Jo`ef Kalasanc Ferdinand Avgu{tin Erberg (* 28. 8. 1771 Ljubljana; † 10. 7. 1843 Dol) 117 Ferdinand I. (*1793; † 1875; avstrijski cesar med letoma 1835-1848) 118 Tu{ek, 1869, 93-94. VAKUUMIST 23/2 (2003) 41 ISSN 0351-9716 Slika 9: Br`kone zadnja fotografija kne`jega dvorca v Ljubljani, posneta po potresu leta 1895 kranjska podjetja pa niso veliko dlje. Prav bi bilo, da bi kneza Janeza Vajkarda Auersperga, prvega kranjskega vakuumista, sodobni Kranjci po~astili s primernimspominskimobele`jemna njegovem rojstnemgradu v @u`emberku ali pa v kne`jem dvorcu, dana{njemNUK-u, kjer je odrasel in se tja povrnil na stara leta. 7 LITERATURA Borisov, V. P. 2002. Izobratenie vakuumnoga nasosa i kru{enie dogmi "bojazni pustoti". VIET. 23/4: 650-671 Boyle, Robert. 1670. Tractatus de Cosmicus Rerum Qualitatibus (Tractatis about the cosmical qualities of things etc.) Boyle, Robert. 1672. Tractatus de Aëre; Specimen de Origine & Vitrutibus Gemmarum (An essay about the origins and virtue of Gems) Clavius, Christopherus. 1588. Novi calendari romani apologia. Adversus MichaelemMaestlinumGaeppingensem, in Tubingensi Academia Mathematicum, tribus libris explicata. Auctore Christophoro Clavio Bambergensie Societate Iesu. Romae: Sanctius, & Soc. Schönlebenov ekslibris: "S. R. J. comitis ab Auersperg Sup. Carnia Capitaei Catal: Infedr: An. 1655" Cluverius, Philippus. 1623. Italia Antiqua Erberg, Anton. 1750, 1751. Cursus Philosophicus Methodo Scholastico Elucubratus per ReverendumPatremAntoniumErber, è Societate Jesu AA. LL. Philosophiae necnon SS. Theologiae Doctorem, et in alma, ac celeberrima Universitate Graecensi Cancellarium Emeritum. I-III. Viennae: Typis Joannis Thom. Trattner. Univ. Typol. Viennae Austriae: sumptibus Caspari Schmidt Fabri, Honoratius. 1666. Tractatus duo de Plantis & de Generatione animalum, posterior de Homine. Paris. Ponatis: Normbergae 1677 Gorman, Michael John. 1994. Jesuit Explorations of the Torricellian Space: Carp-Bladders and Sulphurous Fumes. MEFRIM. 106/1: 7–32 Granda, Stane. 1980. Razpad posesti knezov Auerspergov na Kranjskem. Kronika. 28: 200–212 Grant, Edward. 1981. Much Ado About Nothing. Theories Of Space and VacuumFromthe Middle Ages To the Scientific Revolution. Cambridge: University Press de Guericke, Otto. 1672. Experimenta Nova (in vacantur) Magdeburgica De Vacuo Spatio. Amsterdam. Ponatis: 1986. Neue "Magdeburgische" Versuche uber den leeren Raum. Leipzig: Akademische Verlagsgesellschaft M. B. H Hablanian, M. H. 1984. Comments on the history of vacuum pumps. History. 17–23 Helden, Albert van. 1995. The Telescope fromGalileo to Today. Occasioni Galileani. V. Trieste: Lint. 189–203 Hellyer, Marcus. 1998. The Last Of the Aristotelians: the Transformation Of Jesuit Physics in Germany 1690–1773. Disertacija. Dan Diego: University of California History of Vacuum Science and Technology. (ur. Madey in Brown WilliamC.). 1984. New York: American VacuumSociety, American Institute of Physics. 9–16 Kircher, Athanasius. 1646. Ars Magna. Romae. Ekslibris: Wolfis. Engelb. S. R. J. Com: AB Auersperg Sup. Cap. Carm: Bibliothec. Philosophici 1697 Kircher, Athanasius. 1661. Athanasii Kircheri Soc. Iesu Diatribe. De prodigiosis crucibus, quae tam supra vestes hominum, quam res alias, non pridempost ultimamincendiumVesuvij Montis Neapoli comparauerunt. Romae: Sumptibus Blasij Deuersin, Romae: Vitalis Mascardi. Ponatis: 1666. Romae: Blasius Deversus Kos, Du{an. 1991. Urbarji za Belo Krajino in @umberk. Ljubljana: SAZU Kranjc, Andrej. 1984. Raziskovanje vodnih jamna Slovenskem. Kronika. 32: 35–43 Lopa{i~, Radoslav. 1879. Karlovac, poviest i mjestopis grada i okolice. Zagreb Lubej, Uro{. 2002. Auerspergi in njihova grofovska pala~a v Ljubljani. Preobrazba Turja{ke pala~e. Ljubljana: Mestni muzej. 19–50 Madey, Theodore E. 1984. Early applications of vacuum, from Aristotle to Langmuir. History. 9–16 Mayr, Joannis Baptistae. 1678. CatalogumLibrorumqui Nundinis Labacensibus Autumnalibus in Officina Libraria. Ljubljana. Ponatis. 1966. Ljubljana: MK Rain, Joannes Frideric. 1680. Praeservativumuniversale naturale. A natura et arte depromptum in omni morborum genere est Lapis Philosophorum, cuius possibilitas, realitas, existentia et praeparatio, quodque licet, is solus sit uncus morborum debellator Hercules. Contra JacobumJoannemWenceslaumDobrzenski, de Nigro Ponte, Philosophia et Medicinae Doctorem, LapidemPhilosophorumeiusque indefinitam in omnibus morbis curandi excellentiam negantem. Remonstratur editore Joanne Friderico e Rain, Ad Stermoll et Radelsegch, incliti Ducatus Carnioliae causarumAulicarum ProvincialiumAssessore, etc. Labaci: Typis Joannis Baptistae Mayr Reisp, Branko. 1983. Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, Ljubljana: MK Schneider, Ditmar. 1986. Auf den Spuren Guerickes. Phys.Bl. 42: 397–399 Schneider, Ditmar. 2002. Ein Leben für die alte Magdeburg Schoedler, Friedrich Karl Ludwig. 1860. Das Buch der Natur. 11. Auflage. Braunschweig: Friedrich Vieweg und Sohn. Knjiga prirode, Fizika. Poslovenil Ivan Tu{ek, profesor na véliki realki v Zagrebu, Ljubljana, 1869 Schott, Kaspar. 1657. Magia universalis naturae et artis sive recondita naturalium& artificaliumrerumscientia... Herbipoli. Ponatisa: Bamberg 1671, Bibliopolae Francofutensis 1677 Schott, Kaspar. 1664. Technica curiosa sive mirabilia artis libris XII. Herbipoli Schott, Kaspar. 1672. Joco-Seriorumnaturae et artis sive magiae naturalis centuriae tres: das ist drey-hundert Nutz und lustige Sätze allerhand… Frankfurt amMain Shapin, Steven in Simon Schaffer. 1985. Leviathan and the Air Pump. Hobbes, Boyle, and the Experimental Life. New Jersey: Princeton University Press. Francoski prevod. 1993. Paris: Éditions de Découverte Smole, Majda. 1982. Gra{~ine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS Sparnaay, M. J. 1992. Adventures in vacuum. Amsterdam: North-Holland Sturm, Johann Christoph. 1670. Scientia cosmica, sive Astronomia tam Theoretica, quamSphaerica. Normbergae Sturm, Johann Christoph. 1670. Des unvergleichischen Arhimedes. Normbergae Sturm, Johann Christoph. 1676–1685. Philosophiae Naturalis & Mathematicum Prof. Publ. Collegium experimentale sive curiosum. Normbergae Umek, Ema. 1991. Erbergi in Dolski arhiv. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije Valvasor, Janez Vajkard. 1689. Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Laybach-Nürnberg: Wolfgang Moritz Endter. Delni prevod: 1977. Ljubljana: MK 42 VAKUUMIST 23/2-3 (2003)