Listek. Vojni zakoni in zakoni srca. (Povest. — Iz Hrvaškega prevel Ivan Vuk.) I. Zapovednik in podložen — oče in sin. »Gospod stotnik Gostovinski!« de polkovnik in pokaže s prstom črto na generalstabskem zemlievidu. — »Sedaj je zvečer, ura 10 C8z jedno uro odrinete s srajo stotnijo in stotnijo lovcev, katero vam odstopi major lovskega bataljona. Šli bcste po tem potu skozi gozd. Sovražnik je na sevarni strani, a vi se morate držati vzhodne, da ga obidete in zagrabite iz onega gozda v krilo. Ker so oni hribčeki obraSčeni z gozdom, vam bo to lahko delo, le previdni morate biti. Ge pa naletite prej na sovražnika, ne spuščajte se v boj, ampak se umaknite na desno. Ob Stirih v jutro morate biti na svojem mestu v dotiki s sovražnikom. Ob zori se navalim jaz s svojim polkom cd spredaj nanj. O tem vas bodo obvestili streli iz pušk. V tistem času ga napadite od strani. Ste me razumeli?« »Na službo, gospod polkovnik«, odvrne mladi f-astnik in oči se mu zasvetijo. »Opozarjam vas Se, da bodi vase kre- tauje povsem tiho, da sovražnik ničesar ne opazi.« >Na službo, gospod polkovnik.« S tem je polkovnik povedal vse, kar je bilo potrebno. A sedaj Se jedna proSnja, katero je imel oče do svojega sina jedinca: »Ce treba služiti domovini, mora biti pravi vojak vedno pripravljen se zaojo žrtvovati in če treba s svojim Sivljenjem. A tvegati svojo življenje po nepotrebnera, to ni dostojno za vojaka, če bi se ti kaj takega kazalo, Andrej, ne pozabi, da si sin, soprog in oče. Me razumeS?« »Ne skrbi, dragi o6e!« »Naj te obvaruje Bog!« Ofie in sin si stisneta roke ter se poslovita II. Žalostna vest. Noč je mrka, hladna in strašna. Stotaik Gostovinski je ravno izdal odredbe in krenil na pot. V tem pridirja pred četo glasnik, vihteč v rokah papir. Pred btotnibom obstane in mu poda pismo. Takoj je odpre in čita. Lice inu je postalo bledejSe, bledejSe, kakor svetloba luči, ki je obsvetljevala pismo. V njem je bilo napisano z nerazločnimi črkami: »Moj Aodrej! Milana napadajo grozni krči. Največja nevarnost! Prosim, pridi takoj! Tvoja neutolazliiva Marica.« Stotnik vzdihne bolestno. Milan je njegovo edjno dele, njegovo največje veselje, njegova najlepša nada . .. Ali naj zapusti svoje mesto ? Ni mogoče! Zopet poleti na čelo svoje čete, ki je med tem odsla naprej in težke misli mu roje po glavi. Ali samo za hip. Strese z glavo in zopet je gospodar samega sebe, zopet je pravi vojak. Mirno je vodil četo in 8 krepkim glasom dajal povelja . . . Sedaj gredo poč&sneje. Gozd je gostejSi, tla raočvirnata. V tem pridirja na penečem konju jezdec ter jo uiere ravno proti stotstotniku. To ni vojak, ker ne nosi uajfc-rme, ampak obleko — obleko kakorSno nos; služinčad grofovske obiteiji Gostovinskih. Hitro je spoznal svojega gospoda in komaj spregovori: »Gospod grcf! Gospod grof! Milan umira. Zdravnik pravi, Se dve uri. .. Neprenehoma vas kliče. Gospa grcflca vas zaklinja, da pridete kakor najhitreje!« »Ne morem!« »Samo za trenotek, gospod grcf, da vas vaSe umirajoče dete Se zadnjikrat vidi. Gospa grofica se je že dvakrat onesvestila.« »Niti besede ne maram več sliiati!« krikne stotnik trdo in surovo. — »Naprej, naprej!« Sluga se vrne, a četa ide naprej... V prsih stotnikovih je divjal besen boj. StraSna je bila borba med srčnim čustvom in trdimi doižnostmi; boj med očetom in vojakom. Zmaga se je nagibala sedaj na jedno, sedaj na drugo stran in to je napravijalo v prsih stotnika grozne duševns muke. Napoaled — uaposled se odloči. •»Gospcd nadporočnik Vukovič!« reče nesrečni častnik, ki je jahal kraj iijega. »SliSali ste, kaj se je zgodilo v moji družini. Prevzemite za nekaj časa poveljništvo. Najdalje do pol Slinh ae vrnem.« >Na «lužbo, gospod stotnik!« Gostovinski spusli uzde io spodbode konja. Poletel je kakor veter proti taljaaskemu gradiču, kjer jo njegovo dele ležalo na smrtni postelii . . Slcpi! je v sobo. Globoko se prikloni nad posteljico. Mali, že na pol mrtev, spozoa takoj svojega očeta in mu ovije vroče ročice krog vratu. Nesrečni časinik je gledal z dolgim, tožnim pogledom sinka, ga vroče poljubil, poljubil soprogo, ki je presunljivo plakaia — in nato je oddirjal na plano, zasedel svojega koDja, ga spodbodel — in letelo je preko poijb in gozda, prek grma in trna, da čim prej pride do svoje čete. V srcu mu je bilo težko. Nakrat — čuj! — kaj je to? Postane za h:p, posluSa — sedaj zopet! V resnici: pokanje puSk? Ne, uho ga ne vara. Boj se je začel mnogo prej, kakor si je on mislil — ravno je najhuje pukalo, mogoče, da se že približuje koncu. Kaj, če se bo nesrečno izSel. nesrečno radi njegove krivde? O Bog, o Bog, samo tega ne dopusti!« Silno spodbode konja. Plememta žival se globoko vspne in poleti kakor vibar. Bojni metež je postajal vedno bujsi. Strel za strelom je grinel. Zemlja se je tresla in drhtela pod udarci kopit od stotine konj. In sedaj — nasproti rau pridrve prvi njegovi konjeniki, umikajoči se premoči sovražnika. In tam — tam se rneSajo. StraSoa duševna bol za izgubljenim jedincem in jokajočo soprogo, velik telesni napor, k temu pa grozna misel, da se je težko pregrešil zoper najostrejSi in najstrašnejSi zakon, čustvo o odgovornoijt!, ki pade nanj, ako se boj nesrečno konča; vso to je vlilo v njegovo duSo straSno moč. Ravno je opazil, kako so nadporočnika Vukoviča nesli težko ranjenega z bojiSča. O, srečen človek! Ko bi bil on n& njegovem mestu! Kako mu zavida! Sedaj je sredi svojih. Sovražnik strašno pritiska. Opazil je, da je postal položaj najslabsi. Stotnik zagrmi: »Za mauo, tovarisi!« Spodbode kon|a. Konj skoči dva koraka in se zruSi rartev. Z velikim naporom »e izkopa stotuik spod njega in zasede drugega. »Za mano, tovarisi!« V najgostejšo trumo sovražnikov se zaleti kakor ogenj. Jeklo ali svinec, ki bi pogodilo ajeguvo srce, bi pozdravil kakor prijitelja in reSenika. Ali niti jeden od sto in sto, ki so merili na njegove prsi, ga ni podrlo. Le spraskaia so ga, da mu je tekla kri raz obraz, ramen in ncg. Njegovi zvesti vojaki, ki so se jeli umikati, planejo za svojim janaškira poviiljnikom z gromkim »hura«. Kakor silna povodeuj podore vse, tako je ta naval podrl veliko številneišega »ovražnika. On se obrne, začne bežati — in pade ostalim četam nasproti. Zmagti je bila za naše sijajna. A oni, ki je dal boju zmago, ki je z nadčloveSkira naporom in hrabrostjo zagotovil slavo naSi armadi, je zgubil mnogo krvi. Kakor brez duSe se zruii a konja. Jeden vojak ga pre striže . . . Na \zhodu se je jelo rdečžti in zlato solnce je malo zatem vsplavalo in pozlatilo kri na bojiS^u. III. Zopet zapovednik in podložen — zopet o(e in sln. Drugo jutro je polkovnik zapovedal, da se zbore ves polk. In med nje je prižel on s častmki. Poikovnik, ki se je navadno držal raven kot nveča, \e vpognjen, njcgov obraz se ie z<;io spremenil in se postaral. Zdi se, kakor da je od včeraj do danes pretekic dvajset let. Ali kaj je srečnema polkovniku, čegar polk je dobil važno bitko ? Srečni o5e, kateremu sinu se ima celi polk zahvaliti za lep vspeh? Tako in slično so se vpraSevali nemi pogledi častnikov in mostva. Polkovnik zaklifie glasno: >Pozor!« Kakor bi jih pribil, so stale hrabre vrste moStva. Polkovnik reče: »Tovarisi! Vi ste skazali domovini veliko uslugo, polku pa čast. Zato vam vaš polkovnik izreče svojo zahvalo in zadovoljstvo. Vsi izmed vas, ki ste se odhkovali v boju, dobite častno nagrado. Samo najvrednejSega izmed najvredneiSih bi rad poznal, da ga priporočim feldmarSalu za posebno odlikovanje. Gospodje častniki, imeaujte mi najhrabrejSega izmed aajhrabrejSih!« »To je stotnik Gostovinski!« vskliknejo jednoglasno častniki. Gromki »hura!« zaori. Šel je vsem od  srca. V mrkih očeh polkovnika zablisne oče- tovski ponos. Ali to je trajalo samo jeden trenutek. Mahne z roko in zopet nastane tisina. »Gospod stotnik Gostovinski, stopite naprej!« (Konec pride.)