PROLETARCI VSEH DEŽELSZDRUŽITE SE! DELAVSKA ENOTNOST (sl. ('Ulrrjfc- l PLANSKE TEŽAVE — Proračun za ta objekt je bil 50 milijard, zdaj pa pravijo, da jih bo 80 premalo. — Vem, da bi jih pred kratkim dobili tudi 200, če bi jih zahtevali, danes pa ne verni kaka bo. 1 I I m J PONOVNO S 13. SEJE PREDSEDSTVA RO SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOVENIJE 19. aprila Št. 16, leto XXVII O MED $ MELBROSIN m GELLE ROVALE VELENJSKI SINDIKATI: Zaupanje v bodočnost Šaleške doline Pfcbleniov sicer ne manjka, vendar so to problemi gospodarskega vzpona, ki vzbuja v delovnih ljudeh realni optimizem 4. bbčnega zbora sindika-•a delavcev industrije in •"udarstva v Velenju v sre-^°/ 16. aprila, ni odlikovala Posebno razgreta razprava, kar pa njegovim udeležen-Cern ne kaže šteti v slabo. Prej nasprotno: polemič- n°sti ni bilo nemara zato, ker se delegati ne bi zanihali za problematiko svo-ie9a okolja, temveč le zato, kor so imeli o razreševanju te problematike enotna Mnenja, do katerih so se dokopali na osnovi kazal-ceV, ki govorijo o uspehih. Pa seveda tudi o težavah. Ko je občni zbor na osr j?edhodnega pismenega pon Kn s,v?'^e^a Predsednika Rui “tika razpravljal o apr delu v preteklem m tnem obdobju in se hk o uvodni predset ,yvi besedi o bodočih nalo; ugotovil, da so si v \ enah enotni: tako glede ti že za njimi, kakor i j-0?®za prihodnost. 2 tudi razprava potekala snuslu pojasnjevanja ra2 V Ka?ecKianih vprašanj, kot hlhhu kresanja mnenj o t gj^th, ki bi bili sporni.-Ud rn . zbora so bili enotn r a S? časi blfj?11 ^di glede tega, da ] ernov tudi danes ne man 80 Perspektive bodoč S^odarskega razvoja to Uoan5.’ da lahko z mirnim dan1 elodajo v syo' ju1 noJ'aSoJovil° za svojo prit ost vidijo, delovni ljudje ■ Predvsem v nadaljn o^I0:!u treh vekkih deloi Tiz?lzacij: v razvoju rudn ^toelektrarne Šoštanj in — v nadaljnjem razi Tovarne gospodinjske opreme Gorenje, ki je v polni ekspanziji. Dejstvo je seveda, da omenjene tri gospodarske organizacije niso v enako ugodnem položaju, dejstvo pa je tudi, da slej ko prej predstavljajo glavne stebre gospodarstva Šaleške doline. POGLED NAZAJ... Velenje smo nedolgo tega poznali skoraj izključno kot kraj, kjer kopljejo lignit — in to na sodoben način in s storilnostjo, ki se lahko primerja z evropskimi poprečji. Spremembe, ki so v zadnjih letih nastopile v uporabi virov energije, še bolj. pa ne dovolj domišljena politika razvoja različnih virov energije so velenjskemu rudniku odvzele precej nekdanjega leska, v dveh zadnjih letih' pa. ga. postavile tudi v kritičen položaj..Pristojni dejavniki so — z zamudo sicer ' (Nadaljevanje na 2. strani) PONOVNO NAGRAJUJE Realno ocenimo možnosti Beneficiranje delovnih mest je v podjetjih za promet in zveze aktualna tema političnih, samoupravnih in zasebnih razgovorov. Ponekod že pripravljajo analize, po katerih bodo ugotovili najtežavnejša in zdravju najbolj škodljiva dela in jih skladno z veljavnimi predpisi predlagali za benefikacijo. Vse upravičene zahteve delovnih kolektivov bodo sindikati podprli. Predsedstvo republiškega odbora sindikata prometnih delavcev pa opozarja, naj delovni kolektivi sočasno, ko zbirajo razloge za beneficiranje posameznih delovnih mest, prouče, ali se morda delavci prehitro izčrpujejo zaradi neurejenih delovnih in življenjskih razmer. Ker delovnim kolektivom ostaja vedno več sredstev, ne bi bilo upravičeno zahtevati, da večino socialnih vprašanj, ki jih povzročata slabo organizirano in premalo varno delo ter premajhna skrb za primerne življenjske razmere, rešuje družbena skupnost preko socialnega zavarovanja. Koprska luka je premlada, da bi samostojno ocenila, katera delovna mesta najbolj izčrpujejo težake, zato je predlog za benefikacijo delovne dobe sestavila skupaj s pristaniškim kolektivom v Splitu in na Reki. Prvotno mnenje, da naj bi vsem težakom skrajšali delovno dobo, pa so kasneje spremenili. Zdravniška komisija je namreč po analizi zdravstvenega stanja delavcev v minulih letih ugotovila, da težake izčrpuje predvsem transportno delo in da niti delavci, ki so se mladi in zdravi zaposlili v pristaniškem transportu, ne vzdrže pri tem delu delj kot 10 do 15 let. Luka Koper je od približno 1200 zaposlenih v 10 letih premestila na lažja delovna mesta kakih 100 delavcev. Toda lažjih del je začelo primanjkovati, zato se je kolektiv solidariziral s splitskim in reškim pristaniškim kolektivom o beneficiranju delovne dobe v transportu. Predstavnk luke Koper, ki je bil povabljen na sejo predsedstva RO sindikata delavcev prometa in zvez, pa je še kritično dodal: »Res pa je, da naša pristanišča premalo skrbe za : varno delo težakov. Na Reki je'; vsako leto več kot 1000 nesreč pri delu, od tega okrog 100 hujših in 3 do 4 smrtne. Prav gotovo bi jih bilo manj, če bi bil notranji, transport urejen in varenrin težaki bolj poučeni o delovni var- ni kolektivi morajo vprašati, ali in v kolikšnem obsegu bo skupnost reševala večino njihovih socialnih vprašanj, ko vendar podjetjem ostaja vedno več sredstev? Slavnik, avtobusno in turistično podjetje v Kopru, je oblikovalo poseben solidarnostni fond za tiste delavce, ki jih morajo zaradi telesne izčrpanosti premeščati k lažjemu in slabše ovrednotenemu delu. S sredstvi iz tega sklada ne bo samo izravnana razlika med vrednostjo prejšnjih in novih del, ampak še preprečeno zmanjšanje pokojninske osnove. Delitev solidarnostnega sklada je urejena z internim predpisom oziroma s posebnim pravilnikom. Tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah prometa in zvez se že dogovarjajo o kriterijih delitve in načinu formiranja solidarnostne pomoči. Proslavili so dan železničarjev Na svečanostih v počastitev 49. obletnice železničarske stavke v Ljubljani je spregovoril tudi predsednik RS ZSS Tone Kropušek Kakor je upravičena zahteva po povečanju invalidskih pokojnin pa tudi po dopolnilnem beneficiranju delovnih mest, tako se po mnenju predsedstva delov- 1941-1969 ŠTAJERSKA KOROŠKA REVOLUCIJI osrednja proslava Itajarskih in koroških partizanskih snot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE nosti." Član predsedstva, ki je zaposlen v cestnem podjetju, je menil, da bi skupno s cestno . transportnimi podjetji kazalo urediti počivališča, kjer bi delavci lahko prespali in se oskrbovali s toplo hrano : Prenočevanje v šoferskih kabinah in neurejena prehrana šoferje prehitro izčrpavata. Še na slabšem pa so cestni delavci, posebno pozimi, ko je treba včasih tudi po 36 ur skoraj nepretrgoma delati, za prehrano in počitek pa so večinoma dolžna sami poskrbeti. V podjetjih za poštni, telegrafski in telefonski promet je bilo v pogledu družbenega standarda zaposlenih veliko storjenega. Zaradi materialnih mož-, nosti, ki jih imajo posamezni kolektivi PTT, pa tudi med njimi obstajajo razlike. Vsak delovni kolektiv naj bi po mnenju republiškega sindikalnega vodstva, temeljito pretresel možnosti za olajšanje de-la m za ohranitev zdravja pri težavnejših delih... Ce bi temu' primerno ukrepal, ne bi bilo ' toliko delovnih invalidov ki za-' voljo, premajhnih . pokojnin ne-nehno prosijo v svojih pod j e t- : jih za podpore., niti tolikšnega pritiska benefikacijo delovne ■ dobe V vseh delovnih kolektivih so. slovenski železničarji svečano proslavili svoj dan — 15. april. Se posebej slovesna pa je bila sklepna prireditev v Mariboru, kjer se je zbralo 400 udeležencev iz vse Slovenije, da bi proslavili letošnje velike obletnice dogodkov — kot je poudaril direktor 2TP Maribor •Janko Kolarič — ki so ustvarjali, oblikovali in usmerjali de-jaivnost slovenskih železničarjev skozi desetletja. Gre namreč za 120-letnico, odkar je prvi vlak odpeljal iz Maribora v Ljubljano, za 100. obletnico železničarske kulturno prosvetne dejavnosti in za 50. obletnico organiziranega delavskega giba-uja, ki mu je stala na čelu KPJ. Potem ko so železničarji počastili spomin talcev in položili vence na spomenik v Ulici talcev, so se zbrali v hotelu Slavi ja,' kjer je bila slovesnost, na kateri so podelili 67 slovenskim železničarjem odlikovanja predsednika Tita. Odlikovanja je v imenu predsednika republike izročil odlikovancem naj-starejši železničar komunist Tone Šuštaršič. ' V Ljubljani je bila osrednja slovesnost v 'počastitev dneva železničarjev ob spomeniku na Zaloški cesti, kjer so 15. aprila leta 1920 padle prve žrtve v boju železničarjev za svoje pravice. »V slovenskem ljudstvu bo vedno odmeval spomin na krvavo nasilje na Zaloški cesti, ko je bila prelita kri revolucionarnem gibanju zvestih železničarjev«, je na komemoraciji poudaril predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek. »Nasilje je sicer za trenutek zmagalo, toda povzročilo je še večji odpor do tedanjih razmer«. Predsednik slovenskih sindikatov pa je v svojem govoru poudaril tudi pomen železnice za razvoj gospodarstva nasploh in še posebej v procesu uresničevanja gospodarske reforme. Poudaril pa je, da so se kljub vsem prizadevanjem nakopičili nekateri problemi, ki preprečujejo hitrejši razvoj železnice in ki zato terjajo, da jih čim-prej rešimo. Ni namreč dvoma, da je za naš nadaljnji gospodarski razvoj nujno potrebna čim popolnejša modernizacija železnic, je med drugim poudaril predsednik slovenskih sindikatov in dodal, da moremo upravičeno pričakovati, da bo tudi slovenska družba kot celota pokazala interes za razvoj in modernizacijo železnic, nn Republiški sindikat delavcev prometa in zvez podpira formiranje solidarnostnih skladov, kjer so le pogoji, potrebe in realne možnosti. Gre namreč za nove obliko reševanja socialnih vprašanj znotraj delovnih kolektivov to za humano gesto do starejših pa tudi mlajših izčrpanih delavcev, ki bo prihranila mnogim občutek odvečnosti, zapostavljenosti in neupravi čene-ga prikrajševanja, potem ko se jim kljub trudu zmanjša storilnost. Dilema, ki ostaja, pa je: kaj tedaj, ko zmanjka lažjih delovnih mest? S povečano skrbjo za urejene življenjske in delovne razmere bi se, kot rečeno, ta problem ublažil. Skrb sindikatov za dobro gospodarjenje, ki zagotavlja sredstva za moderno strojno opremo in za primeren življenjski standard, je izhodišče zaščite delavcev, beneficiranje delovnih mest pa izhod samo v primerih, kjer delovni kolektivi ne morejo pri delu dovolj zavarovati svojih članov. MARIOLA KOBAL Fr ©števil 50. . oMetitiee Zvedeli smo, da se bo v četrtek, 27. aprila, ob 17. uri sestal v klubu poslancev v Ljubljani na svečano sejo, posvečeno 50. obletnici slovenskih sindikatov, republiški sindikalni svet. Mimo članov sveta in nekaterih povabljenih gpstov se bo te seje udeležilo tudi kakih 80 najvidnejših sindikalnih delavcev v predvojnem in povojnem obdobju. Zbranim bo spregovoril o pomenu delavskega gibanja na Slovenskem skozi minulih petdeset let predsednik republiškega sindikalnega sveta TONE KROPUŠEK. Pc zaključku svečane seje pa bo v vseh prostorih kluba poslancev tovariško srečanje nekdanjih in zdajšnjih sindikalnih delavcev. To bo hkrati tudi prva od pomembnejših proslav petdesete obletnice sindikatov v naši republiki. nn 7 dni v sindikafift REZERVIRANI STOLPEC Drago Jurhar predsednik občinskega sindikalnega sveta v Dravogradu: 9 Kaj menite o Delavski enotnosti? Časopis kot celota mi je zelo všeč in menim, da izpolnjuje tvojo nalogo zelo dobro. S prave strani se loteva in obravnava posamezna pereča družbena in gospodarska vprašanja kot so denimo uresničevanje gospodarske reforme, pokojninsko zavarovanje in druga problematika. Najraje prebiram sestavke iz delovnih organizacij, saj me zelo zanima, kako gospodarijo drugod. Aktualna vprašanja pa list obravnava tudi dovolj kritično. In prav je tako. Več pa bi morali pisati in bolje spremljati gospodarsko reformo in druge družbene obveznosti in dogovore, na katere po sprejetju tako pogosto pozabljamo. Vse te probleme bi morali bolj zasledovati in jih bolj podrobno predstavljati bralcu. V časopisu naj bi našle prostor tudi strokovne analize in predlogi za rešitev številnih perečih gospodarskih in družbenih problemov. Prav bi tudi bilo, če bi novinarji Delavske enotnosti večkrat prišli v delovne organizacije v odročnejših območjih, od koder nam naš časopis zelo malo poroča. Prostora bi morali dobiti tudi dopisniki, ki se ponavadi omejujejo le na skope vesti. Posebej pa mi je všeč pravna posvetovalnica, ki pomaga marsikateremu samoupravljavcu pri rešitvi sporov z delovno organizacijo in drugimi. Športna stran je zelo pestra, posebno dobra je bila v zadnjih številkah, ko je Delavska enotnost veliko pisala o rekreaciji in oddihu ter številnih športnih srečanjih v delovnih organizacijah. Zaupanje v bodočnost Šaleške doline SINDIKATI POSKUŠAJO URESNIČITI KONGRESNO RESOLUCIJO O ODDIHU IN REKREACIJI Skrb za rekreacijo sestavni del gospodarjenja Mestni sindikalni svet Ljubljana je na svoji minuli razširjeni seji obširno razpravljal o nalogah sindikatov na področju oddiha in rekreacije. Osnova za razpravo so bile dosedanje izkušnje in spoznanja na tem področju, predvsem pa rezultati ankete, ki jo je organizirala komisija za življenjske in delovne razmere pri republiškem svetu ZSS. (Nadaljevanje s 1. strani) — končno uvideli, da so nekatere postavke tekoče gospodarske politike bile dvomljive, pa so jih popravili. Za RLV to pomeni, da je gospodarska oseka že minila, čeprav še ne moremo govoriti o polni plimi njegovega gospodarskega razvoja. Kako se je v zadnjih letih godilo velenjskim rudarjem, bodo verjetno najbolj zgovorno povedali ■ podatki o njihovih osebnih dohodkih. Njihovo poprečje je leta 1960 znašalo 1300 din; leto dni pozneje je začelo strmo padati in to padanje se je nadaljevalo do marca lanskega lete, ko so zdrknili na 860 din. Nato je nastopila sprememba na bolje, ki je povzročila, da je poprečje osebnih dohodkov za celotno minulo leto vseeno doseglo raven 1.110 din. Ta pot navzgor se nadaljuje tudi letos; v prvem četrtletju je poprečje osebnih dohodkov velenjskih rudarjev znašalo 1230 din in upajo, da se bo ta pot navzgor nadaljevala. Sicer pa to smatrajo za nujnost, saj res ni lahko nikomur, ki se mora boriti, da bi dosegel tisto poprečje osebnih dohodkov, ki ga je že imel pred tremi leti... Tudi globalni podatki o rezultatih gospodarjenja v velenjski občini v minulem letu zares niso slabi: skladi gospodarskih organizacij so se povečali za '31 odstotkov, izvoz industrijskih izdelkov kar za 58 °/o, zaloge gotovih izdelkov so se zmanjšale za 55 %, osebni dohodki (realni OD) so se povečali za 6% in -kar je'-še posebno. razveseljivo — povečala se je tudi zaposlenost, in tO ka? za 7°/o. ...IN POGLED NAPREJ Vseeno pa je zaposlitev vseh tistih, ki iščejo delo, še vedno hud problem, čigar resnost povečuje dejstvo, da je med nezaposlenimi najyeč takšnih, ki se ne morejo pohvaliti s kakšnimi kvalifikacijami. Pri zavodu za zaposlovanje je registriranih približno 700 nezaposlenih, med katerimi je — podobno kot v večini drugih industrijskih središč — največ nekvalificirane ženske delovne sile. Hkrati s tem, ko si pristojni belijo glave, kam s temi nezaposlenimi, pa si mnogi velenjski delovni kolektivi belijo glavo z vprašanjem, kako zagotoviti zasedbo delovnih mest, ki so na voljo — seveda z ustrezno kvalificirano delovno silo, in to predvsem z moško delovno silo. Rudnik pa ima težave celo z zagotovitvijo nekvalificirane delovne sile, saj je v zadnjem času — kot je bilo slišati tudi na občnem zboru — naravnost preplavil Slovenijo s ponudbami za sprejem na delo — pa si vseeno ni mogel zagotoviti niti petdeset nekvalificiranih delavcev. Zaradi tega se velenjski rudarji tudi sprašujejo, ali je pri nas res nezaposlenost, ali pa gre za nekaj drugega ... Sicer pa se velenjski rudarji zavedajo tega, da delo v rudniku ni posebno vabljivo pa tudi ne posebno dobro plačano. Podatki o njihovih zaslužkih se zdijo ugodni le tistim, 'd ne vedo, kako trd je rudarski kruh, in tistim, ki vedo samo to, da je Velenje lepo mesto, ne vedo pa tudi tega, da je zelo drago mesto. Zato je fluktuacija v rudniku velika in zajema vse profile kadrov, najbolj pa jih skrbi, ker rudnik zapuščajo tudi kvalificirani delavci — ključavničarji, strojniki, električarji in drugi — ter odhajajo v druge delovne kolektive, kjer je delo lažje, zaslužek pa boljši. Izhod iz teh težav vidijo rudarji v dvigu osebnih dohodkov, to pa jim lahko omogoči samo modernizacija, katero so pripravljeni vložiti vse svoje sile in sposobnosti. KADRI REŠUJEJO VSE, ALI SKORAJ VSE... Velenjčani vedo, da je njihova kadrovska struktura po svoji ravni izpod slovenskega poprečja, zavedajo pa se tudi pomena izboljšanja te strukture. Če tega še ne bi doumeli, bi bilo dovolj, če bi pomislili na dogajanja v Tovarni usnja Šoštanj. Lani je ta tovarna zaradi nesposobnega vodstva zašla v položaj, ko ji je pretila likvidacija; samo nekaj mesecev po tem, ko so njeno vodstvo prevzeli v roke pravi strokovnjaki, pa so se razmere tako bistveno spremenile, da sami komaj verjamejo. Poprečni osebni dohodek v tem kolektivu je lani znašal samo 690 din, sedaj pa se je dvignil že na več kot 1000 dinarjev. »Lačna« delovne sile je predvsem TGO »Gorenje«, ki bo dala delo -sicer tudi nekvalificiranim (predvsem ženskam), potrebuje pa seveda predvsem 1 ustrezno kvalificirane kadre. »Gorenje« je v takšni ekspanziji kot malokateri kolektiv v Sloveniji; v maju bo začela obratovati njegova noVa tovarna hladilnikov, potem pa nameravajo modernizirati tudi preostale obrate. Skratka: »Gorenje« POHIŠTVO prevzema v. šaleški družini go-; spodarsko štafetno palico, ki jo je dolga leta čvrsto , držal v rokah rudnik. Velenjski sindikati vse to vedo, poznajo pa dobro tudi svoje naloge v dogajanjih v tej dolini. Poznajo dobre in slabe strani svojega dela; z dobrimi še ne hvalijo preveč, zaradi slabih pa ne obupujejo. Zavedajo se, da bodo morali marsikaj popraviti, predvsem povezavo z upravami podjetij in z njihovimi samoupravnimi organi. Zavedajo se, da bodo morali tudi v svojih vrstah posvetiti kadrovskemu vprašanju več pozornosti kot do sedaj, saj ne želijo, da bi se — med drugim — ponavljale različne neresnosti v sindikalnem delu, kot _ je bila, denimo, tudi ta, da se je vabilu na občni zbor sindikata delavcev industrije rudarstva odzvalo le toliko izvoljenih delegatov, da so bili za največjo silo sklepčni. MILAN POGAČNIK Anketa komisije za življenjske in delovne razmere pri Republiškem svetu ZSS je zajela 100 delovnih organizacij različnih dejavnosti iz vse Slovenije, Tokrat pa je bilo govora le o anketiranih delovnih organizacijah iz ljubljanskega območja. • In ker je od 38 delovnih organizacij odgovorilo na anketo te 23 kolektivov, je treba pri oceni rezultatov upoštevati, da je dejanska slika skrbi za oddih zaposlenih še nekoliko bolj pereča. Namen ankete je bil, da se sindikati seznanijo s politiko delovnih organizacij na področju oddiha in rekreacije, predvsem pa z določanjem letnih dopustov, načinom izkoriščanja dopustov, z regresiranjem, s politiko do rekreacijskih objektov in dnevne ter tedenske rekreacije delavcev. Rezultati ankete naj bi olajšali oblikovanje stališč do posameznih problemov in pomagali razkriti nekatere pozitivne izkušnje pa tudi slabosti pri vsakodnevnem praktičnem delu sindikata na tem področju. ODMERJANJE LETNIH DOPUSTOV S temeljnim zakonom o delovnih razmerjih so postavljeni okviri, v katerih delovna organizacija s svojimi samoupravnimi akti določa osnove in merila za odmerjanje letnega dopusta svojim delavcem. Pri tem mora upoštevati predvsem delovne razmere in delovno dobo,' pa tudi delavčeve uspehe pri delu in njegove socialne razmere. Ta predpis izhaja iz osnovnega namena, da letni dopust obnovi delavčeve psihofizične Brez učinkovite organizacijske povezanosti ni mogoče izpeljati , še tako dobrih’ zamisli ob še tako veliki prizadevnosti, zato je odbor že na prejšnjih sejah ugotavljal, na zadnji pa dokončno spoznal, kako koristno delo bi lahko opravljala komisija za informiranje pri občinskem sindikalnem svetu. Tako prepričahje odbora so podkrepila pritrdilna mnenja občinskih - svetov Maribor, Celje,. Novo mesto in drugih, pri katerih so že bili organizirani posveti o informiranju. Okvirni program dela take komisije, s katerim so se seznanili predstavniki omenjenih občinskih sindikalnih svetov, je dokončno potrdil mesto in vlogo komisije za informiranje v organizacijski strukturi slehernega občinskega sindikalnega sveta. 2e v kratkem bodo pri petih sindikalnih svetih zaživele komisije za informiranje, kajti organizacijske in kadrovske priprave so v polnem teku. Ugotovitve analiz, kako statuti delovnih organizacij urejajo področje informiranja — namreč zelo pomanjkljivo, neprecizno ali pa sploh ne — postavljajo pred občinsko komisijo nalogo, da bo občasno pregledala samoupravne akte delovnih organizacij in samoupravnim organom predlagala izboljšave, ali pa jim bo posredovala predloge ustrezne komisije pri Republiškem svetu ZSS. Zavzemala se bo, da bo javnost dela ustrezno obravnavana — in spoštovana! —V pravilih 'osnovne sindikalne organizacije ter v statutu, poslovniku ali pravilih občinskega sposobnosti, ki se v teku leta močno zmanjšajo. Iz ankete je razvidno, da upoštevajo delovno dobo vse delovne organizacije, v trinajstih primerih pa je tudi vodilni kriterij za določanje dolžine letnega dopusta. V dveh kolektivih pretežni del dopusta odmerjajo po delovnih razmerah, v preostalih osmih delovnih organizacijah pa vodilnega kriterija ni moč razbrati iz dobljenih podatkov. Ugotavljamo torej, da je delovna doba osnovni kriterij za določanje letnega dopusta v večini delovnih organizacij. To je tudi v skladu z osnovnim namenom letnega oddiha, kolikor se ta kriterij dopolnjuje z delovnimi razmerami in z drugimi posebnimi kriteriji. Zato bi težko našli opravičilo za tri delovne organizacije, ki odmerjajo dopuste izključno po delovni dobi. Dokaz, da je možno delovne mesta razporediti glede na različne delovne razmere v vsaki delovni organizaciji, je precejšnje število negospodarskih organizacij, ki. so uporabile ta kriterij, čeprav so tu razlike gotovo manjše kot v proizvodnih podjetjih. Trajnejše delovne uspehe nagrajuje z daljšim dopustom le trgovsko in eno stanovanjsko komunalno ter dve ustanovi. Ta kriterij je vsekakor preveč zapostavljen, vprašanje pa je povezano tudi z objektivnostjo ugotavljanja takih uspehov. Najprecizneje je vprašanje uredila delovna organizacija, ki je vezala ta kriterij na trajnejše preseganje norme. Ob tem preseneča, da dve delavni organizaciji nimata ufe- sindikalnega sveta. Izgrajevala bo najustreznejše sisteme komuniciranja med občinskim svetom in osnovnimi organizacijami sindikata. Odgovornim službam za informiranje v delovnih organizacijah bo posredovala izkušnje uspešnega organiziranja informiranja v drugih delovnih organizacijah. Od časa do časa bo ocenila vsebino, obseg in učinkovitost posameznih sredstev informiranja. Samoupravnim organom bo predlagala ustanavljanje komisij za obveščanje v delovnih organizacijah, sodelovala bo z ustreznimi institucijami v občini, denimo s statutarno komisijo pri skupščini občine, z dokumentacijsko službo v občini, ki lahko pripomorejo k njenemu uspešnejšemu delu, in seveda z odborom ža tisk in informiranje pri RS ZSS itd. Odbor je mnenja, da bi bilo koristno ustanoviti v delovni organizaciji posebno komisijo za obveščanje, ki bi podobno kol druge komisije delavskega sveta določala »politiko« na področju organizacije informiranja. Komisija bi naj bila sestavni člen samoupravnega mehanizma delovne organizacije, zato naj bi jo imenoval delavski svet (ali izvolili vsi zaposleni na zboru delovne skupnosti), komisija pa bi tistemu, ki jo je izvolil, za svoje delo tudi odgovarjala. V nekaterih delovnih organizacijah že imajo nekakšne »komisije za obveščanje«, namreč uredniške odbore internih glasil. Vendar so uredniški odbori kar je v precejšnji meri tudi razumljivo, usmerjeni le na ure- jenega vprašanja odmerjanja letnih dopustov s pravilnikom ali z drugim internim aktom, ampak z začasnim sklepom, o katerem odloča upravni odbor. Poudariti moramo, da je tako odmerjanje letnega dopusta protizakonito, kajti dopust je delavčeva pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja in mora biti zato pravilno urejena z internimi akti. Sklep sindikatov: © Sindikati bi se morali močneje angažirati pri določanju krilerijev za odmerjanje dolžine letnega dopusta in se zavzemati zlasti za upoštevanje delovnih razmer za delavce, ki delajo na težjih delovnih mestih. pa tudi za stimuliranje trajnejših nadpopreenih delovnih uspehov z daljšim dopustom. Kriteriji naj bodo čimbolj precizirani, da se izognemo samovoljnemu odločanju posameznih organov ali delovodij. Dolo-malo delovnih organizacij: le dve industrijski podjetji, eno čila o odmerjanju dopustov pa je treba vnesti v pravilnike o delovnih razmerjih ali druge osnovne samoupravne akte delovne organizacije, REGRESIRANJE LETNIH DOPUSTOV Zaradi neposrednega vpliva letnega oddiha na storilnost delavcev večina delovnih organizacij regresira letne dopuste tudi po ukinitvi obveznega nadomestila za prevoz na dopust. Med 23 anketiranimi delovnimi organizacijami je dajalo regrese za letni dopust naslednje število delovnih organizacij: leta 1966 — 23 delovnih organizacij, leta 1967 — 20, in leta 1968 — 17 delovnih organizacij. Vidimo torej, da prejema regrese iz leta v leto manj delavcev. Samo v dveh podjetjih je anketa razkrila, da regresirajo tudi vajence, v enem pa celo upokojence. V anketiranih 7 in- janje glasil. Komisija zg obveščanje pri delavskem svetu pa bi bila seveda širši organ in bi se ukvarjala z vsemi sredstvi, načini in oblikami obveščanja, bolje rečeno — komuniciranja v delovnih organizacijah nasploh Sindikalna organizacija v delovni organizaciji bo po svoji strani predvsem uredila čim boljši sistem obveščanja svojega članstva in si zagotovila vire informacij pri strokovnih službah ter organih upravljanja, samoupravni organi pa morajo — to je njihova dolžnost — urediti obveščanje vseh zaposlenih. Seveda pa bo osnovna sindikalna organizacija predlagala in zahtevala od samoupravnih organov, da čimprej sprejmejo ustrezne sklepe ali programe dela za področje informiranja, če tega sami ne bi storili. Statut delovne organizacije ne more v podrobnostih obravnavati informiranja, saj bi bil občutno preobsežen, če bi kot temeljni samoupravni akt podrobneje posegal na vsa pod- dustrijskih podjetjih povsod regresirajo tudi družinske člane, v dveh celo v enaki vižani kot zaposlene delavce. Višina izplačanih regresov na člana kolektiva z leti raste: leta 1966 so znašali regresi v poprečju od 50 do 350 N dinarjev, leta 1967 od 50 do 800 N dinarjev in leta 1968 od 150 do 1000 N dinarjev. Večino regresov izplačujejo delovne organizacije v gotovini, pri čemer jih ponekod delijo na regres za letovanje in regres za prevoz ter na osnovi različnih kriterijev za delitev med delavce in njihove svojce. Vendar sindikati niso niti v eni od 23. delovnih organizacij zasledili, da so regresi za prevoz kakorkoli odvisni od dejanskih stroškov prevoza, ali od dokazil o prevozu, kar potrjuje, da je to le tradicionalni naziv za del regresa za dopuste. V letu 1966 je od 23 delovnih organizacij le ena delila višji regres tistim delavcem, ki so imeli osebne dohodke nižje od 1000 N dinarjev, vendar je že naslednje leto prešla na enake regrese. Pri kriterijih za regresiranje vse bolj slabi načelo solidarnosti in socialni moment, glede na višino osebnih dohodkov in število vzdrževanih družinskih članov. Verjetno je to eden od vzrokov za slabo izkoriščanje dopustov in za velik odstotek tistih, ki se med dopustom zaposlijo s honorarnimi deli doma in drugod. Sklep sindikatov: • Sindikati se morajo zavzemati za namensko izločanje dela sredstev iz sklada skupne porabe, s katerimi naj se regresirajo dopusti predvsem tistim delavcem, ki letovanja zase in za najbližje svojce ne morejo financirati iz lastnih dohodkov. Potrebno je več iznajdljivosti pri metodah regresiranja tako glede namenskega koriščenja regresov kot tudi pri določanj'’ višine regresov. —a roč ja dela in organizacije; zato bi kazalo zbrati vsa določila o informiranju, kot denimo sredstva, načini, oblike obveščanja; subjekti, zadolženi za informiranje; dolžnost do informiranja; odgovornost za neinformi-ranje ali pristransko informiranje ipd., v posebnem pravilniku. Statut bi obravnaval informiranje le v osnovnih izhodiščih, načelno, podrobnosti pa bi urejal — podobno kot velja za druga področja — pravilnik. V tak pravilnik bi tudi vključili že izoblikovane pravilnike o izdajanju in urejanju glasil delovnih organizacij. Čeprav vseh odnosov, še zlasti ne odnosov, ki nastajajo v medsebojnem komuniciranju, ne moremo spraviti v organizirane oblike obnašanja, pa vendarle solidna pravna, bolje rečeno samoupravna ureditev informiranja zagotavlja bolj organiziran pristop, obvezuje izpolnjevanje izoblikovanih določil ali nalog ter kliče k odgovornosti, če jih ne, bi spoštovali in uresničevali. JOŽE SINTIČ POHIŠTVO lesnina Spalnice, dnevne sobe, fcublnje, stoli, fotelji, kav«, omare vseb vrst. plsarnUko, gostinsko tn lolsko pobi-Itvo. stilno In rustikalno pohištvo SuperavtomatlCnl oralni stroji, hladilniki (n Štedilnik) znamke NAON1S Neuničljiva Iglana najlonska obloga ta vsak pod TAPISOM SOMMKB Poslovalnice « Sloveniji i Ljubljana, Celje. Koper, Kranj, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, Žalec In ostale poslovalnice v vseb veCJIb mestih Jugoslavije CENTRALA I LJUBLJANA, TITOVA H ODBOR REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS O INFORMIRANJU: KAKO RAZVITI INFORMIRANJE Pred dnevi se je tretjič sestal odbor RS ZSS za tisk in informiranje v delovnih organizacijah. Povabilu na sejo se je odzvalo tudi pet od šestih povabljenih občinskih sindikalnih svetov, in sicer iz Celja, Maribora, Novega mesta in Velenja ter obalni sindikalni svet Koper. Povzemamo le nekaj najzanimivejših misli odbornikov in predstavnikov omenjenih občinskih sindikalnih svetov, kako se v sindikatih organizirati za učinkovito informiranje članstva in zaposlenih ter kako nonnativno urejevati področje informiranja. 7 dni v sindikatih \ NEDELJO BOMO VOLILI Med poslanskimi kandidati, o katerih bodo volivci odločali v nedeljo, 20. aprila letos^ je tudi šest članov predsedstva RSZSS ter dva predstavnika slovenskih sindikatov, ki delata v zveznih organih sindikatov. Vsem tem poslanskim kandidatom smo postavili enako vprašanje: za kaj bi se kot poslanci še posebej zavze-tnali, oziroma kaj bi kot poslanci v svojem mandatnem obdobju želeli še posebej zagotoviti. Odgovorili so nam takole: 1 STANE božič Predsednik ObSS Kranj: Tudi za naprej bo pomemb-11 kako bomo reševali stanovanjsko vprašanje zaposlenih 10 nezaposlenih občanov. Vemo, ^ so predlogi, da bi po letu 1970 prenehali zbirati posebni namenski prispevek, za graditev stanovanj. Preden pa bi to dokončno sprejeli, bi morali oceniti vse posledice in prednosti takega ukrepa. Velika večina za.Poslenih z nizkimi osebnimi |rANE BOŽIC, poslanski kandidat socialno-zdravstveni zbor zvezne "kupšiine v občinah Jesenice, Ra-UovIjica. Kranj, Tržič, Škofja Loka, Kamnik in Domžale dohodki še nima zagotovljenih Snovanj. Z lastnimi sredstvi si bodo tudi v bodoče težko brez °bčutne družbene pomoči rešili 1x3 vprašanje. Podatki kažejo, da 86 zmanjšujejo sredstva delov-nih organizacij za gradnjo stanovanj iz sklada skupne po-nabe. Očitna je tudi močna želja ni tudi potreba, da se dosedanji ’ % prispevek porabi za obratna sredstva. Zato je velika ne-varnost, da bi sprejem takega Ukrepa zmanjšal obseg stanovanjske gradnje. Menim, da bi oilo to lahko usodno in da tega n® bi smeli kar enostavno spreleti. Zavzemati bi se morali za to> da se najde rešitev stano-Uanjskih vprašanj za vse strukture* zaposlenih. Z izrednimi Ukrepi s pomočjo delovnih organizacij in s kreditiranjem pa bilo potrebno omogočiti hi-trejše reševanje stanovanjskih Vprašanj še posebej tistih delavcev, ki imajo nizke osebne dohodke. *UDI BREGAR Predsednik Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana: Programska izhodišča Socia-hstične zveze za kandidiranje nabornikov in poslancev jasno zavezujejo bodoče poslance pred* Volivci za njihovo delo in rav- hanje. Kandidiram za socialno Jdravstveni zbor zvezne skup-zato oblikujem svoj odnos Predvsem do nalog, ki jih ome- bDi Bregar, poslanski kandidat sS.sociaino-zdravsttreni zbor zvezne ter v občinah Ljubljana-Cen- VINKO KASTELIC tajnik Centralnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije: V zadnjem času se pojavljajo težnje, da bi probleme socialne politike reševali predvsem in edino s priznavanjem pravic na temelju solidarnosti, vzajemnosti in sociale. Menim, da je to v osnovi zgrešena pot, ki vodi le v večjo revščino in v uravnilovko. Pravilna pot je le v takem sistemu zavarovanja, tako zdravstvenega kot pokojninskega, ki stimulira in usposablja zavarovanca, da je ekonomsko vse bolj sposoben, da si vzajemno in solidarno zagotavlja sam svojo zaščito. V pokojninskem zavarovanju so nujne spremembe, ki bodo stabilizirale finančni položaj fondov zavarovanja in omogočile ustvarjanje rezerv; spremembe v določanju pokojninskih osnov, ki bodo onemogočile stalno reprodukcijo nepravičnih razlik med upokojenci, udeležba upokojencev v minulem delu skozi stabilne določbe ter očiščenje pokojninskega zakona tistih zadev, ki ne sodijo v delavsko zavarovanje, pač pa v proračune, kot so npr. vprašanja pokojnin za JLA in podobno. Zaradi pravilne rešitve dolžine delovne dobe pa je potrebno, da delovne organizacije > ^a^Zalo^Trbovulu^Hrastnfk večje zagotovilo racionalnih na- Uleni dokument opredeljuje do Sa Področja. Aktivnost v so-7 alho zdravstvenem zboru zve-Ue skupščine bo v prihodnji u^andatni dobi kljub postopne-^u usihanju njegovih pristoj-o&ti še zej0 odgovorna in po-embna. Pred nami je dograje-Jjjie in izpopolnjevanje sistema ^ukojninskega im invalidskega Varovanja; sprejemanje sploš-zakona o zdravstvenem g.jjauovanju in o obveznih ob-zdravstvenega varstva (jjjUivalštva; naloge za izvedbo foTT^6 stanovanjske re- litH?6’ “Srai^vanje ustrezne po-Pr«.! glede zaposlovanja in za-j^sienosti delavcev itd. Vsa ta druga vprašanja živo zade-v interese sindikalne de-vno&ti, zato bo možno in nuj-z Ustvarjalno sodelovanje zve-Zh ’ ^'dikatov s poslanci tega duktivnih delovnih mest ter s tem pogojeno hitrejše izboljševanje kvalifikacijske strukture zaposlenih je in ostaja problem ter naloga številka ena. JOŽE MAROLT tajnik RS ZSS: Novo skupščino čakajo na področju gospodarstva izredno pomembne naloge. Z izpopol- VINKO KASTELIC, poslanski kandidat za socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine v občinah .Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Grosuplje, Ribnica in Kočevje stalno izboljšujejo delovne razmere in nagrajevanje starejših delavcev, kajti le tako ne bo pritiska na predčasno upokojevanje. TONE KROPUŠEK predsednik RS ZSS: Premakniti se je treba od srednjeročnega (beri kratkoročnega) planiranja jugoslovanskega gospodarskega in socialnega razvoja k jasno začrtanemu dolgoročnemu razvojnemu konceptu. V takšnem konceptu mora najti naše gospodarstvo ustrezno mesto kot konkurenčni dejavnik v razvitem evropskem gospodarstvu; tu morajo najti svoj prostor vse specifičnosti nacionalnih ekonomij, ki v gospodarskem sistemu po reformi pi-vič v naši zgodovini iščejo sebe med drugimi in skupaj z drugimi. S tem bi jasneje odpirali in nakazovali perspektivo ter zagotavljali socialno sigurnost našim ljudem doma. Nove proizvodne zmogljivosti naj gradi gospodarstvo samo in njegova samoupravna združenja, ne pa družbeno-politične skupnosti, to je federacija, republike, občine. V tem vidim UrtvIer?im’ da b0 Pri celotnem ne zadev s področja social- jp'Puli tike nujno realno razme-»an5tl’ kaj je potrebno urediti z pnodajo in kaj je tisto, kar fleio v. samoupravno odločanje JOŽE MAROLT, poslanski kandidat za gospodarski zbor zvezne skupščine v občinah Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Šmarje in Šentjur njevanjem .ekonomskega sistema bo treba predvsem zagotoviti hitrejšo rast proizvodnje ob notranjih kvalitetnih spremembah in povišani rasti izvoza, povečanje racionalnih investicijskih naložb in zaposlenosti ter hkratno racionalno odpravljanje nesorazmerij v razvoju negospodarskih področij. Kot poslanec bi se zavzemal, da zvezna skupščina z izpopolnjevanjem ekonomskega sistema in z zakonodajno politiko ustvari vse več prostora resnični in učinkoviti samoupravi v delovnih organizacijah in v vseh drugih oblikah združenega dela. Zavzemal pa bi se tudi za to, da se na ravni federacije dosledno in učinkovito urejuje le tisto, kar v osnovi zagotavlja enotnost družbeno ekonomskega sistema, ter da hkrati dobe republike tudi na področju gospodarske politike tisto mesto, ki jim kot nacionalnim skupnostim v našem federativnem sistemu gre. To pa seveda ne pomeni za republiko ie več pravic, temveč predvsem tudi večjo odgovornost za položaj in razvoj gospodarstva na njenem območju. PAVEL PEČAR predsednik Obalnega sindikalnega sveta Koper: Brez vsakega odlašanja je potrebno sistemsko urediti zdravstveno zavarovanje in pri tem enotno za vso državo zagotoviti osnovno zdravstveno TONE KROPUŠEK, poslanski kandl-dat za zbor narodov Zvezne skupščine ložb in manjšo obremenitev gospodarskih organizacij. Republikam je treba zagotoviti več samostojnosti, predvsem na področju zakonodaje in usmerjanja dohodka. Tako se bo federacija lahko naprej oblikovala kot skupnost enakopravnih jugoslovanskih narodov. Zaposlovanje in polna zaposlenost z gospodarsko ekspanzijo in z odpiranjem novih pro- družin zaradi pomanjkanja sredstev ne more študirati, predstavlja zametavanje našega največjega narodnega bogastva in je tudi ovira za hitrejši gospodarski in socialni napredek. MARJAN ROŽIČ sekretar Sveta ZSJ: Če bom izvoljen za poslanca, se bom skušal čimbolj ustvarjalno angažirati za ureditev vprašanj v zvezi z izdelavo dolgoročnega družbenega in ekonomskega koncepta razvoja jugoslovanske samoupravne socialistične skupnosti. To, kar smo v reformi doslej dosegli, je nedvomno izredno pomembno in potrjuje, da smo na pravi poti. Prepričan pa sem. da smo šele na začetku poti in da moramo v dolgoročni razvoj jasneje vgraditi in podrobneje opredeliti dolgoročne koncepte reforme. Osnovno prednost razvoja — samoupravni socialistični sistem — nezadostno in enostransko izkoriščamo, a 'mi sposobnosti naših ljudi pri načrf J-vanju ekonomskega razvoja še vedno ne upoštevamo . dovolj. Neredko smo zaverovani sami v sebe, ob tem pa često pozabi j a- PAVEL PEČAR, poslanski kandidat za socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine v občinah Nova Gorica, Tolmin, Ajdovščina, Postojna, Se-- Žana, Ilirska Bistrica in Koper varstvo, drugo zdravstveno zaščito pa urediti v okviru vsake republike. Pri tem mislim, da vsaj v Sloveniji ne smemo še naprej zmanjševati pravic zavarovancev, ker že sedaj delavci zaradi nizkih prejemkov za čas bolezni, včasih pa tudi zaradi 'bojazni za delovno mesto večkrat delajo bolni ter zato naraščajo težja in dolgotrajnejša obolenja. Na drugi strani pa moram tudi reči, da trenutno ne vidim posebnih možnosti za povečanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, razen nekaterih nujnih stvarij ki pa ne zahtevajo večjih sredstev, kot je na primer uvedba zdravstvenega zavarovanja za mladino, ki konča osemletko, pa ne dobi zaposlitve. Sicer pa mislim, da je potrebno zavarovancem predvsem zagotoviti, da se lahko v polni meri in pravočasno poslužujejo svojih pravic do zdravstvenega varstva, da bo manj čakanja v ambulantah in da se bo zdravnik lahko res posvetil pacientu. Problemov pa ne vidim samo na ožjem socialno-zdrav-stvenem področju, ampak tudi drugje. Tako sem odločno za to, da vsem nadarjenim otrokom omogočimo šolanje in da to uzakonimo kot pravico. Sedanje razmere, ko večina nadarjenih otrok iz delavskih in kmečkih MARJAN ROŽIC, poslanski kandidat za zbor narodov zvezne skupščine mo na nesluten tehnični napredek, znanstvene dosežke in na druge procese v svetovnem prostoru. Ta' in še mnoga druga vprašanja se bodo odpirala ob koncipiranju dolgoročnega razvoja, uspešne rešitve teh vprašanj pa so odvisne predvsem od nadaljnjega razvoja samoupravljanja in večjega angažiranja vseh delovnih ljudi. Če bom izvoljen za poslanca, bom poskušal pri oblikovanju svojih stališč na eni strani kar najbolj uspešno uporabiti najnaprednejša spoznanja in rešitve v Sloveniji, na drugi strani pa v delo in v odločanje skupščine vnašati vse tisto napredno in ustvarjalno, kar se oblikuje V £vezd sindikatov. Inž. TONE TRIBUŠON podpredsednik RS ZSS: Izhodišče mojega delovanja bi bili osnovni problemi slovenskega gospodarstva in po mojem gre za naslednje: premajhna učinkovitost sedanjih materialnih in človeških zmogljivosti in novih investicij in premajhna stopnja vključitve le-teh v evropsko oz. v svetovno gospodarstvo. Da bi presegli sedanje stanje, bi se predvsem zavzemal za modernizacijo strukture slovenskega gospodarstva. V ta namen mislim, da bj novoizvoljena skupščina, se pravi novoizvoljeni poslanci, morali delovati v treh smereh: prvič, podpireti organiziranje vseh ustvarjalnih sil, da čim-prej pridemo do koncepta dolgoročnega družbeno - gospodarskega razvoja- Slovenije; drugič, da dopolnimo sedanji gospodarski sistem tako, da se bodo sposobnejši lahko kar najbolj razvijali; tretjič, da družbena skupnost z vsemi razpoložljivimi ukrepi in sredstvi olajša in podpre mo- J V SKLADU S 45. ČLENOM STATUTA ZSJ OBJAVLJA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE POROCIO O FINANČNEM POSLOVANJU RS ZSS V LETU 1968 Republiški svet ZSS je financiral svOjo redno dejavnost v lanskem letu iz proračuna, tako kot to velja za vse sindikalne organizacije. Proračun vključuje med drugim: — poslovanje službe pravne pomoči pri republiškem svetu ZSS ki krije svoje izdatke deloma iz lastnih dohodkov (pribliz-, no 164.000 N-din) in s sredstvi, ki jih v ta namen vplačujejo \ republiški svet ZSS, republiški odbori sindikatov Slovenije m Ž Mestni sindikalni svet Ljubljana (skupno 170.000 N-din); _ poslovanje centra za raziskave javnega mnenja pri repub-Ž liškem svetu ZSS, ki krije svojo dejavnost z lastnimr dohodki (večji del nalog financira sklad za tisk, raziskave in izobraževanje sindikalnih kadrov) ter f .. _ celotno poslovanje Doma sindikatov v Ljubljani, ki krije svoje izdatke iz lastnih dohodkov. Poleg proračunske porabe prikazujemo tudi poslovanje namenskih skladov, tako da zajema poročilo celotno finančno poslovanje republiškega sveta ZSS v letu 1968. I. Realizacija proračuna republiškega sveta ZSS za leto 1968: Dohodki u 000 N-din — od članarine 2'o-^ o. — dohodki službe pravne pomoči 254 + — dohodki centra za raziskave javnega mnenja 355 — dohodki uprave Doma sindikatov 369 + — dohodki bifeja Doma sindikatov 1-14 _ drugi dohodki skupa. 47____ Izdatki — voljenih organov — službe republiškega sveta — službe pravne pomoči — centra za raziskave javnega mnenja — uprava Doma sindikatov — bifeja Doma sindikatov 774 1.538 255 + 268 361 + 146 skupaj 3.342 Opomba: + brez sredstev, ki jih v ta namen vplačuje republiški svet ZSS. j, Pojasnilo: Iz realizacije proračuna je razvidno, da so bili 'f dohodki republiškega sveta ZSS v letu 1968 večji od izdatkov i za približno 377.000 N-din. Presežek izvira: a) iz večjega porasta dohodkov od članarine, kot so odi predvideni za minulo leto (dohodki so za S0/« večji od planiranih) ter iz 1 b) nižje realiziranih izdatkov, kar je predvsem posledica nepopolne zasedbe delovnih mest v službah republiškega sveta ter gospodarnega in varčnega trošenja sredstev (izdatki so za 7,5 Vo manjši od predvidenih). Ta presežek je republiški svet ZSS na syoji 6. plenarni seji 14. februarja 1969 razdelil takole: 150.000 N-din rezervnemu skladu republiškega _ sveta ZSS za financiranje programa dejavnosti ob 50-letnici sindikatov, 60.000 N-din za kreditiranje stanovanjske gradnje republiškega sveta ZSS, 60.000 N-din za sklad skupne porabe delovne skupnosti republiškega sveta ZSS, 60.000 N-din za financiranje širšega obsega raziskovalne dejavnosti, 10.000 N-din za pomoč pri šolanju nedoraslih otrok pokojnega dolgoletnega sindikal. delavca tov. Ivana Kuzme, 37.000 N-din v rezervni sklad republiškega sveta ZSS. ing. TONE TRIBUŠON, poslanski kandidat za gospodarski zbor skupščine SRS v občini Ljubljana-Center demizacijo slovenskega gospodarstva ob sočasnem reševanju vseh gospodarskih in socialnih problemov, ki bodo nastajali ob spreminjanju strukture našega gospodarstva. ! ! II. Rezervni sklad republiškega sveta ZSS: v 000 N-din Dohodki leta 1968. — finančni rezultat proračuna iz 1. 1967 166 — od prodanega inventarja 6 — ostali dohodki l skupaj _______ 92 12 60 5 169 Izdatki v letu 1968 — stroški občnega zbora republiškega sveta ZSS — dotacije raznim organizacijam — skladu skupne porabe — ostali skupaj_________________ Namenska posojila v 1. 1968 — občinskim sindikalnom svetom 75 Pojasnilo: razlika je pokrita iz salda leta 1967. III. Sklad za nezaposlene pri republiškem svetu ZSS: v 000 N-din Izdatek v letu 1968 — namenska dotacija Občinskemu sindikalnemu svetu Litija 3 Pojasnilo: Izdatek je krit v breme salda iz leta 1967. IV. Sklad za tisk, raziskave in izobraževanje sindikalnih kadrov pri republiškem svetu ZSS: v 000 N-din Dohodki leta 1968 — od članarine 1.028 — od sveta ZSJ za sofinanciranje »Delavske enotnosti« 379 — ostali , 6 skupaj______________1.413 Izdatki v letu 1968 — za financiranje »Delavske enotnosti« 655 — za financiranje raziskav — po programu 379 — fondu za medrepubliško solidarnost sveta ZSJ 200 — ostalo 6 skupaj 1.240 V. Sklad za vzdrževanje Doma sindikatov v Ljubljani: « v 000 N-din Dbhodki leta 1968 — sredstva za vzdrževanje I—XII 1968 160 — ostali 8 skupaj 168 Izdatki v letu 1968 — vzdrževanje zgradbe — nakup pisarniških strojev in inventarja skupaj 105 35 140 VI. Sklad skupne porabe delovne skupnosti v 000 N-din Dohodki leta 1968 — stanovanjski prispevek od OD 60 — prenos sredstev iz rezervnega sklada 60 — najeti krediti — ostali dohodki Izdatki v letu 1968 — denarne dajatve za dopuste — ostali Odobreni krediti v letu 1968 — za stanovanjsko gradnjo skupaj 225 24 369 45 9 skuoai 220 Is naše družbe 'W'7"aj Imamo in kaj potrebujemo — vprašanja, na katera je po M m temeljiti in strokovno obdelani analizi naše pnevmoftizio-loške službe odgovoril republiški zdravstveni center. V predlogu bodočih potreb po posteljnih kapacitetah za tuberkolozo in pljučne bolezni v SR Sloveniji, ki ga je poslal v razpravo socialno-zdrav-stvenemu zboru republiške skupščine, se je republiški zdravstveni center oprl na podatke sedanje obolevnosti in na realna predvidevanja v prihodnosti. Prva leta po osvoboditvi smo Imeli tudi v Sloveniji epidemijo tuberkuloze. Naglo smo zato ustanavljali ter razširjali in modernizirali bolnišnice za tuberkulozo, da bi dobili prostor v bolnišnicah najtežji tuberkulozni bolniki Slovenije, v veliki meri pa tudi iz ostalih področij Jugoslavije. V Sloveniji je do leta 1959 vsako leto naraščalo število bolniških postelj za tuberkulozne bolnike, ki so bili potrebni zdravljenja. Leta 1959 smo imeli v Sloveniji 2758 bolniških postelj za tuberkulozne bolnike ali 1,74 na tisoč prebivalcev. Po letu 1959 se je število postelj postopoma začelo zmanjševati. K temu zmanjšanju je pripomogel tudi izpopolnjen in hitrejši način zdravljenja pljučnih bolnikov. £ množičnimi fluoro-grafskimi akcijami in z intenzivno dispanzersko dejavnostjo pa so zdravstveni delavci vse bolj uspešno odkrivali začetne primere aktivne jetike, kar vse je pripomoglo k temu, da so bili tudi uspehi zdravljenja boljši in hitrejši. Ob vsem tem pa je tudi porast druž- Program realnih potreb benega in osebnega standarda vplival, da je tuberkuloza postopoma začela izgubljati značaj epidemije. Primerjava osemletnega obdobja — od leta 1960 do leta 1967 — kaže, da se je število na novo-registriranih tuberkuloznih bolnikov zmanjšalo za 42,7 odstotka. V osemletnem obdobju se je tudi število, vseh registriranih tuberkuloznih bolnikov zmanjšalo za 46,2 odstotka, in sicer je bilo 1960. leta 12.170 in 1967. leta 6548 bolnikov. Mnogo od teh bolnikov se zdravi v dispanzerjih. V bolnišnicah se je zdravilo 1967. leta 2772 bolnikov z aktivno pljučno tuberkulozo, kar je za 45,S odstotka manj, kot leta 1960. Res je sicer, da ob tem, ko je bolnikov z aktivno tuberkulozo precej manj kot v preteklosti, naraščajo zlasti nekatera druga pljučna obolenja, ki jih pogojuje industrializacija. Vendar pa je tudi res, da ta obolenja terjajo v poprečju manj Časa za zdravljenje in tudi krajšo ležalno dobo v bolnišnicah. Vse to je upošteval republiški zdravstveni center ob programu realnih potreb po posteljnih kapacitetah za tuberkulozo in pljučne bolezni v SR Sloveniji. In nazadnje tudi to, da so v zadnjih letih v Jugoslaviji zgradili precej tovrstnih bolnišnic in da je tako pritok bolnikov v naše bolnišnice domala usahnil. Republiški zdravstveni center meni, da bi morali za bližnjo pri-hodnjost imeti 0,5 postelje na tisoč prebivalcev za potrebe tako pljučne tuberkuloze, kakor tudi za ostala težja pljučna obolenja. Po normativu naj bi Slovenija imela v pnevmoftizioloških inštitucijah okoli 850 postelj, torej 694 manj kot jih imamo. Pljučni oddelek naj bi imela vsaka regionalna bolnišnica. Če obstajajo posebni epidemiološki razlogi, bi lahko imeli pljučne oddelke tudi pri komunalnih bolnišnicah. Nikakor pa pljučni oddelki ne bi bili potrebni niti strokovno utemeljeni pri lokalnih bolnišnicah. Prav jako so se spremenili pogoji, zaradi katerih so bile ustanovljene specialne bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo (klimatski pogoji zdravljenja, velik poudarek na dolgotrajnem ležanju ob posebno intenzivni hrani, sprehodi kot važna oblika rekreacije, delitev dela zaradi boljše opremljenosti med pljučnimi oddelki v splošnih bolnišnicah in specialnimi bolnišnicami itd.). Razvoj medicinske stroke vse bolj nasprotuje smotrnosti specialnih bolnišnic, ker te težko kompleksno obravnavajo bolnike, saj nimajo raznovrstnih specialistov. Zato republiški zdravstvehi center meni, da obstoj samostojnih specialnih bolnišnic za pljučna obolenja ni potreben niti strokovno utemeljen. Specialne bolnišnice za pljučna obolenja naj bi priključili bližnjim regionalnim bolnišnicam kot pljučne oddelke. To je del obsežnega programa preusmeritve posteljnih kapacitet po potrebah, ki so strokovno Ocenjene in argumentirane. Leta smo poudarjali, da mora določen del programiranja in strokovnega usmerjanja prevzeti republiški strokovni vrh. Del, čeprav zelo majhen, tega programiranja je sedaj narejen, Ne brez težav pa tudi ne brez razburjanj. Mnogi se še zapirajo v lokalne meje in mnogi še »lokalno« mislijo. Tega pa si v bodoče ne bomo smeli več privoščiti, če si ne bomo hoteli nakopati še več težav, kot jih v zdravstvu že imamo, če smo vztrajno zahtevali, naj stroka naredi svoj koncept potreb in razvoja, potlej je nujno, da ga takrat, ko nam ga predloži, tudi sprejmemo in uresničimo. N. Luzar V PTUJSKI BOLNIŠNICI DR. JOŽETA POTRČA Sl ŽELIJO ČIMPREJ: inles ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT Nov kirurški oddelek \ Rentgen, ki so ga nabavili lani, ni sicer zadnji krik tehnike v rentgenologiji, je pa prvi te vrste in takšnega obsega v Sloveniji, saj omogoča solidno opravljanje rentgenoloških pregledov, ki so potrebni takšni bolnišnici, kakršna je ptujska Bolnišnica dr. Jožeta Potrča v Ptuju ima danes 470 postelj. V njej je zaposlenih- 400 zdravstvenih delavcev. S tem, ko ptujska bolnišnica oskrbi letno blizu 11.000 ležečih bolnikov in ko ustvari letno do 160.000 oskrbnih dni, se uvršča med;srednje velike splošne bolnišnice v Sloveniji. V tej bolnišnici so lani kupili in izročili namenu tudi nov rentgenski aparat, kajti pred dvema letoma so ustanovili tudi rentgenski oddelek, ki je imel vse do lani tri klasične rentgenske aparate. Stalno so uporabljali le dva, če nista bila pokvarjena. Zaradi tega so se morali odločiti za nakup novega sodobnega rentgenskega aparata z ustrezno zmogljivostjo, ki zdaj ne služi le bolnikom, ki ležijo na zdravljenju v bolnišnici, marveč s svojo specialistično ambulantno dejavnostjo vsemu območju bolnišnice. »Osrednja pridobitev novega rentgenskega aparata je prav gotovo njegov diagnostični del, na katerem je klasični rentgenski ekran zamenjan s televizijskim monitorjem. Njegova prednost je ta, da prejme pacient med pregledom neprimerno nižjo dozo rentgenskih žarkov, saj znaša ta le 1,25 do 1,30 doze, ki jo pacient/ dobi ob pregledu z običajnim y rentgenskim aparatom. Potrebo po nakupu takšnega rentgenskega aparata nam je narekovalo tudi dejstvo, da je število pacientov, ki prihajajo na rentgenske preglede, iz leta v leto večje, da je bilo med temi pacienti samo lani 3.500 otrok. Kot zdravstvenim delavcem pa nam je v veliko zadovoljstvo, če lahko te najmlajše bolnike kot tudi preko 13.000 odraslih pacientov na leto pregledamo tako, kot to zahtevajo zdravniške norme,« je povedal dr. Mitja Mrgole, direktor ptujske bolnišnice. »S tem aparatom nam je tudi omogočena razširitev preiskav na tiste organe človeške- Jožeta Potrča, je bil ta izredno zadovoljen. »Ravno prav ste prišli,« je rekel. »Imam veselo novico za novinarje: Tovarna glinice in aluminija iz Kidričevega nam je Mladi rentgenolog dr. Marko Demšar upravlja z novim rentgenskim y aparatom v ptujski bolnišnici ga telesa, ki so bili doslej za nas teže dosegljivi, ali pa je možno uvesti nove preiskavne metode, ki so drugod že zdavnaj postale sestavni del rentgenološke diagnostike,« dopolnjuje dr. Mrgolela mladi rentgenolog dr. Marko Demšar. »Prav tako si tudi od multiplanigrafa obetamo, da bo na območju globinskega slikanja občutno izboljšal naše dosedanje diagnostične možnosti.« DVESTO MILIJONOV STARIH DIN ZA KIRURŠKI ODDELEK Minuli četrtek, ko smo se oglasili pri dr. Mitji Mrgoletu, direktorju ptujske bolnišnice dr. namenila dvesto milijonov S-din za gradnjo novega kirurškega oddelka...« »Gre za posojilo?« vprašamo radovedno. »Ne, to so nam samoupravni organi tega marljivega delovnega kolektiva v Kidričevem poklonili,« pojasnjuje dr. Mitja Mrgole. • Nehote je nato pogovor nar nesel na perspektive ptujske bolnišnice. »Novega kirurškega oddelka smo najbolj potrebni, če hočemo, da bomo lahko normalno in kvalitetno delali. Kajti sedanji stari prostori tega oddelka so RAZGOVOR S STANETOM ŽULO, PREDSEDNIKOM MEDOBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DRUŽBENIH SLUŽB VELENJE Bolnišnica odveč? O V delovnem programu medobčinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti Velenje piše, da boste podpirali kolektiv Topolščice, ki je v zadnjih desetih letih vložil 4 milijone dinarjev v moderniza-cijo in razširitev osnovnih Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje, ustanovljen komaj pred letom dni, je; zlasti v prosveti že veliko naredil. Posebna osnovna šola Velenje bo jeseni odprla v mozirski občini oddelek za duševno prizadeto mladino te občine, temeljni izobraževalni skupnosti v obeh občinah bosta enotno financirali dopolnilno izobraževanje prosvetnih delavcev, načelno pa je že tudi dogovorjena poenotena delitev dohodka in osebnih dohodkov v šolstvu ter poenotenje učnih obveznosti na podlagi samoupravnih dogovorov. Kljub veliki prizadevnosti pa so skoraj vse dosedanje akcije medobčinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti Velenje brezuspešne na področju zdravstva« Kljub veliki prizadevnosti. Stane Zula, s katerim sem se pogovarjala o tem, je posredoval stališča medobčinskega odbora, ki jih je zavzel na nedavnem občnem zboru. v zadnjem desetletju splošne bolnišnice odprle več oddelkov za tuberkulozo. V tako majhni deželi, kot je Slovenija, bi republiški predstavniki zdravstva morali vedeti, kaj potrebujemo in česa imamo premalo. Z očita« njem neodgovornosti nekaterim republiškim organom seveda ne pridemo nikamor. Naš medobčinski odbor je že lani organiziral širši razgovor o problemih v Topolščici, na katerega je povabil pristojne republiške predstavnike, in zahteval, da se vprašanje bolničnih zmogljivosti v Sloveniji obravnava celovito, ne samo za tuberkulozo. Vsi prisotni so s tem soglašali, hvalili strokovnost zdravstvenih delavcev v Topolščici, hvalili opremo prostorov, vsi dosedanji predlogi za rešitev te bolnišnice pa niso bili sprejemljivi. Tudi najnovejši predlog, da bi dva objekta priključili k celjski splošni bolnici, je po našem mnenju le zasilna rešitev. # Veste za boljšo? TopolŠčica bi ostala samostojna in neokrnjena, če bi bolnične zmogljivosti presojali po strokovnosti, opremljenosti in po cenah oskrbnih dni. Za zdaj je namreč TopolŠčica najcenejša v Sloveniji, kar se kratko malo ne upošteva, ampak se poudarja samo predimenzioniranost. Nb, po našem mnenju bi TopolŠčica vseeno imela dovolj bolnikov, saj si je v. petdesetih letih pri- sredstev in se prikrajševal pri osebnih dohodkih. Ali upoštevate, da je v Sloveniji po strokovnih ocenah okrog 800 postelj preveč za tuberkulozne bolnike? Bolnišnica za tuberkulozo v Topolščici gotovo ni kriva, če so nemogoči. Ce bi hoteli po normativih razmestiti bolniške postelje v sedanjem kirurškem oddelku, potem bi bilo v njem prostora komaj za 36 postelj, mi pa jih imamo sedaj v teh prostorih kar 90.« »Imate načrte za nov kirurški oddelek že narejene?« »Načrte za nov kirurški oddelek smo že naročili in bomo z njegovo gradnjo, če bo šlo vse po sreči, začeli v marcu prihodnjega leta in jo zaključili v jeseni istega leta, ko bi oddelek tudi odprli.« »Kaj vam ob tem pomeni dvesto milijonov S-din, la sto jih dobili od Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem?« »To je solidna osnova, da bomo skupaj z lastnimi sredstvi lahko najeli ustrezne kredite in tako brez večjih težav začeli z gradnjo. Pojasniti vam moram, da bo celotna investicija veljala blizu 850 milijonov S-din. V njenem programu pa je predvidena preselitev v nove prostore tudi drugih tehničnih medicinskih služb, kot so razni laboratoriji, lekarna, ipd.« »Slednjič, ali pomeni gradnja novega kirurškega oddelka tudi povečanje števila bolniških postelj oziroma sploh zmogljivosti tega oddelka?« »Bistveno ne bomo povečali števila bolniških postelj na kirurškem oddelku, največ za 15 postelj. Z novim oddelkom, se pravi, novimi prostori bomo, kot sem že rekel, le normalizirali delo v tem oddelku in vsaj do neke mere zadostili strokovnim normativom. Hkrati z novimd prostori bomo nakupili tudi nekaj nove opreme, kar pomeni, da se bodo povečale tudi zmogljivosti našega kirurškega oddelka, vsaj kar zadeva zdravljenje številnih poškodb ob najrazličnejših priložnostih. Znano je, da je prav na območju naše bolnišnice mnogo poškodb in smo po številu teh na četrtem mestu v Sloveniji.« MZ MOTORNA ČRPALKA MP-300/20 24 MESECEV GARANCIJE •TOMOS. KOPER J dobila potreben sloves, če ne bi Slovenije razdelili na toliko regij socialnega zavarovanja. Lete so se začele zapirati, onemogočati zdravljenje v institucijah izven svojega območja in tako je v zadnjem poldrugem letu na Topolščici zelo upadlo število bolnikov. Na občnem zboru medobčinskega odbora našega sindikata smo ponovno zahtevali, da se kritično presodi posteljne zmogljivosti za vse bolezni v Sloveniji in jih selekcionira po kakovosti zdravljenja in po ekonomičnosti, sočasno pa organizira ena sama rizična skupnost socialnega zavarovanja, kar zahteva tudi velenjska občinska skupščina. # Velenje se verjetno tembolj zavzema za odpravo regionalnih rizičnih skupnosti socialnega zavarovanja, ker ste v letu 1968 plačevali najvišji izredni prispevek za socialno zavarovanje v Sloveniji? Družbeno-politične organizacije podpirajo zahtevo občinske skupščine Velenje po enotni rizični skupnosti socialnega zavarovanja zato, ker sodimo, da mora biti politika zdravstva in socialnega zavarovanja enotna za vso republiko. Za vse veljajo enake pravice in isti predpisi, zato naj se tudi enotno izvajajo,, Samo to je pot do enakih pravic iz socialnega zavarovanja in do poštene porazdelitve bremen. . • Socialnega zavarovanja ni mogoče na hitro reorganizirati. .T.,S,arno hoteti je treba, pa gre. Nihče pa nas ne bo prepričal, da ob sedanji organizaciji zdravstvenega zavarovanja ne bi bilo mogoče dajati prednosti ekonomskim pogojem pred subjektivnimi. Vsakdo, ki iz leta v leto plačuje izredni prispevek za socialno zavarovanje, se mora vprašati, ali namenskih sred-stev resnično primanjkuje, če ukinjamo najcenejšo bolnišnico. Naš odbor meni, da bomo Slovenci še kako iskali najcenejže zdravstvene ustanove vseh vrst zlasti ob povečani participaciji bolnikov pri zdravljenju. MARIOLA KOBAL DOPISNIKI POROČAJO • SLOVENSKE KONJICE - , Osrednja proslava 25. aprila Na.; seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so sprejeli okvirni delovni program v počastitev 50-letmce ustanovitve KPJ in jugoslovanskih sindikatov. Skupaj s posebnim odboroih pri občinski konferenci ZKS bodo pripravili osrednjo proslavo, in sicer v petek, dne 25. aprila zvečer v Domu kulture v Slovenskih Konjicah. Delovnim in sindikalnim organizacijam je sindikalni svet priporočil, naj vse letošnje jubileje vključijo v program praznovanja, pri čemer naj posebej počastijo starejše delavce in revolucionarje ter politične delavce. V. L. • KOPER Problemi sindikata prosvetnih delavcev Člani sindikalnih organizacij po šolah ugotavljajo, da so med seboj vse premalo povezani. Menijo, da so pogostejši stiki med prosvetnimi delavci nujna oblika medsebojnega izmenjavanja mnenj, zlasti zato, ker TIS obalnih občin preko financiranja povezuje obalno šolstvo v celoto. Medsebojna srečanja bi izkoristili tudi za razprave in formiranje stališč o skupnih problemih kot so financiranje, ustrezni učni načrti itd. Pododbor za prosveto in kulturo sindikata družbenih dejavnosti obalnega območja je sklenil proučiti možnosti za tesnejšo povezavo prosvetnih delavcev obalnega področja in najti skupaj s člani vzgoj-no-izobraževalnih ustanov bolj primeren način organiziranja sindikata v prosveti. kc • MARIBOR Seminarji za sindikalne delavce Občinski sindikalni svet je letos priredil posebne seminarje za člane vodstev sindikalnih organizacij. Na seminarjih bodo obdelali vsa aktualna vprašanja, s katerimi se srečujejo v sindikalnih in delovnih organizacijah. Seminarje imajo po posameznih panogah, in sicer vsaka panoga po dva dni. Računajo, da se bo letošnjih seminarjev udeležilo najmanj 300 članov •vodstev sindikalnih organizacij iz gradbeništva, kmetijstva, prometa in zvez, industrije, zdravstva, obrti, trgovine in gostinstva. 0, m. DRAVOGRAD Prisilna uprava Zaradi izredno težkega gospodarskega položaja v industrijsko montažnem podjetju Monter v Dravogradu je komisija za volitve in imenovanja pri občinski skupščini določila odbor za prisilno upravo v tej delovni organizaciji. Odbor za prisilno upravo bO skupaj s nekaterimi delovnimi organizacijami in banko skušal najti izhod iz izredno težkega položaja. Ce jim to ne bo uspelo, bodo podjetje morali likvidirati. i. p. TRŽIČ Specializiran seminar Delavska univerza je skupaj s klubom gospodarstveniko' pripravila zanimiv seminar o novih gospodarskih predpisU1 Tržiški gospodarstveniki so se seznanili predvsem z zakono*1 o podjetjih, z novostmi v finančnem poslovanju in z novi11 kontnim planom. KIDRIČEVO Nova stanovanja Čeprav si je delovni kolektiv Tovarne glinice in aluminij8 v minulih letih prizadeval sproti reševati stanovanjska vprašanja, je prošenj za stanovanja še vedno veliko. Delavski svet ie pred kratkim odobril potrebna sredstva za preureditev sarn-skega bloka, ki je bil sedaj kljub pomanjkanju stanovanj pr®* malo zaseden. Delavci TGA namreč potrebujejo družinska stanovanja. Ko bo samski dom preurejen, bodo pridobili 24 novifi večinoma enosobnih stanovanj. - M. F. Is nase družbe • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • SAVINJA CELJE Med svetovno elito žagan les iglavcev in listavcev; lesna volna furnir plemeniti in srep! furnirji domačih in eksotičnih drevesnih vrst lamelni ime arki pamet hrast | Jesen in kotne letve [zaboji iz kolekcije JUS in po naročilu, i transportne palete embalažni sodčki iz vezanih plošč -■ standardni in s patentnimi j vapirač! filament ovojni papir Ljubljanska tovarna apara-ratov in instrumentov VEGA se je v dvajsetih letih dela in obstoja — jubilej so počastili pred kratkim — povzpela v sam vrh evropskih in v marsičem tudi že svetovnih dosežkov optične, steklopihaške in finomehanične industrijske proizvodnje. Kako jim je to uspelo? Na vprašanje je odgovoril predsednik delavskega sveta tovarne VEGA Marjan Tratnik. »Zaslugo za to, da smo se po kvaliteti in nizkih proizvodnih cenah uvrstili med elito proizvajalcev naše stroke, dolgujemo tako lastnim prizadevanjem, kakor kooperaciji s priznanimi tujimi proizvajalci, predvsem pa skrbi za stalno izboljševanje kvalitete in zaposlovanju vse večjega števila strokovnjakov in pa pomoči strokovnjakov ljubljanske Univerze, ki se tudi vključujejo v naš razvoj. Vse to nam — hkrati z lastno kadrovsko osnovo, ki jo vzgajamo v naši industrijski šoli — omogoča, da vse bolj prehajamo na visoko produktivno in kvalitetno velikoserij-sko proizvodnjo. Če smo v obdobju po reformi, ko je proizvodnja napredovala po letni stopnji 18, prodaja pa po stopnji 25 odstotkov, pravzaprav želi prve rezultate nove in sodobne organizacije dela in proizvodnje, smo si s prizadevanji na že navedenih področjih ustvarili pogoje, da bomo letos dosegli še enkrat višjo vrednost proizvodnje kot v minulem letu; milijon dolarjev izvoza in še posebej izvoz našega inženiringa in licenc.« • Omenjate podvojitev proizvodnje v primerjavi z minulim letom? Ali ta skok, čeprav uresničljiv, ni preveč tvegan? »Rekel sem že, da smo že doslej sorazmerno naglo povečevali proizvodnjo, čeprav smo hkrati skoraj v celoti zamenjali dotedanji proizvodni program. To je za nas tedaj pomenilo edini izhod, če smo hoteli podjetje sanirati in ga obvarovati pred likvidacijo. Če pa smo želeli napraviti korak dlje; če smo se hoteli zavarovati pred tem, da bi se čez čas znašli v podobnih težavah, ki smo jih šele zdaj komaj prebrodili, smo morali premišljeno začrtati naš prihodnji razvoj in s tem nekoliko tudi tvegati. Naš desetletni razvojni program na primer zajema predvsem proizvodnjo zoom objektivov, teleobjektive za foto in kino kamere, razširitev izbora vseh vrst oljnih regulatorjev, nitno optiko, zahtevnejše izdelke iz programa opreme, potem pa še proizvode iz kvarcnega stekla, razne svetlobne reklame in podobno. Pomembna je tudi ustanovitev jugoslovansko japonske mešane družbe za proizvodnjo plin- skih vžigalnikov, ki smo jo pred kratkim ustanovili skupaj s tvrdko Maruman iz Tokia. To, o čemer sem govoril, predstavlja izdelke, ki ob ustrezni kvaliteti in ceni lahko najdejo pot tako na, domače, kot na tuje inozemsko tržišče. Če zdaj z nami kooperirajo tako znane tvrdke kot so Rei-chert, American Optical Corporation; Regula, Liessgang, Kinderman, Buhi v ZDA in še druge, potem to pomeni, da jim naša kvaliteta in cena ustrezata. Trenutno izvažamo predvsem optiko za daljnoglede, objektive za projektorje, diaprojektorje, episkope in pisalne projektorje, laboratorijsko steklo, steklopihaške izdelke. V elikoserijska proizvodnja ostalih naših proizvodov nam bo nedvomno utrla pot v izvoz tudi na drugih področjih, kjer nastopamo z našim proizvodnim programom. Sicer pa je še nekaj: pravijo, da je treba železo kovati, dokler je vroče! Naš trenutni položaj je tak, da vsem naročilom niti ustreči ne moremo. Čeprav je naš obrat optičnih izdelkov na primer v zelo kratkem času za šestkrat povečal obseg proizvodnje, bi naše zmogljivosti morali takoj povečati še za trikrat, če naj ustrežemo naročilom. Z novo opremo, ki jo pričakujemo v kratkem, bomo v tem najbrž tudi uspeli. Vse to pa pomeni, da se ne bomo le uveljavil* na trgu, marveč bomo pridobili tudi številne nove in dragocene izkušnje, /se to pa bo sčasoma pomenilo tisti kapital, na katerem bomo lahko gradili naš prihodnji razvoj.« 9 Drugo k drugemu: kot kaže, ste pravilno ocenili potrebe tržišča in temu prilagodili razvojni program podjetja. Toda — če bi se slučajno ušteli v računih, kaj potem? »Odgovoril bom tudi na to vprašanje! V položaju, kakršnega smo podedovali ob reformi, smo morali zaigrati na vse ali nič. Sedanji rezultati kažejo, da smo zaigrali na prave karte. Četudi pa bi bilo drugače — ali ne bi tudi to bilo bolje od stalne negotovosti, kaj nam bo prenesel jutrišnji dan? Zdaj pa smo prišli tako daleč, da si ga krojimo sami!« je zaključil Marjan Tratnik. -mG kosovno pohištvo V SLOVENJEM GRADCU PREDLAGAJO USTANOVITEV POSEBNEGA SKLADA ZA ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST:_____ VSE VEČ OBČANOV ČAKA NA ZAPOSLITEV raztegljive le rsvedne kuhinjske m In tepselrsnl »SAVINJA CEHE Rezultati poslovanja slovenjegraških delovnih organizacij za leto 1968 so zadovoljivi. Celotni dohodek in dohodek sta v tej koroški občini naraščala hitreje kot je republiško povprečje, delovne organizacije iz Slovenjega Gradca pa so namenile za sklade več sredstev kot leto dni poprej. Amortizacija se je povečala za 21 %, v sklade pa so delovne organizacije oddvojile 22°/o dohodka, ali 3°/o več kot leto dni poprej. Povečali so se tudi osebni dohodki, in to nekaj nad 11 %. Tudi produktivnost se je precej povečala, vendar v določeni meri tudi na račun zmanjšanja števila zaposlenih. Lani je gospodarstvo v Slovenjem Gradcu zaposlovalo skoraj 2°lo manj delavcev kot leta 1967. lovalna industrija. je tudi 120 mladih, ki čakajo Prav ti dosežki pa bi morali prvo zaposlitev, vzpodbuditi delovne organizacije in vse odgovorne dejavnike, da gredo odločneje v akcijo za odpiranje novih delovnih mest. Občanov, ki čakajo na zaposlitev, je zmeraj več. Med njimi Ko so odborniki skupščine občine Slovenj Gradec na zadnji seji razpravljali o dosežkih gospodarstva v preteklem letu, so ugotovili, da so zadovoljivi, omogočila pa jih je — med drugim — tudi struktura gospodarstva, saj prevladuje prede- PROGRAM RAZVOJA OTROŽKEGA VARSTVA V TRBOVLJAH Sprejeti pomeni tudi izvajati v°ja Pred kratkim so na seji temeljne izobraževalne skupnosti v središču zasavskih revirjev obravnavali in sprejeli dolgoročen program razvoja vseh oblik varstva otrok v Trbovljah # Plan je zanimiv tudi zavoljo tega, ker Uvaja nekatere novosti na tem področju # Uresničitev Načrta bo odvisna od vseh dejavnikov v občini. y Trbovljah so program raz- Več , Varstva otrok pripravljali štev v .^ve in Pri tem upo-nn.ri v .številne izkušnje s tega jgfr.ocja bodisi doma ali pri ^ern nejših sosedih. V zvezi s , le zanimivo, da so temelji-btvj eu®ili tudi področja, ki se Trh° ^ Prihodnjem obdobju v 3a]a ■ ah. intenzivneje razvi-strK ^ter ho tedaj treba po- otrru, 1 za take oblike varstva n 1 + ki jim bodo omogočile štev i-611 razv°i- pri tem so upo-ati vse komponente razvoja, po^^Podarskega, politike za- Sgj. ^anja in drugo. Na osnovi sreusiva zuuiau — bo ''trLte te Predvidene natalitete načrtu im tudi gradili, pač v 37l!-ete 1990 v Trbovljah okrog skladu z možnostmi. •-to Ormlr ir o + _ J s - se to število stalno povečevalo, in sicer glede na izgradnjo novih otroškovarstvenih ustanov. Posebej so nreučili možnosti izgradnje otroških jasli, ki jih s zdaj v Trbovljah sploh ni,_ potrebe pa so že sedaj precejšnje. V celoti naj bi v Trbovljah zgradili v tem obdobju najmanj šest novih otroškovarstvenih ustanov, nekaj otroških jasli in uredili vrsto novih otroških igrišč. Samo za gradnjo otroškovarstvenih ustanov bi po sedanjih cenah morali imeti okrog 7 milijonov din. Seveda bodo sredstva zbirali po predvidenem igrišča bodo zgrajena na območjih posameznih krajevnih skupnosti, _ saj so te oblike dela z mladimi občani sestavni del delovanja teh institucij družbene samouprave. Krajevne skupnosti bodo imele poslej še večjo odgovornost za to, da bi varstvo otrok polneje zaživelo. O programu razvoja otroškega varstva bodo v Trbovljah še razpravljali občani in vsi tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo mladega rodu. —m— Na seji slovenjegraške občinske skupščine smo slišali, da so v nekaterih delovnih organizacijah po uveljavitvi reformnih načel pred štirimi leti začeli reševati notranje težave predvsem z odpuščanjem delovne sile, sicer pa so si v delovnih organizacijah bore malo prizadevali, da bi zaposlovali novo delovno silo. V zadnjem času je edina izjema Tovarna usnja Slovenj Gradec. V številnih delovnih organizacijah modernizirajo proizvodnjo, odvečna delovna sila pa ostaja brez zaposlitve. Zato je bilo na zadnji seji občinske skupščine Slovenj Gradec predlagano, naj bi pri občinski skupščini ustanovili poseben sklad, v katerega naj bi prispevale sredstva tudi vse tiste delovne organizacije, ki modernizirajo proizvodnjo in potem odvečne delovne sile ne morejo zaposliti. Nova delovna mesta pa bi, kot je bilo slišati, odpirali tudi precej hitreje, če bi se delovne organizacije iz Slovenjega Gradca v večji meri odločale za po-sl.0vn° tehnično sodelovanje, s čimer bi nedvomno zagotovili večjo proizvodnjo, zlasti pa tudi, če bi imeli v delovnih organizacijah zadosti res strokovno usposobljenega kadra. Seveda pa pri tem ne bo kazalo prezreti še možnosti za zaposlovanje v terciarnih dejavnostih, ki niso razvite. In še na eno misel iz razprave na zadnji seji občinske skupščine Slovenj Gradec kaže opozoriti: prva faza modernizacije proizvodnih procesov v delovnih orgaijizacijah je končana. Čimprej bo zato treba začeti ž drugo fazo investicijskih vlaganj, in to na osnovi dolgoročnejših programov razvoja, ki pa jih tamkajšnje gospodarstvo še nima. Zato bo treba v delovnih organizacijah pospešiti tudi programiranje nadaljnjega razvoja. Sredstva skladov in drug razpoložljiv denar pa porabiti za investicije oz. za napredek proizvodnje, seveda pa tudi za odpiranje novih delovnih mest. (všl Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1342. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 316-695, 312-402 in 3JO-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-32000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina Je četrtletna 6,50 N-din - 650 S-din — polletna 13 N-din - 1300 S-din in letna 26 N-din - 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana Na 10 cicero • RIBNICA V ribniški občini se že pripravljajo na proslavo 27; aprila v Velenju. O udeležbi so razpravljali tudi na nedavni občinski konferenci Zveze združenj borcev NOV Ribnica. Računajo, da bodo na proslavo odšli predvsem bivši borci in člani delovnih kolektivov. Za prevoz — predvidevajo, da se bo proslave udeležilo okrog 200 Ribničanov — bodo preskrbeli posebne avtobuse. • KOPER Ob letošnji 50-letnici organiziranega delavskega gibanja v Jugoslaviji bosta sindikalni organizaciji tovarne Tomos in Delamaris iz Izole v sodelovanju z obalnim sindikalnim svetom Koper organizirali delavski piknik na Socerbu. S tem bodo ponovno oživili tradicijo delavskih shodov na Socerbu, kd je bil že pred drugo svetovno vojno znan kot prvomajsko shajališče tržaških ter primorskih delavcev, predvsem pa delavcev iz Trsta in Izole. Na letošnjem delavskem shodu, ki bo 1. maja, bodo nastopile kulturne skupine obalnega območja. K sodelovanju bodo povabili tudi kulturne skupine iz Trsta. ke • SLOVENSKE KONJICE Na plenumu občinskega sindikalnega sveta, ki bo v kratkem, bodo obravnavali analizo nedavnih občnih zborov sindikalnih organizacij. Razen tega bo tekla razprava tudi o družbenem in samoupravnem dogovarjanju ter o novem pokojninskem sistemu. V.L. • SLOVENJ GRADEC Za malčke, ki bodo v jeseni prvič sedli v šolske klopi in ki jih vzgojno varstvene ustanove niso mogle sprejeti, so v Slovenjem Gradcu organizirali malo polo. Pouk v mali šoli je dvakrat na teden, obiskuje pa ga nad 100 bodočih prvošolčkov iz Slovenjega Gradca. (vš) • RAVNE NA KOROŠKEM 25. aprila bodo v železarni volili centralni delavski svet, ki bo tudi vnaprej štel 59 članov. Pred tem bodo v posameznih obratih izvolili svoje delavske svete in določili kandidatno listo za volitve 25. aprila. I. P. • VELENJE Za financiranje vzgoje in izobraževanja bo letos v občini Velenje na voljo nad 8 milijonov dinarjev. V občinskem proračunu je zagotovljenih za temeljno izobraževalno skupnost blizu 6,700.000 dinarjev, republiška izobraževalna skupnost pa bo prispevala posebna dopolnilna sredstva v- višini skoraj 1,5 milijona din. S-tem denarjem bo mogoče v celoti izvršiti letošnji iprogram velenjske temeljne izobraževalne skupnosti. (vš) • GOR. RADGONA Občinski sindikalni svet ima v Lovrečiči pri Umagu svoje letovišče. Letos so se odločili, da bo sezona trajala od 1. junija do Tl. septembra, gostje pa se bodo izmenjavali na vsakih 10 dni. Šolski otroci bodo letos letovali v Lovrečiči od 17. junija do 2. julija. , K. F. • KROPA Na sestanku kolektiva v tovarni vijakov Plamen v Kropi so potrdili kandidatno listo za polovico članov delavskega sveta Volitve bodo 22. aprila Xv ’X*XvX‘ !*x¥x-: ^•X*X*X*X*X*XvXvXvXvXv. • • • • •% •••••••••• ••••••' ► •••••• * •••••••••••• • • • • ••••••••• o ••••••••• • b • • • • • • • • • • • • a • •••••• • x'-x::ix'-x:xiS:ix>::::::-::::::::-:-:: .•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•a*. .v.v.v.v.v.v.v.v.v.v. a a a # a a a a a a a a a a • • • • • • X*X,XvXyXvXvXvX a a a a a a a a a a a a a a a a a a^a a »*a aaaaaaaaaaaaa a*a aaaaaaaaaa 'v*X\vXvXvX\vXvX\vX\< t a • • aaaaaaaaa • a*a a a a a a a a • • • ► *a a » a a a a a aaaaaaaaaaaaa • • m 1 a >*a***a*a*a\*!*a*a*a*a*a*a*a*a*a*a*a#a*a*#*a a t a*a' B*a*a*a*a°a*a*a a*a aaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaa a a a a • a • •*' X-t:-S-X^vX-K->XvSXwX gMmmi •aV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa« j:::::::::::::::::::::::::::::::::::;::::::::::::::::: .•.•aV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.* ‘X*X*a*Xv' P sl o □ ul (I) striji, medtem ko finančno ;X;:;X;X:X;.vX| močna predstavniška podjetja tuje avtomobiliske industrije s sistematično gradnjo modemih servisov podpirajo razvoj avtomobilizma po vsej državi, hkrati pa pospešujejo mednarodno kooperacijo. Koncentracija finančnih sredstev v trgovinskih podjetjih bo pospešila prelivanje kapitala v proizvodnjo, da se poveča prodaja- na osvojenem domačem in na tujih tržiščih. Ta proces terja dolgoročno poslovno sodelovanje, zato bi po mnenju koordinacijskega odbora za blagovni promet pri GZ SRS administrativno reguliranje razvijajočih se odnosov prekinilo utemeljeno in perspektivno vertikalno integracijo gospodarstva, h kateri vodijo moderne oblike finančnega povezovanja, tej naravno tržno selekcijo oziroma razvoj najperspektivnejše proizvodnje. Nakazana funkcija akumulacije v blagovnem prometu Slovenije lahko sčasoma poživi tudi proizvodnjo na širšem jugoslovanskem prostoru. Zdrave koncepte poslovnega povezovanja v blagovnem prometu naj bi podprle tudi banke. Stalno naraščajoče obresti od bančnih kreditov in zmanjševanje dolgoročnega kredi tiranja ob sočasnem povečevanju kratkoročnega z visoko obrestno mero prav gotovo ne bo podprlo omenjenih naprednih razvojnih konceptov blagovnega prometa. N MARIOLA KOBAL «li n ,4 .v:*#:-::;:: .•X-XvXvX ,.*.*V»VvXv a*a • a a a a a a c *>>x*xX;*xX* %*r*>>x*x*x*f* JI1II il:::-::-:-::::-:-: ■č-"vX iv** k- »lili :-:vX*x*:*:*x-x • .aaaaaaaaaa a a a a aa • a .*• aaa.- xix*r%*t*x,x*x- a a • a a • a,a • a a a a a a a a a a • a • a a • mmmSmm PO SLEDI GOREHJfl Vaša* prilo žnos t Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja. Sodelujte v tej na*, gradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja.] Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Če izdelka nimate, pa četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na. .TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME VELENJE 'PO SLEDI GORENJA) + ZAKAJ SE JE KZ KOMBINAT »JERUZALEM« ORMOŽ PRIKLJUČIL K LJUBLJANSKEMU PODJETJU »SLOVENIJA VINO«? _____________________________■ Ne gre za ime, ampak za rezultate Ze zdaj, ko niti še ni minilo leto dni, odkar kolektiv nekdanjega KZ kombinata »Jeruzalem«, Ormož posluje kot samostojna enota ljubljanskega trgovsko-proizvod-nega podjetja »Slovenija vino«, vse bolj postaja očitno, da združitev koristi ne le razširjeni gospodarski organizaciji »Slovenija vino«, marveč tudi 400 delavcem ormoškega obrata in tej občini kot celoti.. Naj to trditev podrobneje pojasnimol &A/V1II1SKČ1 pU-UJCLJd vtetalurgijo in kovinsko prede-Ovalno industrijo — skupno jih le g v Sloveniji — opravljajo no industrijo , - v Sloveniji J^tjino prometa v državnem erilu. ge uspešnejši so pred-a'vniki zunanjetrgovinskega m!®š ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT Čeprav v ormoško-ljutomer-skdh goricah, s katerih delom gospodari tudi ormoški obrat podjetja »Slovenija vino«, zorijo takšne vrste grozdja, da dajejo vina, katerim v Evropi lahko konkurirajo le najbolj slovita alzaška in porenjska, se je kolektiv prejšnjega KZ kombinata »Jeruzalem« iz leta v leto znašel pred vprašanjem, kako naj uravnovesi svoje finančno poslovanje in proda svoj pridelek. V naši državi, namreč razen redkih izjem, najkvalitetnejša vina še ne uživajo posebne zakonske zaščite. Ker nimajo svojega »kvalitetnega' znaka«, se na trgu srečujejo z manj plemenitimi in tudi z »narejenimi« vini, ki pa so bistveno cenejša. Na poti do potrošnika so, razen tega, jeruzalemska vina potovala skozi roke številnih posrednikov, ki se seveda niso hoteli odreči mastnim zaslužkom. Tako je KZ kombinat Ormož, je razprodal vsakoletni pridelek vina, z njim iztržil komaj toliko, da je zagotovil minimalno rentabilnost vinogradniško-kle- tarskega dela kombinata, ni. pa mogel pokriti izgub na račun poljedelsko-živdnorejske proizvodnje, pri kateri se srečuje s podobnimi problemi, kot vse naše družbeno kmetijstvo. PRIPOJITEV K VEČJEMU PODJETJU — EDINI IZHOD Ob takšni, nedvomno zelo trezni presoji razmer, je; povsem razumljivo, da je vzniknilo vprašanje, kako naj bolje vnovčijo svoj trud in svoj pridelek. Nekako takole so pred letom razmišljali Ormožani: »Pravzaprav je* vseeno, kakšno ime izobešamo nad vhodnimi vrati, samo da bi bil rezultat čimboljši! Ce najdemo partnerja, ki bi brez odvečnih posrednikov zagotovil prodajo naših vin in drugih pridelkov, bi kolektivu ostalo več dohodka. S temi sredstvi pa ne hi le izboljšali osebnih dohodkov, marveč bi jih predvsem lahko porabili .za nadaljnjo obnovo goric, za pospešeno uresničevanje še vseh drugih načrtov, za katere imamo pripravljeno vse, samo denarja ne!« Kot smo že omenili, je KZ kombinat »Jeruzalem«, Ormož takega partnerja našel v ljubljanskem podjetju »Slovenija vino«. Le-to je namreč s svoje strani tudi bilo zainteresirano, da si zagotovi čim večji del pridelka naših najboljših vin, laj to predstavlja močan adut v domači. in inozemski trgovini z vinom in z drugimi alkoholnimi proizvoda. KAJ PA REZULTATI? Kolektiv ormoškega obrata podjetja »Slovenija vino« je zadovoljen, ker so brez težav prodali celotno lansko vinsko letino. V okviru razširjenega podjetja se že zrcalijo tudi možnosti za temeljitejšo »rešitev« poljedel-sko-živinorejskega dela' njihovega obrata. Toda to še ni vse! Najvažnejše zanje je, da zdaj pospešeno urejajo in opremljajo obrat za proizvodnjo ormoškega šampanjca ter cenejšega ormoškega bisera. Milijon steklenic tako poplemenitenega vina naj bd letno napolnili in prodali. Ce bodo v tem uspeli, bi to pomenilo, da bi hkrati do konca izkoristili zmogljivosti njihove nove vinske kleti; da bi vanjo, poleg lastnega pridelka, pritegnili tudi pridelek večine zasebnih vinogradnikov na njihovem območju. Drugo k drugemu1 bolje vnovčeno vino povečuje dohodek; celoviteje izkoriščene zmogljivosti kleti ga — na račun nižjih proizvodnih stroškov — tudi lahko povečajo; šampanjec in biser bosta hiši prinesla tudi več dohodka. Ce sl bodo hkrati uspeli zagotoviti tudi kvalitetni vinski znak za šipon, traminec, muškat otonel in druga njihova vina, bi to samo še vplivalo na njihov zaslužek, saj potrošnik rad tudi draže plača vino. če je zanesljivo pristno in tudi sicer neoporečno. Ob tem, o čemer govorimo, se pravzaprav srečujeta sedanjost in prihodnost kolektiva ormoškega obrata podjetja »Slo- venija vino«. Njihova sedanjost se na primer izraža v tem, da bodo letos, če jim le vreme ne bo preveč nagajalo, po dveh letih spet zaključili poslovanje brez Izgub. Skratka, pod okriljem večjega kolektiva se bodo, zaradi skupnih interesov Laže postavili na noge. Prihodnost pa. tako pravijo, lahko k temu samo še kaj navrže; ničesar pa jim ne more odvzeti. —m G KONZERVE ; ... da je bila povprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda v Sloveniji - v letih 1947—52 in 1952—64 nekoliko večja od stopnje v Hrvaški, v letih 1966 in 1967 pa manjša. Stopnja rasti industrijske proizvodnje za celotno obdobje 1947— 1968 pa je za Hrvaško nekoliko višja; ... da bomo v Sloveniji zaloge svinčeno-cinkove rude, če je je pod zemljo le toliko, kolikor smo je doslej ugotovili in če je ne bomo hitreje kopali, izčrpali v tridesetih letih, živosrebmo pa v petdesetih; ... da se bo po' predvidevanjih strokovnjakov v Sloveniji v prihodnjih 30 letih med viri energije povečal delež elektroenergije od 15 do 18 °/o, naftnih derivatov od 17 na 44 0/o, delež premogov pa bo upadel od 68 na 38 °/o. ... da bomo po predvidevanjih ljubljanskega instituta za ekonomska raziskovanja v prihodnjih tridesetih letih v Sloveniji povečali proizvodnjo rjavega premoga in lignita na 9 milijonov ton letno — leta 1966 je znašala nekaj manj kot 6 milijonov — ter da bomo izkoristili zaloge premoga približno v 50. letih; ... da je število registriranih osebnih vozil v Sloveniji v desetih letih naraslo za več kot 26-krat, tako da pride pri nas en osebni avtomobil že na 18 prebivalcev. V razvitejših evropskih državah imajo, razumljivo, precej več avtomobilov: v Franciji pride en avtomobil na 5 prebivalcev, v ZR Nemčiji 6, v Švici 7 in v Avstriji 9; Izobraževanje in hultura X aeela in praksa Letos februarja smo v našem tedniku opozorili z vrsto prispevkov in obsežnejšo anketo republiške predstavniške organe na konkretne škodljive posledice izvajanja zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe. Ugotovili smo namreč, da smo takorekoč uvedli davek na izobraževanje za delovne organizacije, po tem, ko smo s knjigovodskim ukrepom prenesli vse stroške za izobraževanje na sklade skupne porabe, ki pa so po progresivni lestvici obdavčeni letos z republiškim prispevkom. Ob tej priliki smo tudi zapisali, da je v naši davčni politiki med načeli in prakso precejšen razkorak. rih so se izrekli zoper uvedbo republiškega prispevka od sredstev skupne porabe. Ugotovili so, med drugim, da predpisi 0 prispevku od sredstev skupne porabe kot občinskem dohodku v letu 1968, res niso dali pričakovanih proračunskih učinkov. So pa odprli vrsto iniciativ in možnosti družbenega dogovarjanja med občinskimi skupščinami in delovnimi organizacijami v sferi skupne potrošnje. S takimi dogovori so občinske skupščine uspele zbrati več sredstev za skupne potrebe občanov, kot pa bi jih dala uvedba prispevkov.. S tem je bila omogočena marsikje obsežnejša in dolgoročnejša realizacija načrtov o graditvi občinskega standarda, z združevanjem finančnih sredstev vseh zainteresiranih dejavnikov: občinskih skupščin; delovnih organizacij, bank in nekaterih turističnih, športnih in družbenih organizacij. . ‘ . DEL SREDSTEV SKUPNE PORABE ODSLEJ NEOBDAVČEN ZA IZOBRAŽEVANJE V začetku aprila sta gospodarski in republiški zbor skupščine SRS sprejela s tem v zvezi zakonsko spremembo. Izvršni svet je predlagal, naj bi oprostili delovne organizacije plačevanja prispevka od tistih sredstev skupne porabe, ki jih namenijo izobraževanju in to v višini do 1,5 °/o od bruto osebnih dohodkov zaposlenih v enem letu. Predlagano višino neobdavčenih sredstev za izobraževanje iz sredstev skupne porabe je izvršni svet utemeljeval s tem, da so delovne organizacije tudi poprej iz naslova do 2,5 °/o iz bruto osebnih dohodkov za izobraževanje v breme materialnih stroškov dejansko same razpolagale le z 1,5 Vo, saj so morale 1 % obvezno odvajanje za financiranje strokovnega šolstva, ki pa je gdaj v pretežni meri zagotovljeno preko republiške izobraževalne skupnosti. Po razpravi v pristojnih zborih pa se je tudi izvršni svet strinjal s predlogom poslancev, da se pomakne zgornja meja oprostitve na 2,5 %, kar je bilo z zakonsko spremembo končno tudi sprejeto. Res je, da izvršni svet SRS ni bil predhodno seznanjen, da bodo z zveznim ukrepom ukinili konto, na katerega so delovne organizacije v breme materialnih stroškov knjižile stroške za izobraževanje do 2,5 % od bruto rus H*.... KONGRES ALI PLES? Študenti V. letnika medicinske fakultete v Ljubljani so zaprosili izvrčni odbor Izobraževalne skupnosti SRS za finančno pomoč 2.700 din za organizacijo elitnega medicinskega plesa, ki bo zaključna prireditev v okviru XI. strokovnega kongresa študentov medicine in stomatologije Jugoslavije in ki bo letos v Ljubljani. Ob tej priložnosti bodo proslavili tudi 50. obletnico ustanovitve medicinske fakultete. Sredstva, za katera so prosili, naj bi menda uporabili za tiskanje plakatov, vstopnic in za akontacijo za najem dvorane. Sestavljavcu dnevnega reda na vabilu za 25. sejo izvršnega odbora RIS se je očitno zdela ta prošnja tako neverjetna, da jo je med vlogami raje imenoval: KONGRES ŠTUDENTOV MEDICINE. Salo ob stran, ker je dovolj neresnosti že v sami prošnji študentov. Izvršni odbor je lahko le ugotovil, da bi ob ugodni rešitvi te prošnje podobnih prošenj za razne plese in brucovanja gotovo ne manjkalo, seveda pa tudi med dejavnostmi. ki naj jih po zakonu financira, zaenkrat plesnih prireditev še ni! osebnih dohodkov. In upoštevati moramo tudi, da je izvršni svet zaradi nastalih zapletov v zvezi s financiranjem izobraževanja v delovnih organizacijah, moral predlagati zakonsko spremembo glede oprostitve prispevkov od sredstev skupne porabe po hitrem postopku, saj so to terjale nekatere delovne organizacije. Ne glede na dosežen sporazum ob tem konkretnem zapletu pa očitno v zvezi s politiko obdavčevanja sredstev skupne porabe še vedno ostajajo odprta vprašanja, za letos in za prihodnje. OKROG TEMELJNEGA ZAKONA O DOHODKU V DELOVNIH ORGANIZACIJAH SE PRECEJ NEJASNOSTI Poslanka prosvebno-kulturne-ga zbora Marija Faganeli je na primer vprašala, kako naj v letošnjem letu tiste delovne organizacije, ki nimajo skladov skupne porabe ali v njih nimajo dovolj sredstev, imajo pa šole v svojem sestavu (katere so prejele 50 % sredstev od izobraževalne skupnosti SRS) zagotove preostali del sredstev vsaj za redno poslovanje teh šol. Po odgovoru, ki ga je dobila, naj bi šlo le za to, da je sporno tolmačenje glavne centrale službe družbenega knjigovodstva tistega določila temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka delovnih organizacij, ki pravi, da delovne organizacije lahko odločijo, da bodo iz dohodka dajale sredstva za izobraževanje na podlagi samoupravnih sporazumov z organizacijami s področja izobraževanja, ta sredstva pa niso obdavčena. Katerega dohodka, to je zdaj vprašanje? Po tolmačenju SDK — ustvarjenega dohodka, po mnenju, ki ga je tolmačil Boris Lipužič v skupščini pa — akonto dohodka, ki ga bo delovna organizacija ustvarila po zaključnem računu. Megleno v zvezi s tem zakonom pa je verjetno še nekaj drugega. Vse tiste delovne organizacije, ki imajo v svojem sestavu kot delovno ali organizacijsko enotp lastno šolo ali izobraževalni center, ne morejo takorekoč znotraj lastne delovne organizacije sklepati samoupravnega dogovora z lastno šolo ali izobraževalnim centrom. Tak sporazum, tako je zakon razumeti, lahko sklepajo le z izobraževalnimi ustanovami, ki so samostojne. POT DRUŽBENEGA DOGOVARJANJA JE UČINKOVITEJŠA Drugo pa je načelno vprašanje nadaljnje davčne politike v zvezi s sredstvi skupne porabe. Naj spomnim na stališča komisije za življenjske in delovne pogoje pri RS ZSS. ki jih je lani decembra v celoti potrdil tudi republiški svet. in v kate- inui! * No, pa poglejmo, kako so se odločale lani občinske skupščine v zvezi z uvajanjem prispevka od sredstev skupne 'porabe kot virov svoji)i proračunov 18 občin se je odločilo za uvedbo prispevka. 30 občin se je odločilo, da delovne organizacije oprosti prispevka od sredstev skupne porabe, ki sq trošijo za določene namene; od tega je na primer kar 22 občin oprostilo delovne organizacije prispevka POHIŠTVO od tistih sredstev, ki so jih namenile le-te občinskim skladom za šolstvo. Kar 12 občin pa ni uvedlo prispevkov od sredstev skupne porabe. Skratka, pot družbenega dogovarjanja se je pokazala kot mnogo učinkovitejša in mnoge občinske skupščine letos ž obžalovanjem ugotavljajo, koliko so npr. lani uspele zbrati sredstev s pomočjo delovnih organizacij recimo za gradnjo šolskega prostora, kako pa je letos za to interes usahnil. Morda je tudi temu pripisati, da se je letos le 11 občin držalo skupščinskega priporočila o zmanjševanju prispevkov osebnih dohodkov iž delovnega razmerja, saj s predlagano stopnjo ne bi mogli priti do sredstev za najnujnejše potrebe splošne porabe. DOKLEJ SE DAVEK NA KULTURNE POTREBE? V politiki obdavčevanja sred-' štev skupne porabe se bo končno treba izreči tudi p tem, ali bomo še naprej zavestno obdavčevali tudi tista sredstva, ki jih delovne organizacije namenjajo za kulturne potrebe svojih zaposlenih. Na to absurdnost ne opozarjajo le kulturni delavci, vedno bolj tUdi sami organizatorji kulturnega življenja zaposlenih v delavnih organizacijah. Tudi izvršni odbor izobraževalne skupnosti SRS se je v svojem predlogu za spremembo zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe zavzel za to, da bi oprostili davka tista sredstva, ki se trošijo za izobraževanje, raziskovalno delo in tudi kulturo. Na nedavnem V. kongresu Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije pa .so delegati v svojih programskih smernicah sprejeli tudi naslednje stališče, na katero kaže še posebej opozoriti. Ugotavljajo, da so spodbudni primeri združevanja sredstev (iz skladov skupne porabe) delovnih organizacij za kulturo v posebnih skladih. Ne glede na to, ali so ti skladi samostojni ali pa ta sredstva kolektivov oplajajo občinske sklade za kulturo, se je prek te oblike sofinanciranja kulturnih programov začel močneje uveljavljati tudi vpliv večjega ' števila delovnih ljudi na porabo teh sredstev. ZKPOS mora tudi v prihodnje spodbujati, da se združujejo h sredstva, zaka j to je eden izmed načinov povezovanja interesov in ne le način razreševanja težkih materialnih razmer na področju kulture v naši republiki. ZKPOS si bo najodločneje prizadevala, da bodo zakonska določila, po katerih so ta sredstva delovnih kolektivov obdavčena, čimprej prenehala veljati. Ko je pred kratkim na vprašanje v zvezi s tem, ki ga je zastavila poslanka Marija Faganeli v prosvetno-kulturnem zboru, odgovoril tovariš Boris Lipužič, je dejal, da je to vprašanje, ki ga bomo morali proučiti skupaj s predlogom novega zakona o financiranju kulture, hkrati pa je to tudi vprašanje naše davčne politike. Verjetno je to res bolj vprašanje naše davčne politike, saj po obveznih virih za financiranje kulturnih dejavnosti menda ne moremo poseči v sredstva skupne porabe. Na koncu se res postavlja vprašanje: Ali bomo tiste, ki danes še ne znajo skrbno gospodariti s sredstvi skupne porabe, naučili skrbneje gospodariti tako, da jih bomo spodbujali k združevanju sredstev za določene koristne namene v prid zaposlenih, ali pa bomo ravnali z njimi še kar naprej kot z nedoraslimi otroki, ki jim, če zapravljajo, denar pač poberemo? SONJA GAŠPERŠIČ Z motorjem LAMO-06 N bo vaš čoln postal popolnejši! j 1 KRMNI MOTOR LAMO 06-N Mi dvotaktni 59,6 ccm moč 4 KM ločeni rezervoar 121 teža motorja 15 kg maksimalni hitrost odvisna od vrste in teže čolna, do 15 km/h poraba goriva 1,61 na uro priključek za električno osvetlitev oto r ni h vozil TOMOS MALA POSLANSKA TRIBUNA Na zadnji seji prosvetnokulturnega zbora skupščine SRS, ki je bila poslednja v tem mandatnem obdobju so imei dnevni red, ki bi za izčrpno obravnavo vsega predloženega gradiva gotovo terjal mnogo časa, zbranosti m spočitosti, vs kakor pa več, kot to omogoča enkratno deseturno zasedanj ■ Zato je razumljivo, da je glavna pozornost m zbranost po slancev tokrat veljala sprejetju zakona o spremembah in d polnitvah zakona o osnovni šoli in zakona o pedagoški sluz < da pa so med drugimi obravnavanimi vprašanji na zatonu dneva ostala brez — verjetno zelo potrebnega. — skupščinskega dialoga vprašanja, kot: predlog za izdajo zakona skupnostih oziroma skladih za kulturne dejavnosti ter o / nanciranju kulturnih dejavnosti, še celo pa informacija glasbenem življenju na Slovenskem in informacija o uresničevanju priporočila prosvetno kulturnega zbora o nadaljnjem razvoju telesne kulture. Naj ne izveni to kot očitek; je le razmišljanje o tem, kako se tudi ob najboljšem poslanskem delu ne da zaključiti nekega obdobja z občutkom, da odhajaš »od pospravljene mize-«; je le razmišljanje o tem, da bodo v kratkem sedali v skupščinske klopi mnogi novi poslanci, ki bodo tako rekoč » že na mizi našli še nekatere stare nerazrešene dileme; in zdi se, da največji dolg, ki je ostal v tem zboru, sega na področje kulture in telesne kulture... 39. člen nič več na »zatožni« poslanski klopi POVABILO RADIA DUNAJ Sindikalni pevski zbor iz Murske Sobote, ki deluje komaj dve leti, je povabil Radio Dunaj, da bi za avstrijske poslušalce zapel nekaj narodnih pesmi. Pred kratkim so tako v Jennersdorfu posneli osem prekmurskih narodnih pesmi, ki jih bo predvajal v svojem programu avstrijski radio. Omenjeni pevski zbor je posta! popularen tudi že izven naših meja. -se JUBILEJNA IZDAJA Beograjsko časopisno podjetje »Radnička štampa« je pred kratkim izdalo tretjo izpopolnjeno izdajo knjige »Kratka istorija Prvog maja«, ki sta jo napisala novinarja Života Kamperlič in Milorad Mandič. Drobna knjižica s skrbno zbranim gradivom o zgodovini delavskega gibanja je v letošnjem letu, ko slavimo petdeseto obletnico našega delavskega gibanja, nekakšna jubilejna izdaja. Čeprav je knjižica pisana v srbohrvaškem jeziku, bo gotovo prišla prav tudi v Sloveniji vsem tistim, ki ob različnih priložnostih iščejo zbrano, a ne preobsežno gradivo o delavskem gibanju. '; Novosti v zakonu o osnovni šoli Kot rečeno, poslanci so z dvema glasovoma proti izglasovali Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli. PO" budo za ta zakon so lani julija dali poslanci tega zbora, ko so razpravljali o učnih uspehih. Opozorili so izvršni svet, ki je bil zdaj predlagatelj zakonskih sprememb in dopolnitev, zlasti na 39. člen zakona, ki je omogočal učencem napredovanje v višjih razredih tudi z negativno oceno. V kasnejši razpravi pa je bilo ugotovljeno, da velikega osipa v osnovni šoli le ne gre pripisovati le določilu 39. člena, pač pa, da mu botruje zapleten splet drugih razlogov, ki jih je tudi treba odpraviti: prenatrpani učni načrti, neustrezna izobrazba mnogih učiteljev, formalna in dejanska, pomanjkanje ustrezno opremljenih učilnic za specializiran pouk, večizmenski pouk, slaba materialna baza šolstva, neustrezno nagrajevanje učiteljev itd. POPRAVNI IZPITI Spremenjeni zakon o osnovni šoli je sicer odpravil določilo 39. člena in uvaja popravne izpite iz enega ali dveh predmetov v višjih razredih osnovne šole. Toda to je le eden izmed ukrepov za zmanjševanje osipa v osnovni šoli. Boljšim učnim uspe^ hom v osnovni. šoli bodo gotovo doprinesli tudi drugi ukrepi v Sloveniji: izvajanje v skupščini sprejetega sanacijskega načrta za ureditev materialnega položaja šole in učiteljev, določila ° obveznem strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in pedagoških svetovalcev, določitev časovnega roka za pridobitev ustrezne izobrazbe predmetnih učiteljev, izpopolnitev pedagoške službe, ikcija ob 100-letnici osnovne šole za pridobitev novih šolskih prostorov. V kratkem pa naj bi se pristojni lotili tudi najtežje naloge, strokovne in znanstvene proučitve predmetnikov in učnih načrtov za osnovno šolo. BOLJ ODPRTA VRATA NA POKLICNE SOLE Zelo pomembna novost spremenjenega zakona o osnovni šoli je tudi ta, da bodo poslej učenci, ki v 8. razredu ne bodo uspesno opravili popravnega izpita iz tujega jezika (edini popravni izpit)' vseeno končali 8. razred in osnovno šolo kot celoto. K predlogu tega določila je 11 poslancev dalo amandma. Predlagali so,, naj se to določilo izpusti, češ, da učenec, ki v 5.. 6. in 7. razredu dobi pozitivno oceno iz tujega jezika (možnost popravnega izpita), lahko to doseže tudi v 8. razredu. Odbor za šolstvo je ugotovil, da to stališče ni sprejemljivo, ker poklicne šole terjajo končano osnovno šolo, ne pa znanje tujega jezika. Ce bi predloženi amandma (ki je bil kasneje umaknjen) sprejeli, bi mladini zaprli pot v poklicne šole. Predlagal pa je sekretariatu za prosveto in kulturo, naj obvesti vse srednje šole, ki imajo tuji jezik, da zahtevajo sprejemni izpit iz tujega jezika, kar šole lahko s svojimi statuti predpišejo. SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI NISO LE RAZDELJEVALCI DENARJA Med ostalimi sprejetimi spremembami zakona o osnovni šoli je tudi določilo o imenovanju in razreševanju upraviteljev os-novne šole. Ta pravica je odslej v pristojnosti ustanovitelja, ob' činske skupščine, po tem, ko le-ta dobi mnenje delovne skup* nosti, pedagoške službe in izobraževalne skupnosti. Tudi o tem določilu se je razvil dialog. Poslanec Zlatko Ogrinc je izrazil dvom, da bi skupščine izobraževalnih skupnosti lahko dajale kot celota mnenje k imenovanjem in razreševanjem, torej se bo to omejilo na mnenje izvršnih odborov, v njih pa so pretežno prosvetni delavci. Dejal je, da to mnenje ne more biti strokovno. Tudi zakonodajno-pravna komisija skupščine SRS in odbor za šolstvo republiškega zbora sta že pred tem predložila svoje mnenje, češ, da taka pristojnost izobraževalne skupnosti ne bi bila v skladu z njeno vlogo, ki je predvsem v odločanju o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje, strokovno mnenje pa da je zagotovljeno že z mnenjem prosvetno pedagoške službe. Njuno mnenje je odbor za šolstvo prosvetnokulturnega zbora že prej zavrnil, na ponovno razpravo poslanca Ogrinca pa se je oglasila dr. Aleksandra Kornhauser. Dejala je, da je njihov odbor za šolstvo trdno prepričan, da izobraževalna skupnost ni le fond, ni le razdeljevalec denarja, da pa je čutiti težnje, naj bi SAMO TO izobraževalne skupnosti ostale. Opozorila je, ‘ da je ta zbor izglasoval zakon o izobraževalnih skupnostih in njihovih pristojnostih. A kar zadeva sporno mnenje, je dejala: najmanj, kar je izobraževalnim skupnostim v ten* pogledu treba omogočiti, je to, da povedo svoje mnenje o vodilnih kadrih na področju, za katero so samoupravne skupnosti dolžne skrbeti. K določilu o imenovanju in razreševanju upraviteljev je v času razprave o predlogih zakonskih sprememb svoje mnenje izoblikovalo tudi predsedstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Menili'so, da je novo določilo korak nazaj, zlasti v pogledu vloge sveta šole. Med zbranimi stališči, ki so jih poslanci prejeli, o tem nismo zasledili ničesar, pa tudi na samem zboru nismo slišali k temu mnenju ničesar, tudi ne s strani predstav nikov sindikata, ki so na sejo zbora bili vabljeni. Šport kratko in JEDRNATO Na, območju Domžal živi Ganeš dvajset samostojnih sPortnih organizacij. Veči-g? od njih je zelo aktiv-mh, saj vključujejo v svoje Itevilne kvalitetne ‘Portnike. Pohvaliti mora-710 predvsem smučarje, košarkarje, plavalce, nogome-‘ttse, strelce pa tudi druge športnike, ki beležijo na tekrriovanjih prav lepe Uspehe. “Kljub temu pa ne more-n ne smemo biti zadovoljni z rezultati na področju telesnokulturne delavnosti .. .•« nam je dejal f.fvlin Zule, predsednik Večinske zveze za telesno kulturo Domžale. »Dejstvo hamreč je, da imamo v na-Sjh šolah iz leta v leto več-}e število šolarjev s teles-nimi okvarami, kar ne govori ravno v prid telesni vzgoji na šolah in dejavno-* * v športnih organizacij, družbeno politične skupnost so sicer sprejele za nadaljnji razvoj telesne kul-‘Ure vrsto ukrepov, ki pa V'So rodili pravih rezulta-Mnenja sem, da skr-oimo preveč površno za re-GUzacijo svojih načrtov. Y>leg tega sodim da lahko [ščemo nezadovoljive rezultate na področju telesne kulture tudi v dejstvu, da lQ dejavnost še ni dobila p0 DOMŽALSKEM ^gPERENDUMU; Obetajoče perspektive Pravega mesta v družbenih Vučrtih, predvsem pa v na-trtih komun... , Kes..., kljub temu, da 'teje domžalska občina med V-Ujbolj bogate v Sloveniji, danes tu še vedno ne more-Pto govoriti o ustreznih poljih za telesnovzgojno delavnost šoloobveznih otrok. V ilustracijo: od sedmih Statičnih osnovnih šol ima sVojo telovadnico le ena Vzgojno izobraževalna ustanova. Tako upravičeno ugo-tdvlja analiza, ki so jo naplavili nedavno v Domža-fah, da potrebujejo svojo teioyadnico šole Brdo, Mo-rdvče, Radomlje, Mengeš, ~ob in šola Vencelj Perko D°mžale. ,Pb omenjenih dejstvih bi d sleherni komentar sko-1alda odveč. Kljub temu P-0 v Domžalah poiskali p e9 predsednika ObZTK avlina Zuleta še nekatere •'Mge znane telesnokultur-,e delavce, ki se na območ-^ te občine že vrsto let kvarjaj0 s probiemi špor-,a in telesne kulture sploh ,a zvemo kaj več o tem. j J ima danes mladina na ern področju in za kaj vse e še vedno prikrajšana. j ‘fDrži, da imamo v dom-“aiski občini razmeroma ,ek> dobro razvito športno £ NA ROB »ŠTUDIJE O TELESNI KULTURI V OBČINI RADOVLJICA« KOPER ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ « H ■ ■ S ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ s ■ Dragocen kažipot a ■ ■ ■ ■ ■ S ■ ■ II deJa t>on Vnosi' kljub temu pa so H telesne vzgoje, leKmovaina soji šoloobveznih otrok ■ , tivnost, turistična dejavnost n ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ o H g a Programiranje razvoja telesne kulture je pri nas zelo težavno. Posebno zato, ker nimamo na voljo potrebnih podatkov. Najbolj pogosto se namreč opiramo na rezultate površnih analiz, na hitro ter na dko zbranih Številk in potlej vse skupaj posplošujemo, ne da bi se pri tem približali vsaj večini za nas najbolj interesantnih podatkov, ki so značilni za ljudi, ki žive na določenem območju. Ta točni podatki in natančne številke pa so nam lahko v pomoč, če se hočemo resno pogovarjati o perspektivnem razvoju telesne kulture. In prav zato moramo danes toplo pozdraviti Studijo o telesni kulturi v občini Radovljica, ki jo je izdelal ljubljanski Šolski center za telesno vzgojo. V želji, da bi zvedeli kaj več o tem pomembnem pionirskem delu na področju telesne kulture pri nas, smo zaprosili prof. Rajka Šugmama, strokovnega sodelavca omenjenega centra, da nam odgovori na nekaj vprašanj: »-Na čigavo pobudo se je vaša institucija lotila tega zahtevnega in uspešnega dela?« »Sodobna družba z visoko razvitimi proizvajalnimi silami, s spremljajočimi pojavi v proizvajalnem procesu in izven njega, postaja vse bolj objekt povezovanja in raziskovanja. 2e v preteklosti se je človek zanimal za fenomene in zakonitosti, ki vladajo v oblikah družbenega življenja, še bolj pa ga zanimajo te zakonitosti danes. Nb, in v teh splošnih, slovenskih in jugoslovanskih prizadevanjih, za kar najbolj temeljito analizo današnje situacije na področju telesne kulture in vsega, kar je z njo v zvezi, se je ponudila našemu Šolskemu centru za telesno vzgojo možnost, da prispevamo k tem prizadevanjem tudi mi svoj delež. Zveza za telesno kulturo Slovenije in komisija SRS za telesno kulturo sta naročili izdelavo študije »Stanje, družbeni odnosi in procesi v telesni kulturi na območju občine Radovljica«. Ker je to prva študija take vrste v Sloveniji, smo se odločili, da posredujemo metodologijo in organizacijo dela naše študije vsem, ki jih zanima ta problematika, ki jim bo naše delo pomagalo pri takih in podobnih študijah.« »Čemu je bilo določeno za vašo študijo prav območje Radovljice? Zakaj ne bi bila to na primer ena izmed ljubljanskih občin ...?« »V začetku smo kolebali, ali bi obdelali področje Celja ali področje Radovljice. Končno smo se odločili za drugo varianto. Zakaj? Predvsem zato, ker predstavlja območje občine Radovljica teko rekoč vzorec Slovenije v malem. Vsebuje namreč večino tistih značilnosti, ki so karakteristične za vso Slovenijo, obenem pa predstavlja ta občina zaključeno območje in nudi s tem možnosti za izdelavo študije. Kriteriji odločilnega pomena za izbor občine so bil) družbeno in fizično geografska raznolikost območja, sorazmerno dobro razvita šolska telesna vzgoja, množičnost na področju telesne vzgoje, tekmovalna ak- čjih stične točke s športno dejavnostjo, dobre komunikacijske zveze, solidno delo občinske zveze za telesno kulturo itd., itd...« »Pa namen študije?« »Predvsem ugotoviti dejanski položaj telesne kulture v občini Radovljica, slabosti in pozitivne rezultate ter vzroke današnjega stanja. Rezultati študije pa bodo služili za izdelavo kratkoročnega in dolgoročnega razvoja telesne kulture v občini, oziroma za elemente planiranja dolgoročnega razvoja in politike telesne kulture v občinah in morda v SRS.« »Katera spoznanja štejejo med najbolj interesantna...« »Interesantnih podatkov, ki jih je naša študija razkrila in ki nam bodo služili kot dragocen kažipot za kratkoročno in dolgoročno programiranje razvoja telesne kulture pri nas. imamo danes zares veliko. Naj ob tem povem, da je bilo s tem v zvezi že prej marsikaj znanega in da pomeni naša študija za določena spoznanja le potrditev. Naj e omejim le na dve ugotovitvi, ki sta zelo značilni. Prva je ta, da že več let stagnira število članov naših tele-snokultumih organizacij in da po drugi plati iz leta v leto skokoma raste število neorganiziranih, oziroma neregistriranih športnikov. V našem primeru, predvsem smučarjev in drugih ljubiteljev bele prirode. In druga ugotovitev: številne nespe-cializirane organizacije za telesno vzgojo, kot so na primer gasilci, Ljudska milica. Zveza prijateljev mladine in druge, žanjejo danes več uspeha in boljše rezultate na področju telesne kulture, kot pa organizacije, ki so za to poklicane:..« A. ULAGA 2:lzazamudništvo „ kontinuirano telesno lpu0i° zei° slabi- V minulih smo zgradili v občini tJj vove šole, pa vse brez iGvadnic...« nam je po-Miro Varšek. ki je že let neutrudljiv šport-funkcionar na tem ob-m°čju. ore°^e Zevnik, nekdanji dol-finetni predsednik ObZTK 4^ale, pa je menil tole: _ a račun nenehnih im-UarfhZac^ pr* pouku telo-Pilarr telesna vzgoja «teine pri nas zelo osiro-ena' S°le otrokom ne tel ° to’ kar bi jim mo-Uf^' ker za realizacijo Prtr,- načrtov sploh nimajo sojet;. Skratka, pri ures-STnlVaniu svojih načrtov PUn pogosto nemočni, ker Gtno dovolj sredstev...« kato^ dru3i Domžalčani, s v rJ.lrnfsrno se pogovarjali te}?rflnu^k dneh pred refe-bi T^vvom, na katerem naj VeJrlasovali za samoprispe-*n gradnjo novih šol dohJloVadnic> 80 biU P°-«eč£efi,a vanenja. Zato se je obči^ t,judi v domžalski nuuJj tudi odločila za sa-divYnspei,ek, s katerim bo-mel prihodnjih letih rešili try,„Y druQim tudi pereče ‘"Manje telovadnic. ki je našla na določenih podro- Odbor prosvetno-kulturnega zbora za telesno kulturo je konec lanskega id v začetku letošnjega leta obiskal občinske skupščine v Ravnah na Koroškem, Murski Soboti, Cerknici, Črnomlju, Tolminu, Novi Gorici, Idriji in Šmarju pri Jelšah. Želel se je seznaniti s tem, kako se uresničujejo skupščinski dokumenti v zvezi z nadaljnjim razvojem telesne kulture v Sloveniji, kje je storjen napredek in kje so razlogi, da skupščinska priporočila niso doživela ustreznega odziva. Leta 1964 je namreč prosvetno-kul-turni zbor Skupščine SRS sprejel priporočilo o nadaljnjem razvoju telesne kulture z namenom, da bi pospešil tako množičnost kot kvaliteto v telesni kulturi in zagotovil njeno sodobnejše vrednotenje. Ostanimo tokrat pri enem samem vprašanju, ki ga med drugimi obravnava poročilo tega odbora: KAKO JE BILO TA ČAS S TELESNO KULTURO V DELOVNIH ORGANIZACIJAH? V odgovor samo nekatere ugotovitve: ■ Posebna smer množične telesne kulture naj bi se razvijala v obliki rekreacije in aktivnega odmora pri delovnih organizacijah. Poročilo pa ugotavlja, da v osmih občinah ni zaslediti delovne organizacije (morda je le kakšna izjema!), ki bi stalno zaposlovala strokovno usposobljenega delavca na tem področju, pa čeprav so v občinah Kranj, Nova Gorica, Murska Sobote gospodarske organizacije z velikim številom zaposlenih. Medtem pa se diplomanti visoke šole za telesno vzgojo morajo lotevati nestrokovnega posla, ker ne dobe delovnega mesta na področju rekreacije. Delovne organizacije se očitno še ne zavedajo, da uvajanje modeme tehnologije nujno zahteva načrtno vodeno rekreacijo in aktivni odmor delavcev kot eno od osnov za povečano proizvodnost. Delovne organizacije bi torej morale odpreti teka delovna mesta, pa tudi pri štipendiranju tega bodočega kadra pokazati več razumevanja, saj npr. letos od 147 rednih slušateljev visoke šole za telesno kulturo prejema štipendije le 35 slušateljev. B Razveseljiva pa je ugotovitev, da so dokaj zaživele sindikalne delavske športne igre, ki imajo npr. v Murski Soboti, Črnomlju in Cerknici že bogato tradicijo. Seveda pa tudi pri organizaciji teh iger manjka strokovno usposobljenih delavcev, ki bi skrbeli za ustrezno izvajanje tekmovanj. Dobro so zlasti organizirane športne igre tam, kjer so organizacijsko in materialno skrb zanje prevzeli občinski sindikalni sveti. B Poročilo ugotavlja, da so pomembna sredstva, ki jih nekatera telesnokultuma društva prejemajo od delovnih organizacij. Delovne organizacije pa prispevajo tudi denar v sklade za telesno kulturo. Tako so npr. v Tolminu v zadnjih treh letih s prispevki gospodarskih organizacij namenili za telesno kulturo okoli 120,000 N-din, od tega 16.000 iz proračuna. Takšne sklade Imajo še ponekod. Njihova perspektiva pa Je slaba zlasti tam, kjer dogovori za sredstva ne izhajajo iz konkretnih programov. Tako je npr. v Cerknici sklad propadel. V počastitev 50. obletnice ustanovitve sindikatov bo Obalni sindikalni ■vet razpisal v letošnjem letu spomladanske športne igre. Delavci obalnega pasu bodo lahko tekmovali v 7 disciplinah, in to: v ma em nogometu v skupini A, kjer bodo tekmovali delavci, ki ne igrajo malica niti kot amaterji, ter skupini B v malem nogometu, kjer bodo tekmovali delavci, ki so registrirani v kakem nogometnem klubu; v streljanju; šahu, odbojki, namiznem tenisu, balinanju in kegljanju. 7.a letošnje leto je Obalni sindikalni svet predvidel za organizacijo delavsko-športmh iger kar ll.C-„ din (v letu 1967 le 3302,88 din; v letu 1968 9000 N-din). Delavsko-sportne igre bi morali še bolj popularizirati, da bi se prijavilo čimvečje štet ilo delavcev, kar naj bi bila predvsem naloga osnovnih sindikalnih organizacij po Kolektivih. • RAVNE Na lepih smučlšHh pri Smučarski koči nad Koti jardi je odbor za rekreacijo pri Občinski zvezi za telesno kulturo priredil medobčinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu. Tekmovalce so razdelili v tri starostne skupine: nad 45 let, od 35 do 45 let in do 35 let. Rezultati — moški nad 45 let: i. Kos (Ravne) 1,02,4, 2. Potočdik (Ravne) 1,10,0, 3. Tevž (Ravne) 1,32,8; moški med 35 in 45 let: 1. Miklavc (Ravne) 0. 58.4, 2. Kotnik (Ravne) 1,07,8. 3. Cepe)nik (Ravne) 1,21,8; moški do 35 let: 1. Srebre (Ravne) 54,6, 2. Plesec (Ravne) 56.8, 3. Santer (Slovenj Gradec) 57,4; ženske med 30 in 40 let: 1. Komar (Ravne) 1.15,8 sek; ženske do 30 let: 1. Zdovc (Ravne) 1,09,6, 2. Kos (Ravne) 1,18,5 sek.; ekipno — moški nad 45 let: 1. Občina Ravne 5.30,9 sek.; ekipno — moški med 35 in 45 let: 1. Občina Ravne 5,26,3 sek.; ekipno — moški do 35 let: 1. Občina Slovenj Gradec 4,36,9 sek. J-p- Na medobratnem tekmovanju železarjev v šahu je nastopilo osem ekip. Premočno je zmagala ekipa Livarne I., ki je zbrala 34 točk, drugo in tretje mesto pa sta osvojili ekipi Mehanične I. s 30 točkami in Uprave s 27 točkami. Sledijo: Valjarna 19. SEVO 17,5, IC 15,5, Mehanična U. 14, Livarna n. 15 točk. * * • Na medobratnem strelskem tekmovanju Je prav tako nastopilo osem ekip. Spet so bili najboljši livarji (prva ekipa), ki so uspeli zbrati 14 točk, druga pa Je bila ekipa Mehanične s štirimi točkami manj. Nadaljnji vrstni red: SEVO, Uprava in Livarna H. 8, Topilnica in Valjarna 4 ter kovačnica brez točk. L P« • KRANJ Pred dnevi Je bil v Preddvoru redni občni zbor tamkajšnjega TVD Partizan. Ugotovili so, da je v osmih letih obstoja društva slonelo delo le na ramah peščice ljudi, predvsem predsednika in tajnika* Zato so se na občnem zboru odločili, da pomladijo novi upravni odbor in skušajo vnesti v društveno delo več poleta. Na preddvorski osnovni Soli se blizu 170 učencev aktivno ukvarja s športom, 70 Jih vsako leto konča šolo in marsikateri med njimi je navdušen športnik. Kljub vsemu so tisti, ki stopajo v vrste Partizana zelo redki. Vzrokov za to Je več. Glavna sta prav gotovo pomanjkanje društvenih vaditeljev in premajhna pestrost v delu društva. Med šolsko mladino vlada namreč precejšen interes za rokomet in atletiko, vendar ti panogi tu Se nista zaživeli, ker doslej ni bilo potrebnih Športnih naprav, • CERKNICA Tudi letošnje leto bodo v Brestu organizirali tradicionalne delavske športne igre. Doslej so bile Igre običajno na dan 1. maja, ker pa si želi večina zaposienib preživeti praznike na izletu ali doma, bo letos športno srečanje po vsej verjetnosti konec maja — v počastitev dneva mladosti. Časa za kvalitetno organizacijo Športnih iger v Cerknici je torej danee Se vedno več kot dovolj. • NOVA GORICA Na občinskem prvenstvu Nove Gorice v spomladanskem krosu, ki ga Je uspešno organizirala ObZTK, je slartalo 232 tekmovalcev iz številnih druStev in klubov novogoriške občine. Mladi športniki iz Doborovega so že drugič zapored osvojili prebodni pokal. Njihova zmaga Je bila nadvse prepričljiva, saj so premagali drugouvrščeno ekipo za več kot 200 točk. Vrhu vsega so osvojili tekmovalci iz Brd tudi Štiri prva mesta med posamezniki. # VAVTA VAS Nedavno so obiskali učence iz Vavte vasi sovrstniki S8b Katja Rupena Iz Novega mesta. Srečali so se v namiznem tenisu. Novomelčani so bili boljši in so premagali domačine z rezultatom 16:12. Domačinke pa so premagale nasprotnice iz Novega mesta s 4:2, prav- tako tudi v igri parov. • BREŽICE Šolsko športno društvo na Osnovni šoli bratov Ribarjev Je pod vodstvom sekcije za orodno telovadbo organiziralo prvenstvo šole za moške in ženske v obveznih vajah. Tekmovanja se je udeležilo 34 tekmovalcev. Fantje so se pomerili na bradlji, drogu, v parterju, preskokih in plezanju, dekleta pa na gredi, v parterju, preskokih in plezanju. V skupni uvrstitvi je zmagal Mirkac pred Diktčem in Banom. Pri dekletih pa je bila prva iskra, medtem ko sl delita ž. in 3. mesto Oberič in Držlč. Srečni dvanajsti Fotoreporterji eo bili na Bledu nestrpni: »Peter, sedi na ,PonyJa’! Se sem poglej,« so prosili. Zaklopi pri fotoaparatih eo se odpirali in zapirali. Peter Stefančič pa Se je smehljal. Imel se ]e za kaj smejati) Na smučarskih poletih v Planici je s 156 metrov dolgim skokom postavil nov jugoslovanski rekord, sprejel ga Je predsednik Tito In mu dal uro. kolektiv ljubljanske tovarne koles »Rog- pa mu Je podaril motorni »Fony eapress«! »Ali ste že preizkusili novega ponyja7« sem ondan vprašal Pet. jnoda ^TRGOVSKO PODJETJE • CELJg SE PRIPOROČA S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: • VOLNA — Prešernova 7 • BABY — Trg V. kongresa • VESNA — Stanetova • MANUFAKTURA -Cankarjeva 4 • DROGERIJA — Prešernova 4 • TORBICA - Prešernova 7 • STARI TRG, Tomšičev trg OBIŠČITE NASI ra Stefančiča, ko nas je obiskal v uredništvu. »Kar na Bledu v hotelu .Toplice« je še. Nimam nobenega prevoznega sredstva, da bi ga prepeljal domov v Kranj. Za sedaj se vozim še s svojim starim collbrijem. Sicer pa, čez nekaj dni moram že tako nazaj na Pokljuko, kjer služim vojaški rok.« »Ali so vam kolegi vojaki s Pokljuke že čestitali za vaš rekordni skok?« »Ne, nišo, imajo še čas. Dobil pa sem na kupe čestitk. Čestitajo mi ljudje, ki jih niti ne poznam. Čeprav mi pišejo pomanjkljiv naslov, me pa pismonoše najdejo.« »Torej ste postali v Kranju znani?« »Zaustavljajo me ljudje in ml čestitajo. Sicer pa. o tem ne govorim rad, eprašujt« me raje kaj drugega,« je prosu. Postavil sem mu vprašanje, na katero je v teh dneh Stefančič gotovo največkrat odgovorU: »Kdaj ste začeli skakati?« »Smučati sem začel, ko sem bi) star 8 let. Štiri leta pozneje pa sem se vpisal v smučarski klub .Triglav’ v Kranju in takrat sem začel tudi skakati. Seveda, skakal sem že prej, po naših otroških skakalnicah. Moj prvi skok Je bil dolg 2 metra I« »Sedaj ste skočili ISO metrov,« sem rekel »Da. Vmes Je 10 let In 148 metrov. Prvih veščin skakanja me Je učil trener Jože Javornik. On Je v Kranju tudi začel vzgajan nov rod bodočih skakalcev. Klub nam je dal smuči — in začeli smo skakati. Nekateri skakalci so po prvih neuspehih vrgli puško v koruzo: š1* so med sankače, nekateri so pa smu Čanje sploh opustlU. Jaz sem vztrajal: s 13 leti sem na skakalnici v Naklem skočil 17 metrov daleč, kot mladinec pa sem v Zahomcu v Avstriji skočil 35 metrov in bU sem tretji.« »Kot vem. se le takrat začela vaša pot navzgor.« sem pripomnil. »Da, poslali so me na tekmovanje Za pokal .Kongaberg,. Tekmovanje Je bilo v Rumpoldingu v zahodni Nemčiji. Tam smo leteli nad 50 metrov, rekord Je bil takrat 87 metrov. Jaz sem skočil 59,5 metra, toda padel sem.« »Dosti ste trenirali, veliko ste hodili po svetu, kaj o tem menijo vaši tovariši v šlužbi?« \ »Ko sem končal osemletko, sem šel h .Creinl’ v Kranju In se Izučil za avtomehanika. No, malo postrani so sprva že gledali, ko pa sem začel dosegati uspehe, so me tovariši v službi podprli. Sedaj nimam več no. benih težav,« »Ali ste dolgo časa trenirali za vaš rekordni skok?« sem vprašal. »Vojsko služim v športni četi na Pokljuki. Tam smo smučarji, hokejisti in dvigalci uteži. Pred tekmovanjem v Planici so me spustili iz vojašnice In odšel sem v Planico Tam sem treniral skupaj z drugimi našimi skakalci na 90-metrski skakalnici.« »Kakšna se vam je zdela nova planiška velikanka, ko ste jo prvič zagledali?« »Vsi skakalci smo nestrpno čakali prvi poskusni skok. Ko se Je srečno iztekel, smo drugi skočili tud] mi.« »Ali vas je bilo kaj strah?« »Ne, samo prijetno nestrpen sem bil. Vsega sem skočil na novi planiški velikanki dvanajstkrat. Dvanajstič sem skočil 150 metrov daleč in postavil sem naš novi državni rekord. Ker pa že ravno sprašujete o strahu: noben skakalec ne gleda rad drugih skakalcev, kako skačejo. Tudi tuji padci so neprijetni, zbijajo moralo.« »Ali ste pričakovali, da boste postavili nov jugoslovanski rekord?« »Ne, tega- nisem pričakoval. Ko sem pa enkrat bil v zraku, sem čutil, da je prišel moj trenutek. Sicer pa, mislim, da tudi sedanji rekordni skok ni bil zadnja beseda: inženirji bodo gradili vse večie skakalnice in skakalci bomo leteli zmerom bolj daleč...« MATJAŽ VIZJAK OBISK V GROBLJAH PRI DOMŽALAH $ OBISK V GROBLJAH PRI DOMŽALAH ® OBISK V GROBLJAH PRI DOM Sindikalna iinlverza Ljubljanski mestni sindikalni svet je letos od januarja do danes organiziral že 30 seminarjev # Na njih se je zvrstilo preko 900 predsednikov, tajnikov in članov izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij iz vseh ljubljanskih delovnih organizacij # Letos je Mestni sindikalni svet Ljubljana namenil za izobraževanje sindikalnega kadra nič manj kot 25 milijonov starih dinarjev © Zdaj ko so seminarji končani, bo Mestni sindikalni svet Ljubljana izdal že drugi priročnik za sindikalne delavce Od januarja pa skoraj do konca aprila so prostori Biotehniške fakultete v Grobljah pri Domžalah imeli posebne goste. Utrip življenja vse te dni in tedne v teh prostorih ni bil študentovski. Tu je bil utrip, lahko bi rekli, velikega delovnega dogovora skoraj vseh aktivnih sindikalnih delavcev iz ljubljanskih osnovnih sindikalnih organizacij. Na seminarjih, ki jih je od januarja pa do danes organiziral ljubljanski mestni sindikalni svet, se je namreč zvrstilo preko 900 predsednikov, tajnikov in članov izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij Ljubljane. Vsak seminar je trajal štiri dni, od ponedeljka do petka. Za vsako skupino je bil program seminarja prirejen tako, da je tudi praktično koristil vsem udeležencem v tej skupini, če so bili na primer na seminarju sindikalni delavci s področja ljubljanskih obrtnih delovnih organizacij ali s področja trgovskih podjetij, potem so na seminarju prevladovale teme s tega področja. Mestni sindikalni svet Ljubljana je seminarje za predsednike, tajnike in člane izvršnih odborov sindikalnih organizacij pripravil takoj po končanih občnih zborih. Zavoljo tega smo na seminarjih lahko videli mnogo novih ljudi, predvsem mladih in tudi takih, ki nosijo akademske naslove. To pomeni, da se je bistveno menjala struk- STANE SALOMON: »Zal mi je, da sem en dan seminarja zamudil, kajti v treh dneh, kolikor sem sodeloval na seminarju, sem veliko pridobil...-« tura sindikalnih aktivistov in tudi kvaliteta dela. »Sindikat ima že v marsikaterem podjetju pomembno besedo, preden samoupravni organi sprejmejo takšno ali drugačno odločitev,« je mimogrede pripomnil Janko Velikonja, tajnik ljubljanskih sindikatov storitvenih dejavnosti. »Kar pogovorite se z udeleženci seminarja, pa boste videli, da ta moja trditev drži...« Nesporno pa ima za to, da se je kvalitete dela v osnovnih sindikalnih organizacijah, tudi tistih, ki štejejo le po 20 ali 30 članov, dvignila na višji nivo, največ zaslug enoten Mestni sindikalni svet Ljubljane in njegovi strokovni odbori, ki združujejo posebej sindikat delavcev industrije, potem storitvenih dejavnosti, gradbincev, prometa in zvez, delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije ter sindikat delavcev družbenih služb Ljubljane. In še eno odliko imajo seminarji, ki jih zdaj vsako leto organizirajo ljubljanski naestni sindikati. Sindikalni delavci iz ljubljanskih delovnih organizacij se bolj spoznajo med seboj / in zlasti delavci iz sorodnih podjetij si tako lahko najprist-neje izmenjajo številne izkušnje z vseh področij življenja v njihovih kolektivih. Zavoljo tega ni bilo prav nič nenavadnega, da so se na seminarju tudi ob prostem času, se pravi takrat, ko ni bilo uradnih predavanj, usedli skupaj ljudje iz podjetij iste stroke in se pogovorili o povsem določenih problemih. PROBLEM LJUBLJANSKIH OBRTI Obiskali smo skupino udeležencev seminarja iz ljubljanskih obrtnih in trgovskih podjetij. Čeprav je bila večerja že mimo in čeprav bi. lahko že zdavnaj pogovor ob kozarčku stekel o marsičem drugem, je skupina mladih fantov iz 'nekaterih ljubljanskih obrtnih delovnih organizacij še naprej vneto razpravljala, kako nagraditi delo v njihovih delovnih organizacijah, ko se včasih vsakega dela, kot na primer za tekočim trakom, ne da izmeriti. Vekoslav Močevnik iz Pro-tektorja je bil najbolj glasen, če lahko tako rečemo: »Preveč so, zlasti v nekaterih obrtnih delovnih organizacijah v Ljubljani, zaposleni odvisni od tako imenovanih fiksnih osebnih dohodkov. Zaradi tega je razumljivo, da nimajo posebnega interesa še več in še boljše delati. V tem so, po mojem osnovni vzroki, da delavci iz obrtnih podjetij potem delajo še popoldne doma, da si tako zagotovijo primerne osebne dohodke. Seveda je še mnogo takih, zlasti vodilnih delavcev obrtnih podjetij, ki imajo primerne osebne dohodke že v potke tistim udeležencem seminarja, kjer nagrajevanja po delu še nimajo dovolj dobro izpeljanega. Takih pa je med ljubljanskimi obrtnimi delovnimi organizacijami še veliko. »TUBI VODILNI DELAVCI Bi MORALI NA SEMINARJE...« Pogovarjali smo še z večino udeležencev seminarja v skupini obrtnih in trgovskih ljubljanskih delovnih organizacij. Vsi so bili nad tovrstnimi seminarji ljubljanskega Mestnega sindikalnega sveta naravnost navdušeni. Stane Salamon, predsednik MARJAN PALIK moremo organizirati vseh strokovnih služb, kot v velikih podjetjih. Zaradi .tega si velikokrat7 pri razreševanju posameznih problemov, zlasti s področja nagrajevanja po delu in delovne zakonodaje pomagamo z izkušnjami, pridobljenimi na seminarjih. Organizirati bi jih morali tudi za člane samoupravnih organov in zlasti za vodilne delavce v podjetjih, tudi za direktorje . ..« Enako je menil o tem, da bi se morali takšnih seminarjev udeleževati vodilni delavcj, zlasti iz manjših podjetij, tudi Marjan Palik iz Foto Tivoli, Ljubljana. Marija Derenčin, ena naj- Na neformalnih pogovorih, v katerih je sodeloval tudi JOŽE VIDIC (drugi z leve), predsednik republiških sindikatov storitvenih dejavnosti, so se udeleženci seminarja pogovarjali o pereči problematiki v njihovih podjetjih MARIJA DERENČIN: »Skoda, da ni bilo zraven tudi direktorjev ,..« podjetju, potem pa še doma še-šmarijo, da si lahko zaslužijo še eno plačo ...« In tako je tekel polemičen razgovor naprej. Oglasili so se tudi drugi. Seveda problemov nagrajevanja niso razreših za mizo v Grobljah. Toda tisti, ki imajo na tem področju več izkušenj, so prav gotovo dali koristne na- sindikalne organizacije iz obrtnega podjetja »Usluga« v Zgornji Šiški, pa pravi: »Zal mi je, da sem en dan seminarja zamudil, kajti v teh treh dneh, kolikor sem sodeloval na seminarju, sem res veliko pridobil. Predavatelji so bili odlični. In se čudim, kako znajo razmeroma zahtevne stvari s področja ekonomike, delovne zakonodaje, povedati tako preprosto, da jih vsak lahko razume. Takšni seminarji so mi všeč tudi zaradi tega, ker se s tem avtomatično še bolj navezujemo na ljubljanski Mestni sindikalni svet, na njegove strokovne odbore. To pa je za delo v osnovnih sindikalnih organizacijah več kot potrebno.« Vekoslav Močevnik, predsednik sindikalne organizacije iz ljubljanskega Protektorja, se je spet oglasil: »Takšnih seminarjev, kot so tile, je premalo, ali pa premalo časa trajajo. Teme, ki jih obravnavamo, so tako zanimive, da bi morali imeti za vsako temo na voljo vsaj en dan. Posebej smo hvaležni za takšne seminarje delavci iz manjših delovnih organizacij, kjer si ne mlajših udeleženk seminarja, pa je še povedala: »Čeprav sem samo blagajničarka sindikalne organizacije v Komunalnem podjetju na Viču, moram povedati, da sem se na seminarju veliko naučila. Veliko smo se pogovarjali o delu in funkciji direktorjev. Škoda, da katerega izmed njih ni bilo zraven...« Tako kot lani, bo ljubljanski Mestni sindikalni svet tudi letos zbral vse gradivo, obravnavano na 3t) seminarjih in ga uredil v posebni publikaciji: priročniku za sindikalne delavce. V njem bodo sindikalni delavci našli vrsto praktičnih in uporabnih napotkov za delo v sindikalni organizaciji, Razen tega bo Mestni sindikalni svet Ljubljana prav na pobudo mnogih udeležencev seminarjev izdal še vrsto drugih publikacij, ki bodo temeljito in podrobno obravnavale temeljni zakon o delovnih razmerjih, so-calno zavarovanje in zdravstveno varstvo, ne samo z vidika sistemskih rešitev, marveč tudi z ustreznimi komentarji, da bo tematika vsakemu razumljiva. MILAN ŽIVKOVIC • VPRAŠANJE: Pri zasebnem delodajalcu sem bil zaposlen od začetka meseca novembra leta 1966 pa vse do konca minulega leta. V začetku delovnega razmerja sem prejemal mesečno po 20.000 din, pozneje po 30.000 din. lani pa po 40.000 din, poleg tega pa sem pri zasebnem delodajalcu imel tudi hrano ter stanovanje v sobi skupaj s še tremi drugimi delavci. Moj delovni čas je bil dnevno po 10 ur, v času poletne sezone pa je moj delovnik trajal tudi po 16 ur. Zanima me, ali je morda višina osebnega dohodka določena s predpisi in ali bi mi moral zasebni delodajalec plačevati še posebej nadure in v kakšnem znesku. A. Z. — LJUBLJANA • ODGOVOR: Po določilih zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, se delavec in zasebni delodajalec z delovno pogodbo dogovorita za višino osebnega dohodka. Dogovorjeni osebni dohodek pa ne sme biti nižji od osebnega dohodka, ki ga za enako ali podobno delo poprečno prejemajo delavci v delovni skupnosti, ki delajo z družbenimi sredstvi. Poprečne osebne dohodke teh delavcev ugotavlja za delo pristojni občinski upravni organ. Ce je med delavcem in zasebnim delodajalcem dogovorjeno tudi plačilo osebnega dohodka v naravi, ne sme biti del osebnega dohodka, ki se izplačuje v denarju, manjši od minimalnega osebnega dohodka. Za plačilo v naravi se šteje zagotovitev stanovanja in prehrane ali zagotovitev samo stanovanja ali samo prehrane. Po ustaljeni praksi pri KZSZ, kjer se registrirajo pogodbe, sklenjene med zasebnim delodajalcem- in delavcem, se plačilo v naravi ocenjuje približno po 20.000 do 25.000 din mesečno. Višina osebnega dohodka, ki ga določajo občinske skupščine, se seveda razlikuje od občine do .občine, zato bi se morali obrniti na svojo občinsko skupščino, da bi vam pojasnila, kakšen je osebni dohodek, določen za vašo dejavnost v vaši občini. Vsekakor pa smatram, da znesek 20.000 din, kolikor ste mesečno prejemali, ne more biti zakonit, ker je znašal minimalni osebni dohodek v. letu 1966 oziroma 1967 25.000 din, ter lahko zato zahtevate od svojega zasebnega delodajalca vso razliko med prejetim osebnim dohodkom — vštevši še 25.000 din kot osebni dohodek, ki ste ga prejeli v naravi — ter osebnim dohodkom, ki gaje določila vaša občinska skupščina kot minimum, ki ga morajo prejemati v vaši stroki delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Poleg tega osebnega dohodka, ki vam gre za delo v rednem delovnem času, to je za čas 8 ur dnevno, pa imate seveda pravico zahtevati posebej še plačilo za opravljeno nadurno delo, Osebni dohodek,,ki vam gre za to delo, se povečuje za najmanj 50 odstotkov od osebnega dohodka, ki ste ga prejemali za redni delovni čas oziroma za delo, opravljeno v rednem delovnem času. V primeru, da vam zasebni delodajalec te razlike v osebnem dohodku ter plačila za nadurno delo ne bo hotel priznati in izplačati, boste seveda morali te svdj? Pravice iz delovnega razmerja uveljavljati s tožbo pred sodiščem splošne pristojnosti, vendar, boste v takem primeru upravičeni zahtevati, če bo seveda zasebni delodajalec ugovarjal zastaranje, plačilo osebnega dohodka in nadur le za dve leti nazaj. A. POLJANŠEK Pravna posvoiovalnioa »K PODOBE NAŠEGA ČASA Nekaj dobesedno prepisanih citatov Iz »izhodiščnih konceptov za oblikovanje ocene razvojnih smeri gospodarstva SR Slovenije v dolgoročnem obdobju«, ki so jih sestavili »slovenski« gospodarski strokovnjaki, da bi dobilo končno tudi naše kmetijstvo »ustrezno mesto in težo« v našem gospodarskem planiranju, pa tudi zato, da nam je enkrat za vselej razumljivo, kakšne možnosti razvoja ima naše kmetijstvo: Čanje krmne osnove za 50 odstotkov, v tem beljakovinske komponente za 86 odstotkov. Grobo lahko ocenimo, da krmna osnova omogoča podvojite'! živinorejske proizvodnje, Pb čemer še ne bi bile izkoriščen® vse potencialne možnosti. Pr0' izvodnja mesa naj bi predvsem dobro oskrbela domače tržišče, možnost bo tudi izvažati večje količine mesa. Večja in kvalitetnejša krmna osnova daje pogoje, da se podvoji proizvodnja govedi ze zakol. Število krav bi se lah^j povečalo od 250 tisoč na 36'! tisoč. Odstotek teletnosti bi bilo mogoče povečati od sedanji" 80 na 85 odstotkov. Število volov bo zaradi uvajanja mehanizacije padlo s 40.000 na 26 tisoč ali celo manj. ! — Proizvodnja mleka bi oB predvideni količinski in kvalitetni izboljšavi krmne osno-ve in s sistematičnim delom v selekciji ter reprodukciji lahko letno naraščala z® 30 litrov ha kravo. Ob predvidenem staležu krav bi se celotna pro* PROJEKCIJA Med izhodiščnimi postavkami dolgoročne projekcije kot dodatnimi in posrednimi proizvodnimi faktorji razvoja slovenskega kmetijstva podajamo v izvlečku najbistvenejše. — Iz maloštevilnih pedoloških analiz izhaja določena deficitarnost naše zemlje. To deficitarnost bi morali z izdatnim gnojenjem najprej odpraviti, normalizirati stanje zalog v tleh, nato pa z letnimi obroki vračati tisto, kar zemlji z aktivno kmetijsko proizvodnjo odvzamemo. Projekcija računa v perspektivi (1990) porabo okoli 676 kg mineralnih gnojil ali 150 kg čistih gnojil na ha obdelovalne zemlje. — Projekcija računa, da opuščanja kmetijske proizvodnje v hribovitih predelih ne bo mogoče zajeziti. Gozdna vegetacija bo zajela hriboviti, kra-ški in travnati svet. Čeprav bo morala načrtna urbanizacija varčevati z zemljiškim fondom, lahko še računamo z določenim zmanjšanjem tega fonda. Po drugi strani bodo z melioracijo spremenjene določene površine dolinskih zamočvirjenih pašnikov in travnikov v njive in travnike. Prav tako moramo računati v ravninskih predelih z izključitvijo nekaterih površin relativnih gozdnih zemljišč. Sprememba zemljiških površin v caioti ne bi bila bistvena, saj cenijo po teh predvidevanjih skupna kmetijska zemljišča na ca. 800.000 ha leta 1990 proti 910.000 ha v letu 1964. Pomembnejša bo sprememba v strukturi zemljiških kategorij, ki pa zaradi že namenjenih medsebojnih kompenzacij tudi ne bo občutnejša. — Cenimo, da bi število aktivnih kmečkih prebivalcev padlo od 230.000 v letu 1966 na ca. 130.000 v letu 1990. Poleg tega moramo računati kot nadaljnji vir podružbljenja površin z zemljišči iz melioracijskih območij. Lastniška struktura obdelovalnih površin v družbenem sektorju bi se povečala od sedanjih 12,6 odstotka na okoli 26 odstotkov vseh obdelovalnih površin v Sloveniji. Kljub tako nakazanemu odlivu bomo v letu 1990 še vedno imeli izredno majhno obdelovalno površino na aktivno kmečko prebivalstvo. — Živinoreja bo v prihodnosti ohranila dominantno vlogo v kmetijski proizvodnji, posebno še. ker perspektivne krmne bilance kažejo na pove- izvodnja mleka od sedanjih 400 milij. povzpela na skoraj 900 milij. litrov. Od tega bi predvi' dorha konzumiralo prebival' stvp (kot mleko oz. mlečne 12“ delke) nad 400 milij. litrov. Proizvodnja prašičev bi se v daljši perspektivi iz razlic* nih vzrokov le nebistveno P®" večala. Ceni se, da bi (v tonaB žive teže) proizvodnja porasla od sedanjih 58.000 ton na okol* 65.000 ton. Povečanje je skromno, ker sloni na predpostavki* da se bo živinorejska proizvodnja še bolj specializirala v rejo goveje živine. Preusmerite^ proizvodnje od mastnih na ne; mastne prašiče bo v bodočnost1 še intenzivnejša, prav tako še močnejše vezana na farmski način proizvodnje. — Proizvodnja perutnin' skega mesa bo zaradi najugod' nejše konverzije krme v mes" naraščala tudi v bodoče vzporedno s potrebami domačega tržišča. Računamo, da se bo P0' vzpela od sedanjih 12.000 ton na ca 20.000 ton žive teže. Prav tako bo povečano povpraševanje stimuliralo večjo proizvod' njo jajc od sedanjih 152 milil' kosov na 240 milijonov. Ali po domače: slej ko prei torej tudi v prihodnjih 30 1®' tih, prav do konca tega stolej' ja, bo veljala tista znana Vodnikova: »Slovenc’ tvoja zeml)8 je zdrava in pridnim nje leg3 najprava.« Tako vsaj sem jaz razume* »izhodiščne koncepte«. Kaj Pa vi? VINKO BLATNIK Takoj zaposlimo servirko lahko je začetnica, v prijetni domači restavraciji-Zaslužek 1200 Fr. Oskrba v hiši, ha voljo zelo lep3 soba. Ponudbe naslovite na: Fa- milie Louia, Restaurant Schlosskeller, CH 4335 Lau-fenburg bei Basel (Schweiz) Tel. 064-64 11 08. gg ekskluzivni modeli — plašči tn obleke modnih barv v omejenem številu modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek ]!>PliiniiipiU!lllll!lllll!llllllllll!l!IIIHIW