LISTEK. KRNEST TIRAN: 0 črtanju zvezkov in tabel. Pravi sv. Rismo. za vsako nepotrebno besedo boste odffovor da;'ali na sodni dan ...: mene je zadela kazen kar na mestu ... Pri slučarnostih sem prosil nadučitelja, nai da prepleskati tablo v molem razredu; vsa siva ;e že in tu'di načrtana ni... Pa sem dobil odgovor: »Boste za prihodnio konferenco sestavili referat; zakai hočcte imetl tablo črtano. Naslov: »0 črtaniu zvezkov in tabel.« In sem prebrskal celo kniižnico. trije sino brskali. a našli niti ene same suhe vrstice o črtaniu zvezkov ali tabe!. Šele zdaj sem se v .oolni meri zavedel težkoče, ki me čaka pri obravnavanju take že a Rriori suho-parne. pole? tesra pa še nenačete snovi. Moderna pedasogika zahteva najskrbnejše.sra upoštevanja otrokove duše. PoT'e.fmo. kai pravi psiholoeija k našemu no^lavju, Predno razmotrivamo o tem, je notrebno da nekoliko osvežimo svoje znanre o procesih. ki se vrše v otroškem možsraniu. ko vzaine v roke pero. Pri elementaniem branju se združi optična slika ^lasu, t. i. oblika črke z trla- som samim tako. da ,se pozneje nri Qi)tič- nem doznatku črke pojavi v zavesti takoj iiiena trlasovna vrednost. Pri pisaniu pa ie pot obratna: fflas mora priklicati v za- vest svojo slikočrko. To pa je neizmer- no težko. Spomnite se, nekdo. ki sicer dobro razutne. kar čuie v tujem jeziku, sam pa ne more govoriti. Pisanje ie ana- toffon. V večini slučajev otrokova spret- nost v nisanju nitii zdaleka ne doseza spretnoisti v brarru. Kako to? Vzrok tiči v bistveni razl'ki med nazorom in R-rcd- stavo. Predstava ima sicer to prednost, da traja dali časa (n. or. se spomnimo in lahko predstavimo nekosa, ki ie morda že nred leti umr!). zaosta;a pa za njim, kar se tiče določnosti. (Poteze. oblike, barve, tipični znaki). Takrat ie predstava v na- š&m spominu mnoffo medleiša. neponol- nejša, mani značilna. Otrok pri čitanju vidi črko io spozna; pri pisaniu pa mora znak za črko šele .poiskati v svoji take mrtve kl;uke tako rado pozabliaioči slavici. Ni čuda torej, da piše toliko počasnoie m še dela polejz sorostasne napake! Pri reproduoiranju te konečno večalimani točno najdene črke pa se ,pojavi nova težkoča; otrok se n;iene oblike v spominu sicer zaveda, izginili pa so vsi tipični znaki. ki bi mu omoKOoili, da napiše črko prav, t. i. lepo. Velikostno razmerje med črkami male srednie in cele dolžine je neiasno: istotako razmerje med posameznimi sestavinami poedinih črk. Oblika potez ie otroku seveda že popolnoma stranskega pomena Nisem li zdati upra-vičen, da odvzamem otroku vsai en delteh njeeovih težav, vsai orientacijo po pa-Ririu? S tem gfa razbremenim in mu omo-kroam. da se tem intenzivneje lahko po-Jllobi v težo in razmerje črkinih delovmed seboi — v r^orodukcijo o r a v i 1 n i h potez Otroku, ki se še bord s spo"minsk;mi Rredstavami črk, niismo s tem niičesar podarili: to je njesova upravičena. čeprav nema in komai posredno izražena zahteva. Poskusite, daite otroku kos nečrtaneea naniria na mu ukažite, naj X naiij le,po piše. Otrok bo vzel ravnilo ati ookrov od škatlie ali bogvekai in si bo panir naicrei načrtal... Naravno va je. da zahtevamo od otroka na tei stopnji 1 e p ornisja, ker kdai nai sicer zadosti šola zahtevi liudstva in — življenja. da bodi pisava ne samo čitljiva :in tekoča, temveč tudi lična? In nazadnje zahteva prei omenieno olajšavo tudi pedatrogika sama v onem pravilu. ki ie nien fundament za vse večne čase: Od lažje^a k težjemu. Zdaj pos:lavje o psiholoffiji elenientarnega pisania nekoliko podrobneje. Elementarno pisanje tukai v tem tsmislu in pomenu. da pisanie na tei stopnji še nima direktnesa smotra, temveč je še samo sebi namen tvori nekako predstopnjo, vajo za uoorabo v življenju. Otrok ie sprejel sliko glasu: ko io vidi drugfič, jo spozna: to ie nekak asimilacijski pojav. Cutni utis se z reproducirano spominsko sliko strne v eno. akoprav se otrok — Pa odrasli ravnotako — zave navadno samo prvega člena te zveze Značilen poiav zato ua je občutek. ki Ra spremlia in ki sa imenujemo Roznanje. čim poeosteie kak utis spre•'emamo, tim boli nam je olajšana določi- tev individualne identitete, tem krajši ie k tci določitvi potreben čas. tem mani pa tudi nastopi ta občutek poznanja. Imenuiemo ta občutek neposredno spoznanje. Če pa obstojajo med obema členoma (sliko v zavesti in predmetom) bistveni razločki, tedai rabimo za spoznanje še!e nekai — večalimani, kakoršen j.e pač razioček — časa. To spoznanje imenujemo posredno Iz navedenega sledU da ie določiina za večjo ali manjšo hitrost tega procesa poznavania poeostost ,oonavlianja in pa — kvaliteta v spominu skritih predstav. Uporaba za naš slučaj. Otrok je spreiel sliko dasu. črko; ko io vidi drugič. io spozna. Čim pogosteje pa bo o-n videl to črko in čim enotneiši bo ut,is o njej, čim mani si bo ta črka v vseh raznih slučajih različna (tu prihajajo kot bistvene sestavinc utisa že najneznatnejše variante lege posameznih črt, velikost in razmerje potez itd. v p6štev!) — tem hitreje bo otrok prekoračil r>ot od posrednega, težavnejšega, dolsjotrajnejšega. do neDosrednega, mehaničnega. brezprimerno lažjega in krajšpffa s,poznania. Ni torei vse eno, vidi li otrok črko oz. jo piše sam enkrat večjo, enkrat manišo: mora jo, dokler ni prekoračil gotove črte v svoiem duševnem razvoju. vedno primerjati, videti (sorazmerno z drusjimi) vedno enako, če hočeino, da bo utis ki naj ga reproducira. enoten, črka. ki io bo pisal, vedno enaka, oravilna — lepa. Tu začenja stara ,pesem, 5. formalna stopnja — vaia,. Ni ija uoitelja, ki bi ne priznal odločujoče važnosti vaje. Repetitio est mater studiorum. so vedeli že pred dvajsetpetimi stoletii in ravno v tem pogledu se v šoli največ sreši. Zakai pa bi zametovali vajo ,prostovoljno in namenoma, res ne morem razumeti. Če moramo in tudi popravljamo iezikovne napake v otrokovem sjovorjeniu in ga navajamo na enotno. edino pravilno obliko, zakaj ne bi popravliali oblikovnih napak?! Zakai ga ne bi nava;ali tudi tn na strogo samo eno edino obliko? Sai ta ostane celo zapisana črno na belem in pisava ie fotografija človeka, dočim beseda — ni konj ?! Sai bi človek. ko doraste prišel polagoma sam na pravo iezikovno obliko: čemu izgubljamo čas z metodiko spisja, pravop;sja. slovnjce? Kai ni izgubljen čas? Otrok bo govoril, ko doraste, ravno tako. kot govo-ri njegov oče in mati! Vidite. nihče ne dvomji o potrebi imenovanih panog iezikovneara pouka; in vendar bo imel šoli odrasel človek za nadaljno izobrazbo na razpolago knjig. kolikor ;'ih bo hotel. Za-kai pa bi hoteli preskočiti vaio, pridobiti časa na rovaš temeljitosti pri lepoioisju,v predmetu. kjer se z izstopom iz šole vsava'a z vso S/igurnost:o nelia!? Kako pa naj vadimo enotni utis, o katerem sem izvajal, da je predpogoi, na ncčrtanih zvezkih? Ravno črte so, ki kažcio učencu. ne da bi se cepila pri temniegova na tehnično raorodukcijo črkeobrnjena deloma energija, tisto enotoovelikostno sorazmerje med posameznimi črkami in njih deli, ki je ravno oni činitelj. ki ustvarja enoten utis — ličnost. Jaz pomagam -- seveda individualno, po potrebi, svojim učencem celo s še eno lineaturo, ki stoiji z ono vodoravno v kotu približno 50° in so mi učenci za trud zahvalni stem, da se že v par tednih. kvečjemu mesecih za vselej odvadijo vseh premalo ali preveč ležečih, ter, kar je še več vredno, vseh zlomljenih glavnih potez, ki najbolj motijo ličnost pisave. Že sem stem zašel v odstavek. ki sem mu namenil mesta pravzaprav šele zdaj. S čim naj mi pospešujemo opisane psihične vrste, kako utemeljimo svojo metodo na psihološki zakon o zvezi in obnavljanju predstav. Jaz sem mnenja: Otrok rise izrazujoč svoje predstave. To je spretnost. Tudi glasovi, ki jih prve mesece elementarnega razreda poznamenuje, so samo nekako personificirane, torej tudi njegove predstave. akoprav smo jih že usmerili v čisto določen pravec. Gre se nam na tej stopnji tudi v prvi vrsti, da navadimo otroka pravilnega držanja, sploh uporabljanja pisalnega orodia. Pisanje kot tako bi nam moralo biti šele v drugi vrsti namen in cilj našega pouka. Tu bi lahko s kakršnimkoli pedantičnimi, prehitevajočimi zahtevami ubili otroku veselje- Naj piše po mili volji: čim več in čim bolj »velikopotezno«, tem bolj bodimo veseli. Tukaj, dokler traja ta stopnja, tem odločen pristaš popolne svobode in popolnoma praznega, nečrtanega papirja. Ker pa je pi- sanje v življenju v bistvu različno od risanja. ne več neposreden izraz misli, temveč čisto mehaničen pripomoček, ki si bomo ž njim nekoč razbremenjevali spomin, je Ireba, da otroka takoj, ko mu je postala črka samo konvencijonalno znamenje za določen glas, usmerimo, da se privaja te črke reprodukcirati v onih čisto natančno določenih oblikah, kot jih zahteva življenje: pisava bodi hitra, razločno čitljiva in lična. Upoštevati pa moramo pri tem. da se otrok bori z- obliko črke; ta je zani nekaj, pri čemer njegova dorriišljija preneha delovati ter je navezan edinole na delo svojih še tako malo abstraktnemu mišljenju vajenih možgan. Nikakor ne smemo kosati njegove pazljivosti, ki jo uporablja na čisto abstraktno obliko črke. s tcm da ea spusfmo v morje praznega papirja. Olaišajmo mu to zanj tako izvanredno težko delo stem, da mu pokažemo pot: dajmo mu vrste, po katerih bo hodil. Zaboga, nikar mu ne pripovedujmo z besedami n. pr.: 1 je proti e toliko in toliko krat večji ali manjši itd. itd. — v nobeni, tudi ne v manj učeni obliki; naj piše v vrste, naj si razmerje z oomi otiplie sam, nai si ob vrstah kakor ob vizirnem okviru izuri svoje oko. dokler mu to razmerje ne preide v meso in kri — brez vsega teoretičnega razlaganja. Tako ga učimo pisati za življenje- Mislim, na tak način naj bi vadili do konca 4. šol. leta. Ne zahtevam tu stroee me:e: postopa nai se individualno: oni učenci, ki pokažejo lepše uspehe, bodo z veseljem in ponosom pozdravili učitelja, ki jim kot nekako priznanje dovoli, v resnici pa zahteva, da pišejo v zvezke brez črt. Nastalo bo tekmovanje — prvi predpogoj živahnosti in uspeha v šoli, do konca 5. šol. leta pa bodo razen morda par izredno slabih pisačev imcli vsi nečrtane zvezke. Da ni prehod prerezek. bi uvedel tkzv. podložke, pa ne v sploh, nekaterim bi bili samo v ookljo. Individualno in za par mesecev morda; pateni pa brezpogojno zvezke brez črt. Zdaj si na poti iz šole; pomagaj si sam. In ne bo mu težko- Saj je bila pot do te točke postopna in temeljita. ¦Pravzaorav sein nri koncu. Le 5e na en drobec bi rad opozoril, ki se bo zdel morda komu zmešen, na čigar važnosti pa sem odločen da vstrajam vkljub vsemu. Pri pisanju y črtah se nam nudi  izborna prilika, da vzgajamo učence k oni čednpst1, ki ie v človekovem življenju, verjemite mi, zelo zelo potrebna: k natančnosti. Ni nedanterija, ni filisterstvo, če dosledno, odločno in strogo pazimn da piše učenec ravno med vrste, ne čez, ne podnje. Vadim jih stem velike zvesto- be v malem in je to tudi pouk za življe- nje, bo nekoč mogočna veja na drevesu značaja. Če skiciram zdai svoi referat z osnovnirni potezami, bi te bile sledečer Zvezki naj bojo črtani: 1. Ker črtani zvezki nikakor ne nasprotujejo principu »uči za življenje«, temveč ga celo podpirajo; 2. ker obenem ustrezajo metodičnodidaktični zahtevi »uči od lažjega k težjemu« in »poučuj nazorno«; 3. ker se ž njimi nikakor ne omejuje individualizacija pouka, pač pa ji moja v psihologiji pisanja utemeljena razdelitev šolske dobc v 3 razdobja celo uglaja pot;-4. ker moderna pedagogika odločno zahteva, da ves svoj pouk fundamentirarao na naše znanje o otrokovi psihi; 5- ker pisanje po črtah tudi učitelju olajšuje delo in mu zagotavlja trajen in ne samo navidezen uspeh in 6. ker je pisanje po črtah važnega vzgojnega pomena. Kar se tiče table. mora seveda korespondirati z zvezki. Na nečrtano tablo mi je težko pisati. Iz bližine, v kateri stojim, ne morem pregledati vrste, pišemkrivo; če si tablo sproti črtam, izgubimmnogo časa in vrste. ki iih moram vleči z okorno kredo, še niso njkdar tako enakomerne, kot bi morale biti, da bo moje o"sanje to. kar mora biti, — vz-or ličnosti. In nazadnje — inram (jablo vendarle črtano, samo mnogo dražje in slabše. Stojim pred Vami in Vas vprašujem, kakor Hamlet: Biti ali ne biti? Črte ali ne črte? Prosim. povejte svoie mnenje.