Ekosistemi Dalmacije Dugi otok 2002 Poročila s tabora študentov biologije na Dugem otoku Društvo študentov biologije Ljubljana, december 2002 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 S m e r o k a z Vseeno se vrti...........................3 Urednik: Ana Čehovin Oblikovalec: Uroš Žibrat Skupina za botaniko................5 Finance: DŠB in ŠOBF Spisali: Tjaša Lokovšek, Griša Skupina za metulje.................11 Planinc, Boštjan Podvršič, Jošt Stergaršek, Eva Vukelič, Vesna Skupina za netopirje..............14 Jaćimović, Nataša Aupič, Ana Skupina za pajke...................18 Čehovin Karta Telaščice................22-23 Fotografije: Tanja Benko in Jernej Zajc Skupina za dvoživke in plazilce................................25 Avtorji so sami lektorirali svoje izdelke, občasno sta jih Potapljaška skupina..............34 pregledala tudi oblikovalca, ki Skupina za ptiče....................38 ne trdita, da znata slovensko. Seznam udeležencev.............43 Tisk: Birografika Bori Naklada: 150 izvodov Zahvale....................................44 Založnik: Društvo študentov biologije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825(497.5 Dugi otok)”2002” TABOR študentov biologije (2002 ; Dugi otok) Dugi otok 2002 ; ekosistemi Dalmacije ; poročila s tabora študentov biologije na Dugem otoku / [urednik Ana Čehovin ; spisali Tjaša Lokovšek ... [et al. ] ; fotografije Tanja Benko in Jernej Zajc]. - Ljubljana ; Društvo študentov biologije, 2002 ISBN 961-91041-1-0 1. Gl. stv. nasl. 2. Lokovšek, Tjaša 3. Čehovin, Ana 121536512 2 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 Vseeno se vrti... Ana Čehovin 1. TABORIŠČENJE Želja po raziskovanju nas je letošnjo pomlad popeljala onkraj meja naše ljube Slovenije in približno štirideset slovenskih študentov biologije se je 20. aprila znašlo na Dugem otoku na t.i. taboru Ekosistemi Dalmacije. Nastanili smo se v bungalovih Parka Prirode Telašćica, 5 km od glavnega mesta Sali. Udeleženci smo se razdelili v sedem delovnih skupin: za pajke, netopirje, metulje, dvoživke in plazilce, ptiče, botaniko in potapljanje. Terensko delo je potekalo na celotnem območju parka Telašćica. Za vsakodnevno prehrano je skrbel naš kuhar, kateremu so pomagale dežurne skupine in glavni kuhar parka. Knjižica, ki jo sedaj berete, na kratko povzema naše 9-dnevno druženje. Predstavljeni so rezultati dela posameznih skupin in nekaj podrobnosti o Dugem otoku. 2. O DUGEM OTOKU Dugi otok ali Veli otok spada v Zadarsko skupino otokov severnega Dalmatinskega arhipelaga. Je dolg in ozek, zaseda 124 kvadratnih kilometrov površine, dolg je 43 km, na najširšem mestu širok 4,6 km. Os otoka poteka od severozahoda proti jugovzhodu, meji pa na otok Molat na severu in na Kornate na jugu. Razdelimo ga lahko na 3 dele: jugovzhodni, srednji in severnozahodni del. Jugovzhodni in severnozahodni del imata podlago iz dolomita, ki je lahko drobljiv in daje rodovitna tla. Zato so 3 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 obline otoka na teh mestih blage, v depresijah, ki so gosto obrasle z vegetacijo, pa najdemo vodo. Površje otoka je zelo razgibano. Kraška polja, kot so Velo Jezero, Arnjevo, Stivanje, Sridnje in druga obkrožajo najvišji vrh imenovan Vela Straža (338 m). Tu najdemo tudi veliko jam (Strašna Peč, Kozja Peč, Veliki Badanj...). Ta del otoka je tudi precej naseljen. Na južni strani, kjer dolomita ni, pa se raztezajo izrazite odsekane vertikalne plošče, katerih ne premore noben drug otok na hrvaški obali. Te vertikalne oblike, ki nas spominjajo na visoke zidove, se imenujejo Stene. Globina morja pod njimi seže do 50 metrov, njihov podmorski svet pa je neprecenljive vrednosti. Na Stenah, ki so za človeka nedostopne, domujejo galebi, divji golobi in drugi ptiči, ki si na pečinah poiščejo mirno mesto za gnezdenje. Na severnozahodni strani otoka najdemo veliko lepo razvitih uval, kot so Soline, Veli rat in Sakarun, na jugovzhodni strani pa le eno, ki je ena največjih na hrvaški obali. Zariva se 10 km v notranjost otoka, ime pa ji je Telašćica. Dolga je 8 km, široka pa od 150 m pa tja do 2 km. Po njej imenovan leta 1988 ustanovljen Park prirode Telašćica je veličastni kompleks, ki se razprostira na 70 kvadratnih kilometrih. Nekoč je bil Park del Nacionalnega parka Kornati, čeprav imata področji različno geološko zgradbo in vegetacijo. V Parku najdemo kraška polja, jame, bujno mediteransko vegetacijo s 300 vrstami rastlin in prav tako bogato favno. Podmorski svet ni nič manj bogat. Parku pripada 25 zalivov, 5 otočkov, 68 km obale in posebni naravni fenomen – slano jezero Mir. Njegova globina je nekje med 6 in 10 m. Je slano jezero, kar pomeni, da je preko podzemnih kanalov nad nepropustnimi sloji povezano z morjem. Na Dugem otoku so poletja dolga in topla, zime pa blage. Temperature so dokaj visoke, v avgustu povprečno 24°C, v januarju pa 6°C. Število sončnih dni se giblje med 2550 in 2650 ur, povprečno število deževnih dni pa 85 na južnem in 95 na severnem delu otoka. 3. SLOVSTVO · Rubić I.: Naši otroci na Jadranu. Split, 1973 4 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 SKUPINA ZA BOTANIKO Vodja skupine: Vesna Jaćimović 1. UVOD Letošnji namen dela botanične skupine se ni veliko razlikoval od prejšnjih let. Člani smo se spoznavali s floro in vegetacijo otoka Dugi. Pozornost smo posvetili predvsem območju parka Telašćica na južnem delu otoka, vendar smo se potepali tudi izven njegovih meja. Za razliko od prejšnjih let, pa smo sproti delali tudi herbarij, ki je bil namenjen samemu parku in smo ga tam tudi pustili. Zgodovina raziskovanja flore otoka Dugi je povezana z raziskovanjem Kornatov. Med prvimi je bil Roberto Visiani s delom Stirpium Dalamaticarum Specimen. Otok sta v prvi polovici 20. stoletja obiskala tudi dunajska botanika J. Baumgartner in A. Ginzberger. Njim so kasneje sledili še ostali botaniki. Naj omenim Iva Pevalek, ki je leta 1930 objavil popis vaskularne flore otoka Dugi in Kornatov ter Iva Trinajstića, ki pa je leta 1991 objavil še dopolnilo temu popisu. Skupaj je tako do sedaj opisanih 629 taksonov. 2. METODE DELA Material smo v glavnem določevali kar na terenu, saj smo ga tako manj porabili, poleg tega pa ga je bilo svežega tudi lažje določevati. Kar nam je ostalo, smo do konca določili v parku. Pomagali smo si z ročnimi lupami, določevalnimi ključi in s popisi flore Dugega otoka. Nabrane trave in šaše smo herbarizirali in jih nedoločene prinesli v Ljubljano, kjer smo to delo prepustili strokovnjakom. 3. REZULTATI Pregled določenih taksonov po dnevih in obiskanih območjih. 1) 21. 04. 2002, Uvala Mir, pot proti 4. Anagalis gentianea (Beck) Slanemu jezeru Domac 5. Anagalis arvensis L. 1. Aethionema saxatile L. 6. Anchusa (Lycopsis) arvensis 2. Allium ampelloprasum L. (L.) M. B. 3. Alyssum sinuatum L. 7. Anemone hortensis L. 5 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 8. Anthyllis vulneraria L. s. lat. 44. Muscari comosum (L.) Mill. 9. Aparagus acutifolius L. subsp . Holzmanni 10. Arisarum vulgare Targ. Tozz. 45. Olea europaea L. 11. Arum italicum Mill. 46. Ophrys bertolonii Mor. 12. Asphodelus mycrocarpus 47. Orchis tridentatus Scop. Salzm. 48. Ornithogalum tenuifolium 13. Atriplex prostrata Bouch. M Guss. sec . Tatarica 49. Orobanche minor L. 14. Beta maritima L. 50. Pinus halepensis Mill. 15. Brachypodium ramosum (L.) 51. Pistacia lentiscus L. R. & Sch. 52. Reichardia picroides (L.) Roth. 16. Cistus salviifolius L. 53. Rhamnus alaternus L. 17. Clematis flammula L. 54. Rubus dalmatinus Tratt. 18. Coronilla emeroides Boiss. & 55. Salvia bertolonii Viss. Spr. 56. Salvia officinalis L. 19. Coronilla valentina L. 57. Salvia sclarea L. 20. Cyclamen repandum S. S. 58. Silene vulgaris (Mch.) Garcke 21. Cynanchum adriaticum (Beck) s. s. Silene inflata Fritsch 59. Smilax aspera L. 22. Cynoglossum creticum Mill . 60. Tamus communis L. subsp. 23. Desmaseria marina ??? croatica 24. Erodium malacoides (L.) L’Hér. 61. Tordylium apulum L. 25. Euphorbia helioscopia L. 62. Tragopogon porrifolius L. 26. Fumaria capreolata L. 63. Verbascum phoeniceum L. 27. Fumaria officinalis L. 28. Galium spurium L. 2) 22. 04. 2002, Uvala Mir (pot proti 29. Geranium robertianum L. Uvali Jaz) 30. Halimione portulacoides L. 31. Herniaria glabra L. 64. Arbutus unedo L. 32. Hippocrepis unisiliquosa L. 65. Atriplex patula L. 33. Juncus maritimus Lam. 66. Cistus villosus L. 34. Juniperus phoenicea L. 67. Crataegus monogyna Jacq. 35. Lathyrus aphaca L. 68. Crithmum maritimum L. 36. Lathyrus cicera L. 69. Erica arborea L. 37. Limonium angustifolium (= 70. Euphorbia dendroides L. arborense) Tsch . 71. Euphorbia platyphyllos L. 38. Limonium cancellatum (Bernh.) subsp. literata (Jacq.) Rchb. O. Kuntze 72. Ficus carica L. 39. Linum nodiflorum L. 73. Fraxinus ornus L. 40. Linum tommasinii Rchb. 74. Inula chrihmoides L. subsp. 41. Lymus pycnantus ?? mediteranea 42. Melandrium album (Mill.) 75. Nigella damascena L. Garcke 76. Ophrys scolopax L. s. lat. 43. Melica magnolli Gr. & Godr. 77. Paliurus spina christi Mill. 6 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 78. Plantago coronopus L. 5) Pot proti cerkvi Sv. Antona, Dugo 79. Plantago holosteum Scop. polje 80. Plantago lanceolata L. 81. Poa annua L. 113. Ajuga chamaepitys (L.) Schreb. 82. Prasium maius L. 114. Ajuga genevensis L. 83. Prunus spinosa L. 115. Batrachium aqatilis L. 84. Quercus ilex L. 116. Capsella bursa pastoris L. 85. Rosa sempervirens L. 117. Ceterach officinarum DC. 86. Ruscus aculeatus L. 118. Convolvulus cantabricus L. 87. Sanguisorba muricata Gremli 119. Cynoglosum columnae Ten. 88. Scrophularia peregrina L. 120. Dorycnium hirsutum (L.) Ser. 89. Silene gallica L. 121. Erodium malacoides (L) Willd . 90. Sorbus domestica L. 122. Fumaria parviflora Lam. 91. Stellaria sp. L. 123. Halimione portulacoides (L.) 92. Valerianella eriocarpa Desv. Aellen 93. Vicia hybrida L. 124. Helichrysum arnearium (L.) Mch. 3) 22. 04. 2002, Stražica 125. Juncus acutus L. 126. Knautia integrifolia (L.) Bert. 94. Avena barbata Pott. 127. Lavatera cretica L. 95. Campanula rapunculus L. 128. Melissa officinalis L. 96. Lupinus hirsutus L. 129. Pycreus longus (L.) Hay 97. Papaver rhoeas L. 130. Ranunculus ophioglossifolius 98. Scrophularia canina L. Will. 131. Raphanus sativus L. 4) 23. 04. 2002, pot proti cerkvi Sv. 132. Scolymus hispanicus L. Ivana, Stivanje polje 133. Securigera securidaca (L.) Deg. & Dörfl. 99. Cistus monspeliensis L. 134. Verbascum densiflorum Bertol. 100. Coronilla cretica L. 135. Viola arvensis Murr. 101. Hedera helix L. 102. Inula viscosa (L.) Ait. 6) 24. 04. 2002, pot proti Žmanskemu 103. Juncus bulfonius L. jezeru (Malo jezero), Zaglavu in Saliju 104. Juniperus oxycedrus L. 105. Lamium amplexicaule L. 136. Agave americana L. 106. Myosotis collina (Ehrh.) Hffm. 137. Allium subhirsutum L. 107. Posidonia oceanica (L.) Delile 138. Asphodelus fistulosus L. 108. Salicornia fruticosa L. 139. Borago officinalis L. 109. Spartium junceum L. 140. Campanula persicifolia L. 110. Stachys italica Mill. 141. Cephalanthera longifolia (L.) 111. Trifolium stellatum L. Fritsch 112. Veronica acinifolia L. 142. Ceratonia siliqua L. 7 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 143. Crepis rubra L. 172. Limonium cancellatum 144. Cupressus sempervirens L. (Bernh.) O. Kuntze 145. Cystinus hypocistis (L.) L. 173. Olea europea L. var. Oleaster 146. Daucus carota L. Hoffm. 147. Echium plantagineum L. 174. Ornithogalum comosum L. 148. Fibigia cypeata (L.) Med. 175. Parietaria judaica L. 149. Lavatera arborea L. 176. Phillyrea media L. 150. Lonicera implexa Ait. 151. Myrtus communis L. (M. 8) 24. 04. 2002, pot v Proverso malo italica) 152. Onosma Javorkae Simk. 177. Chrysanthemum segetum L. 153. Ophrys araneifera Huds. (O. 178. Medicago tuberculata Wild. sphegodes) 179. Morus alba L. 154. Orchis laxiflora Lam. 180. Prunus dulcis (Mill.) DA Webb. 155. Orchis purpurea Huds. 181. Robinia pseudoacacia L. 156. Pistacia terebinthus L. 182. Sideritis romana L. 157. Reseda lutea L. 158. Reseda phyteuma L. 9) 26. 04. 2002, otok Taljurić 159. Rosmarinus officinalis L. 160. Salvia clandestina L. 183. Arthrocnemum glaucum (Del.) 161. Scrophularia peregrina L. Ung. Sternb. 162. Tamarix dalmatica Baum. 184. Sarcocornia radicans 163. Viburnum tinus L. 164. Vinca maior L. (vas Zaglav) 10) 26. 04. 2002, Otok Garmenjak 165. Vitis vinifera L. 185. Allium commutatum Guss. 7) 24. 04. 2002, Muravjak in skalne 186. Blackstonia serotina (Koch) stene G. Beck 187. Euphorbia wulfenii Hoppe 166. Alyssum sinuatum L. 188. Limonium anfractum (Salmon) 167. Aspleniuum ruta muraria L. Mill. 168. Centaurea ragusina L. subsp . 189. Limonium cancellatum Baumgartneri (Ginb.) (Bernh.) O. Kuntze 169. Centaurea ragusina L. subsp . 190. Lotus tenuis Waldst. & Kit. Padelini (Ginzb.) 191. Muscari neglectum Guss. 170. Cerastium glutinosum Fr. 192. Petrroraghia saxifraga 171. Ephedra campylopoda C. A. 193. Plantago holosteum subsp . Mey scopulorum (Deg.) Horvatić 194. Scolymus hispanicus L. 8 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 4. ZAKLJUČEK Najbolj pogosta vrsta, na katero smo naleteli na vsakem koraku, je bila trava vrste Brachypodium ramosum (L.) R. & Sch. Verjetno najbolj znamenite endemite otoka Dugi najdemo na visokih in strmih stenah na zahodni strani otoka. To sta na pogled in dotik prijetni podvrsti vrste Centaurea ragusina L. subsp . Baumgartneri (Ginb.) in subsp . Padelini (Ginzb.), ki se v osnovi razlikujeta po obliki listov, obe pa cvetita pa rumeno. Število določenih vrst je letos nekoliko manjše kot smo ga vajeni, vendar kljub temu zadovoljivo, saj smo določili skoraj tretjino vse flore otoka. Razlog verjetno tiči v letošnji sezoni, saj je v času našega obiska cvetelo manj rastlin, kot smo pričakovali. Omenim naj vrsto Lupinus hirsutus L., ki ga do sedaj še ni bilo v popisu. Tako smo s tem razveselili kolege iz zagrebškega Inštituta Rođer Boškovića, ki naj bi se temu odkritju bolj podrobno posvetili. Kot vodja botanične skupine sem zadovoljna z doseženim delom na taboru. Verjamem, da smo se vsi v skupini naučili veliko novega in obnovili že skoraj pozabljena znanja. Upam, da nisem bila prezahtevna do svoje skupine (vedno ‘’prezgodnje’’ vstajanje in odhod na teren) in da jim (vam) nisem nalagala prevelikih nalog, zaradi katerih bi bili prikrajšani počitniškega dela tabora. Upam si trditi, da nam je uspelo združiti prijetno s koristnim! Bili ste zelo pridni. Za konec bi se zahvalila še že omenjenima kolegoma iz Zagreba, ki sta nam z veseljem pomagala pri določanju nekaterih za nas težje določljivih taksonov in nas fascinirala s stresanjem imen vrst in podvrst iz rokava ter nas pobližje spoznala s halofiti. 5. SLOVSTVO · Domac, R. (1994): Flora Hrvatske – priručnik za određivanje bilja, Školska knjiga. Zagreb. · Grey – Wilson, C., Blamey, M. (1998): Mediterranean Wild Flowers. Harper Collins Publishers. · Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B. (1999): Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije. 9 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 · Trinajstić, I. (1991): Prilog poznavanju flore otoka Dugog. Acta Bot. Croat. 50, 129–133. · Pevalek, I. (1930): Vaskularna flora. V »Prirodoslovna istraživanja sjeverno-dalmatinskog otočja. I. Dugi i Kornati«. Prir. Istraž. Jugosl. Akad. 16, 119–158. 10 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 SKUPINA ZA METULJE Vodja: Jošt Stergaršek 1. UVOD Naša skupina je želela spoznati pomladanski metuljski svet Dolgega otoka (Hrvatska, Dugi otok). Osredotočili smo se na lov dnevnih metuljev (skupina Rhopalocera), ki jih najlažje ločimo od nočnih (skupina Heterocera - nekateri so namreč aktivni tudi podnevi) po betičastih antenah (nočni imajo nitaste ali peresaste antene). Želeli smo pregledati (preloviti) čim večji del otoka, zato smo pregledali veliko različnih življenjskih prostorov (habitatov), saj različne habitate naseljujejo različne vrste rastlin, s temi pa se hranijo ličinke (gosenice) določenih vrst metuljev. 2. METODE DELA Dnevni metulji se najraje spreletavajo in iščejo partnerje ter nektar v toplih, sončnih dneh z manj vetra, tako smo tudi mi hodili na teren v lepem vremenu. Teren smo izbrali vnaprej glede na lego, nadmorsko višino, prisotnost in odsotnost vodnih teles in po navodilih drugih tabornikov, ki so srečali z rastlinskimi vrstami bogate travnike, ali pa so opazili različne metulje. Na teren smo hodili peš, če smo pregledovali bližnjo okolico (Narodni park Telašćica) in s kolesi, s katerimi smo v zglednem času dosegli tudi nekoliko bolj oddaljene kraje (Sali, Žman). Metulje smo lovili s posebno mrežo na dolgem ročaju (metuljnico) in jih na licu mesta (še žive) določili s pomočjo slikovnega ključa (literatura). Nato smo jih, kolikor se le da, nepoškodovane spustili na svobodo. 3. REZULTATI Pregledali smo suhe, kamnite travnike in kamnita travnata pobočja z zimzelenimi grmi (Uvala Telašćica, Uvala Mir), kulturno krajino – njive 11 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 (Gmajno polje, Stivanje polje), kraj Sali in okoliško kulturno krajino (nasadi oljk, vinogradi, njive), vlažne travnike pri kraju Žman. Ulovili in določili smo 24 vrst dnevnih metuljev iz šestih družin. 1.fam. Papilionidae 14. Callophrys rubi 1. Iphiclides podalirius 15. Celastrina argiolus 2. Papilio machaon 16. Glaucopsyche alexis 17. Lycaena phlaeas 2.fam. Pieridae 18. Polyommatus icarus 3. Anthocharis cardamines 19. Pseudophilotes vicrama 4. Artogeia mannii 5. Artogeia rapae 4.fam. Nymphalidae 6. Colias alfacariensis 20. Limenitis reducta 7. Colias crocea 21. Vanessa cardui 8. Gonepteryx cleopatra 9. Gonepteryx rhamni 5. fam. Satyridae 10. Leptidea sinapis 22. Coenonympha pamphilus 11. Pieris brassicae 23. Lasiommata megera 12. Pontia edusa 6.fam. Hesperiidae 3.fam. Lycaenidae 24. Carcharodus alceae 13. Aricia agestis 6. ZAKLJUČEK Kot že rečeno smo se želeli spoznati z dnevnimi metulji otoka Dugi otok, z lovom na te žuželke in določanjem vrst na terenu s slikovnim ključem. Zaradi precej južne lege otoka smo se nadejali ugodnega vremena, predvsem toplih in sončnih dni, ki pospeši preobrazbo in razvoj metulja. Vendar pa so se menjavali sončni in vetrovnejši ali hladnejši dnevi.Tako smo videli in ujeli, kar smo in smo s tem zadovoljni. Popis vrst ni bil popoln, saj smo navadno na posamezni lokaliteti vpisovali le vrste, ki jih do takrat nismo opazili, namesto da bi na vsaki lokaliteti popisali vse vrste, ki smo jih videli. Tako bi bil naš skromen prispevek k poznavanju favne metuljev na Jadranskih otokih 12 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 kvalitetnejši…naslednjič. Posebno pa nas je navdušil veliki nočni pavlinček ( Saturnya pruni), katerega ogrožamo ljudje, saj se gosenice hranijo z listi sadnega drevja iz družine Rožnic, človeški interes pa so sočni plodovi omenjenih dreves. V gozdu bungalovskega naselja ga je našel Jernej Polajnar. 5. SLOVSTVO · Collins field guide Butterflies of Britain&Europe, Tom Tolman, Richard Lewington, 1997 13 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 NETOPIRSKA SKUPINA Vodja skupine: Nataša Aupič 1. UVOD Ekskurzija na Dugi otok je bila že peta tovrstna aktivnost slovenskih študentov biologije, v nizu raziskovanja Dalmatinskih otokov. Vsako leto je sodelovala tudi netopirska skupina. Za razliko od preteklih ekskurzij nismo imeli podatkov o netopirjih iz prejšnjih let. Leto pred nami so bili v parku prirode že hrvaški študenti, vendar nismo uspeli dobiti njihovih rezultatov, ki bi nam služili za orientacijo pri delu. V skupini se nas je trudilo pet netopircev. Ker so bili nekateri člani šele na začetku ljubezenske zveze s hiropterologojo, je bil glavni cilj skupine seznaniti člane z osnovnimi raziskovalnimi metodami, ki se uporabljajo pri proučevanju netopirjev. 2. METODE DELA Dneve smo v glavnem porabili za ‘’sprehode’’ po parku. Na teh ‘’sprehodih’’ smo med drugim krčili nove poti skozi makijo, stikali za jamami, brez usmiljenja pobijali klope, iskali netopirjem všečne habitate, flirtali s hrvaško vojsko, okupirali slaščičarno, spoznali brezzobo častno sestro, se povzpeli na najvišji svetilnik v Dalmaciji… Ob večerih in ponoči smo z ultrazvočnimi detektorji Petterson D200 določali vrste netopirjev v letu. Pri delu z ultrazvočnimi detektorji smo uporabljali naslednje vire: Ahlen (1990), Barataud (1995) in Schrober & Grimmberger (1998). Uporabljali smo heterodini način sprejema ultrazvočnih signalov. En večer smo posvetili tudi snemanju netopirskih klicev s heterodinim sprejemom detektorja. Posnetke smo doma ‘’ušesnometrično’’ primerjali z netopirskimi klici, katere je posnel, evropska avtoriteta na tem področju, Michel Baratud, na CD-ju The Inaudiable world. Računalniška obdelava ni bila možna, saj bi zato morali snemati klice s pomočjo raztegnitve časa, žal pa potrebne 14 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 opreme nismo imeli. Lov z mrežami smo izvedli dvakrat. Edinega ulovljenega netopirja smo določili po ključu v Schober & Grimmberger (1987). Pregledali smo dve večji cerkvi. Za obstoj in lokacijo jam smo izvedeli od domačinov. Ker pa na zemljevidih niso bile vrisane, smo imeli kar nekaj problemov pri iskanju njihovih vhodov. Zaradi časovne stiske smo tako uspeli pregledati le dve. Težak dostop nam je preprečil obisk jame na gribu Grbaščak. Za vstop v jamo na pobočju hriba Kruševac bi potrebovali jamarsko opremo, za jamo na sosednjem otoku Lavdara pa čoln. 3. REZULTATI V dneh od 21.4. do 27.4. smo na Dugem otoku našli najmanj 6 vrst netopirjev. V Tabeli 1 so podane opažene vrste, način določitve in skupno število nahajališč. Pod njo pa podajamo seznam pregledanih lokalitet. Tabela 1. Seznam opaženih vrst Vrsta Način določitve Št. nahajališč opazovanje/meritve ultrazvočni detektor Rhinolophus ferrumequinum + 1 Myotis sp. (mali) + 3 Plecotus auritus + 1 Pipistrellus kuhlii/nathusii + 1 Pipistrellus pygmaeus + 1 Tadarida teniotis + + 1 15 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 Seznam pregledanih lokalitet in najdb: 1. uvala Mir, polovica poti med uvalo Mir in jezerom Mir Trava s posameznimi grmi in redkimi bori. Lovili smo dva večera. Na večer 21.4.2002 smo ulovili odraslo samico Plecotus auritus (Linnaeus, 1758). Dva dni kasneje nismo ulovili nič. Z ultrazvočnim detektorjem smo oba večera slišali netopirja iz rodu Myotis. 2. jama na zahodnem pobočju hriba Rožantek, malo pod vrhom Ni bili ne netopirskih kosti ne iztrebkov. 3. klifi nad morjem, 100m zahodno od uvale Mir Z ultrazvočnim detektorjem in brez njega poslušali Tadarida teniotis (Rafinesque, 1814) 4. mlaka na Stivanjem polju, 500m zahodno od uvale Pasjak Mlaka z vseh strani obraščena z gostim grmičevjem. Le s severne strani je bila v grmičevje vsekana ozka potka. Potka je vodila do dveh njiv, ki sta tudi bili obdani z gostim grmičevjem. Lovili z mrežami. Nič ujeli. Poslušali z ultrazvočnimi detektorji. Slišali Rhinolophus ferrumequinum (Schreber, 1774), ki je mlako le preletel in več netopirjev, vrste iz rodu Myotis, ki so se hranili nad mlako. 5. cerkev Sv. Ante, Dugo polje, 700m zahodno od uvale Magrovica podstrešje dobro zadelano. Nobenih iztrebkov. 6. jama na zahodnem pobočju hriba Javnjak, 150m jugovzhodno- vzhodno od uvale Lučica. Našli nekaj netopirskih iztrebkov. 7. cerkev Sv. Marije, Sali Cerkev nima podstrešja. Povzpeli se na zvonik. Nič nismo našli. 8. prepadna jama na vzhodnem pobočju hriba Kruševac, 600m jugo- jugovzhodno od uvale Dumboka Pregloboko vhodno brezno, da bi se spustili vanjo. Zvečer 26.4.2002 poslušali z ultrazvočnimi detektorji, vendar nismo slišali nič, ne videli nobenega izletavanja. Možno je, da smo bili malo prepozno, ker smo prišji do jame 20 min po sončnem zahodu. 9. Sali Poslušali z ultrazvočnimi detektorji in snemali heterodine klice. Slišali smo Pipistrellus kuhlii (Kuhl, 1817), Pipistrellus pygmaeus 16 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 (Leach, 1825) in netopirja iz rodu Myotis. 4. ZAKLJUČEK Uspešno smo določili 4 vrste netopirjev. Posnetek je bil preslab, da bi lahko določili netopirja iz rodu Myotis do vrste. Prav tako nismo mogli ločiti med vrstama Pipistrellus kuhli in Pipistrellus nathusii, ker se s heterodinim načinom tega ne da. Člani skupine so se uspešno naučili dela z ultrazvočnimi detektorji. Za samostojno delo in pravilno določevanje, pa bi potrebovali še več vaje in teoretičnega znanja. Imeli smo priložnost poslušati dolgorepega netopirja Tadarida teniotis, ki ga lahko poslušamo tudi brez ultrazvočnega detektorja. Posebnost tega netopirja je, da več kot pol repa ni vpeto v repno opno. V Sloveniji ga nimamo, je pa prisoten na takorekoč vseh Dalmatinskih otokih, ki smo jih do sedaj obiskali. Člani skupine pa so se tudi naučili uporabljati mreže, kot enega osnovnih pripomočkov pri raziskovanju netopirjev. Njihova prednost je, da lahko večino ujetih netopirjev določimo do vrste. Hkrati pa dobimo tudi mnogo informacij o starosti, spolu in reprodukcijskem stanju posameznega osebka. 17 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 SKUPINA ZA PAJKE Vodji: Tjaša Lokovšek & Maja Šuštar 1. UVOD Namen dela araneološke skupine je bil seznaniti člane z opazovanjem pajkov v njihovem naravnem okolju, z različnimi tehnikami vzorčenja ter s sistematiko in ekologijo pajkov. 2. METODE Glede na to, da je vzorčenje potekalo na območju narodnega parka, smo temu prilagodili način vzorčenja. Kljub temu, da smo vzorčili z različnimi metodami, je bilo težišče našega dela usmerjeno k selektivnemu vzorčenju, medtem ko metod, ki temeljijo na kvantitativnih vzorčenju (npr. ocena vrstne pestrosti), pa nismo izvajali. Tako je med metodami vzorčenja prevladoval selektivni lov s pincetami in ekshaustorji, med neselektivnimi pa lov z lovilno vrečo. Nabrane živali smo fiksirali v 70% etanolu. Vzorčili smo na dvanajstih lokaitetah. Na vseh lokalitetah smo vzorčili podnevi, razen na lokaliteti 6, na kateri smo izvedli tudi nočni lov. Lokalitete 1. Borov gozd,vmes skale in trava, 500m severno od Slanega jezera; 40m n.m.; 20.4.2002 2. Suh skalnat travnik, vmes grmovje, 200m severno od Slanega jezera; 70m n.m.; 20.4. 2002 3. Gozdna poseka med Slanim jezerom in morsko obalo,1500m jugovzhodno od Uvale mir; 0 m n.m.; 21.4 2002 4. Suh skalnat travnik na jugovzhodnem robu Slanega jezera; 0 m.n.m.; 22.4.2002 5. Zaraščen borov gozd na severozahodu Slanega jezera; 0m n.m.; 23.4.2002 18 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 6. Severni del Slanega jezera, borov gozd s kamnito ograjo; 0m n.m.; 23.4.2002 7. Obala med kampom Mir in parkiriščem, 2km severozahodno od uvale Mir; nizko grmovje, vmes trava in borovci; 0m n.m.; 24.4.2002 8. Vlažen travnik pri Malem jezeru na Dugem otoku; 80m n.m.; 25.4.2002 9. Rajski vrt - nasad oljk na skalnatem pobočju, v višini uvale Tetovišnice; 80m n.m.; 25.4.2002 10. Jama, 3km jugovzhodno od Uvale Mir, na hribu Javnjak; 70m n.m.; 26.4.2002 Okolica jame, 3km jugovzhodno od Uvale Mir, na hribu Javnjak; 70m m.n.; 26.4 2002 11. Okolica jame; 3km jugovzhodno od Uvale Mir, na hribu Javnjak; 70m n.m.; 26.4.2002 12. Apartma številka 23, kamp Telaščica; 0m n.m.; 28.4.2002 3. REZULTATI Tekom Študentskega tabora Dugi otok 2002 smo našli 20 družin, 41 rodov in 45 vrst pajkov. Seznam nabranih vrst pajkov (po družinah): 1. Araneidae: - Pardosa proxima - Zylla diodia - Trochosa ruricola - Cyclosa conica - Agalenatea redii 4. Segestriidae: - Mangora acalypha - Segestria senoculata - Zygiella stroemi - Segestria florentina - Gibbaranea bituberculata 5. Amaurobiidae: 2. Pholcidae: - Amaurobius erberi - Holocnemus pluchei 6. Gnaphosidae: 3. Lycosidae: - Zelotes pedesrtis - Alopecosa trabalis - Zelotes oblongus 19 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 - Haplodrassus sp. 12. Oxyopidae: - Drassodes lapidosus - Oxyopes sp. 7. Thomisidae: 13. Dysderidae: - Coriarachne depressa - Dysdera erythrina - Tibellus oblongus - Synaema globosum 14. Zoropsidae: - Philodromus dispar - Zoropsis lutea 8. Sparassidae: 15. Zoridae: - Micrommata virescens - Zora nemoralis 9. Scytodidae: 16. Pisauridae: - Scytodes thoracica - Pisaura mirabilis 10. Salticidae: 17. Clubionidae: - Salticus scencius - Clubiona sp. - Phlegra brasinemi - Heliophanus sp. 18. Nemesidae: - Heliophanus tribulosus - Nemesia pannonica - Heliophanus flavipes 19. Theridiidae: 11. Linyphiidae: - Theridion melanurum - Linyphia hortensis - Theridion impressum - Linyphia triangularis - Microlinyphia impigra 20. Anyphaenidae: - Neriene furtiva - Anyphaena sp. - sp.1 - sp.2 20 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 Med najdenimi vrstami so še posebej zanimive: Nemesia pannonica (NEMESIDAE) Vrsto smo odkrili, ko smo iskali talne pajke iz rodu Atypus. Tako kot predstavniki rodu Atypus sodi tudi N. pannonica med primitivne ortognatne pajke, vendar je od predstavnikov rodu Atypus precej večja. Spada med pajke zaklopničarje. Vrsta živi v podzemnem rovu, ki ga izkoplje v podlago. Rov je obdan z gosto tkano pajčevino, odprtino na vhodu pa zapira zamaskiran poklopec, ki meri od dva centimetra v premeru. Rovi s poklopci so značilni za vso družino Nemesidae, zato je slovensko ime družine pajki zaklopničarji. Rove s poklopci smo našli med travo, pa tudi v nizki podrasti v gozdu. Vrsta je poznana tudi iz Slovenije, ker je pa bila najdena le na Slavniku in na vojaškem strelišču Mlake pri Ajdovščini. Segestria florentina (SEGESTRIDAE) Ti veliki pajki imajo šest oči, ki so urejene v tri skupine po dve očesi. V kampu Telaščica so bili zelo pogosti, običajno pa smo jih našli v razpokah v kamnitih zidovih in ograjah, pa tudi v šotorih. Ogledali smo si jih ponoči, saj takrat pridejo lovit plen, ki se ujame na zavezdasto razprostrto mrežo spleteno okoli razpoke v kateri je pajek. Iz razpoke gleda le prvi par nog, s katerimi zazna plen v mreži. Za vrsto so značilne tudi velike helicere, ki imajo značilen zelen kovinski lesk. Anyphaena accelntuata (ANYPHENIDAE) Vrsta je edina predstavnica družine v zmernem pasu. Lahko je prepoznavna po značilnen vzorcu in anteriorni legi odprtine cevastih vzdušnic na opistosomi. Njena zanimivost je, da je običajo vezana na rastlino, v tem primeru na hrast, kar je pri pajkih sicer redek pojav. Vezanost na hrast je po vsej verjetnosti vezana na paritveno obdobje, ko se samci sporazumevajo s samicami z značilnim udarjanjem zadka po površini listov. Se nadaljuje na strani 24. 21 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 4. ZAKLJUČEK Glede na podnebje na dalmatinskih otokih je obdobje, v katerem je potekal tabor, navadno eden od vrhov razmnoževalnega cikla pajkov. Kljub temu so med pajki prevladovali juvenilni in subadultni osebki, kar je verjetno posledica za ta letni čas relativno hladnega vremena. Med vzorci, nabranimi na različnih lokalitetah, ni bilo večjih razlik, kar lahko pripišemo majhni raznovrstnosti habitatov na otoku. Po vrstni pestrosti izstopa vzorec nabran v jami. Žal pa v njem prevladujejo juvenilni in subadultni osebki, zato vrst v vzorcu nismo mogli natančno določiti. Kljub velikemu prizadevanju skupine, da bi našli črno vdovo ( Latrodectus tredecimguttatus) ali vsaj podobno in sorodno vrsto Steatoda paykulliana iz iste družine (Theridiidae), pa se nam želja ni uresničila. Glede na predznanje in poznavanje te zanimive skupine členonožcev s(m)o se člani skupine naučili opazovanja in vzorčenja pajkov, obnovili svoja znanja s področja sistematike in določanja ali pa se zgolj znebili strahu pred pajki. 5. SLOVSTVO · Roberts M.J. (1995): Spiders of Britain& Northeren Europe. Collins Field Guide, HarperCollins Publishers, London. · Roberts M.J. (1985): The Spiders of Britain and Ireland. Vol. 1- 3, HarleyBooks (B.H & A. Harley Ltd), Colchester. · Heimer S., Nentwig W. (1991): Spinnen Mitteleuropas. Paul Parey, Berlin. 24 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 SKUPINA ZA DVOŽIVKE IN PLAZILCE Vodja: Griša Planinc 1. UVOD Namen delovanja herpetološke skupine na taboru Dalmacija 2002 je bil udeležence skupine uvesti v terensko biologijo, jih naučiti s pomočjo določevalnih ključev prepoznavati v okolici živeče predstavnike dvoživk in plazilcev, jih seznaniti z njihovo biologijo, njih vlogo v okolju in vzroke za njihovo ogroženost. Dugi Otok je z zanj značilno podolgovato obliko v dinarski smeri (dolg je največ 44,55 km, širok le 4,55 km) in s svojimi 114,44 km2 največji otok severnodalmatinskega arhipelaga. Na severozahodu ga od molatske skupine otokov ločuje preliv Maknare, na jugovzhodu ga preliv Vela Proversa loči od skupine kornatskih otokov, od otoka Iža v Srednjem kanalu pa ga omejuje Iški kanal. Površje otoka je dokaj razgibano, kljub temu pa najvišji vrh Vela Straža doseže le 337 m n. m. Na skrajnem JV delu otoka leži 24.3.1988 ustanovljeni Park prirode Telašćica. Njegova površina znaša 6.706 ha, pri čemer 2.734 ha odpade na kopno. Znotraj parka leži slano jezero Mir. V JZ delu Telašćice so do 166 m visoki klifi, ki predstavljajo dobro naravno zaščito pred valovanjem in vetrom. Dugi Otok zaznamuje evmediteranska klima z dolgimi, toplimi poletji in blagimi zimami. Povprečne letne temperature se gibljejo med 6,4°C v januarju in 24,1°C v avgustu. Število sončnih ur na leto se giblje med 2550 in 2650 ur, povprečno število deževnih dni pa je 85 na južnem in 95 na severnem delu otoka. Zaradi majhne količine padavin, visokih temperatur v poletnih mesecih in za vodo prepustne apnenčaste kameninske osnove je na otoku le malo stalnih sladkovodnih virov skoraj izključno antropogenega nastanka. Primerna mrestišča za dvoživke tako predstavljajo predvsem redki kali (lahko obzidani), vodna zajetja, vodna korita (nekatera z zbiralniki) in manjše luže. Kjer zakrasela površina ni gola zaradi močnega delovanja morja ali vetra, 25 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 predstavljajo vegetacijo predvsem kraška travišča z značilno eumediteransko floro, fragmenti makije, sestoji bora in mediteranskega grmičevja ter oljčni nasadi. O herpetofavni Dugega Otoka je le malo znanega. V začetku prejšnjega stoletja je vretenčarje Dugega Otoka preučeval Hirtz, ki v popisu iz leta 1930 opisuje tudi prisotnost posameznih vrst dvoživk in plazilcev na območju Dugega Otoka, delno pa se dotakne tudi manjših otočkov v bližini Dugega Otoka. Navaja prisotnost dveh vrst dvoživk - to sta zelena rega ( Hyla arborea) in zelena krastača ( Bufo viridis). Hrvaški študenti biologije so na svojih raziskovalnih taborih v Parku Prirode Telašćica leta 2000 in 2001 potrdili pojavljanje teh dveh vrst (Kuljerić & Lukin, 2001; Kuljerić, 2001). Zeleno krastačo navajajo tudi posamezniki (Škvarč, 2000). Vrstna pestrost plazilcev je nekoliko večja. Med kuščarji Hirtz omenja pogosto pojavljanje kraške kuščarice ( Podarcis melisellensis fiumana). Ta se na otoku pojavlja večinoma v obliki modesta, za katero je značilna enotna olivno zelena obarvanost hrbta in bokov brez risbe. Za zelo redko je spoznal primorsko kuščarico ( Podarcis sicula), žoltoplaz ( Pseudopus apodus) pa je spet podan kot eden napogostejših plazilcev na Dugem Otoku. Tudi novejše raziskave potrjujejo to sliko (Škvarč, 2000; Kuljerić & Lukin, 2001; Kuljerić, 2001). V antropogenem okolju je Hirtz pogosto videval turške gekone ( Hemidactylus turcicus), te so opazili tudi hrvaški študentje (Kuljerić & Lukin, 2001). Med kačami Hirtz navaja za vlažnejša območja značilno belouško ( Natrix natrix). Ta vrsta je bila v novejšem času enkrat popisana (Kuljerić & Lukin, 2001). Med pogostejšimi kačami Dugega Otoka sta se v Hirtzovem delu znašli tudi leopardovka ( Elaphe situla) in belica ( Coluber gemonensis), kateri so srečali tudi popisovalci v sedanjem času (Škvarč, 2000; Kuljerić & Lukin, 2001). Južnoevropsko zrvo ( Malpolon monspessulanus) je spoznal za zelo razširjeno vrsto na celotnem otoku. Da je še vedno pogosta, pričajo podatki hrvaških študentov (Kuljerić & Lukin, 2001; Kuljerić, 2001). Mačjeoko kačo ( Telescopus fallax) je Hirtz videval v svojem času dokaj poredko, to pa pripisuje predvsem nočnemu načinu življenja. Do sedaj ni bilo druge potrditve prisotnosti te kače na Dugem Otoku. Na tem območju naj bi prebival tudi progasti gož ( Elaphe quatuorlineata) (Kuljerić & Lukin, 2001; Kuljerić, 2001). 26 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 Okostja glavate karete ( Caretta caretta) na obalah Dugega Otoka (Parka prirode Telašćica) pričajo o tem, da tudi okoliško morje poseljujejo plazilci (Kuljerić & Lukin, 2001; Kuljerić, 2001). 2. METODE DELA Terensko delo je potekalo od 20.4.2002 do 27.4.2002, večji del v okviru meja Parka prirode Telašćica. Plazilce smo iskali ob sončnem vremenu v dopoldanskem in popoldanskem času na suhozidih, skalnati morski obali in ostalih kamnitih odprtih terenih, kot so mediteranski kraški travniki in poseke. Na asfaltnih cestah in kolovozih smo iskali povožene osebke. Pozorno smo pregledovali tudi morsko obalo zaradi možnih ostankov morskih želv. V nočnem času smo oprezali za gekoni v bližini zidnih svetilk. Pri določevanju plazilcev smo si pomagali z določevalnimi ključi (Tome, 1999; De Luca; Mršić, 1997). Pretežno so bili osebki le opazovani. Kuščarice smo lovili z zanko iz sintetičnega sukanca, žoltoplaze in kače z roko ali s posebno prijemalko. Dvoživke smo iskali v kalih in njihovi ožji okolici, tudi v deževnem vremenu. Pozorni smo bili tudi na njihovo oglašanje, tako podnevi kot ponoči. Paglavce smo lovili z vodno mrežo, odrasle osebke pa z roko. Pri določanju smo uporabljali določevalni ključ (Nöllert & Nöllert, 1992; Vogrin, 1999). Ujetim osebkom smo izmerili nekatere morfološke parametre in jih fotodokumentirali. Vsi ujeti osebki so bili po opravljenih meritvah izpuščeni na mestu ulova. Popisovali smo tudi poginule osebke in najdbe ostalih skupin udeleženih na raziskovalnem taboru Dalmacija 2002. 3. REZULTATI IN DISKUSIJA Pričujoči popis potrjuje prisotnost že opaženih vrst na področju Parka prirode Telašćica. Zaradi kratkega časa popisovanja seznam vrst ne odraža realne slike poseljenosti tega dela Dugega Otoka. V času od 20.4.2002 do 27.4.2002 so bili trije dnevi deževni, enkrat pa je deževalo le v popoldanskem času. Za plazilce neugodno vreme je razlog, da seznam vrst plazilcev ni obsežnejši. 27 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 Tabela 1: Seznam najdenih vrst dvoživk Najdišče: Vrsta: Datum: Opis najdišča: 1 Bufo viridis 25.04.2002 kal s somornično vodo 2 Bufo viridis 25.04.2002 betonsko vodno korito z zbiralnikom 3 Bufo viridis 24.04.2002 preraščen suhozid, okoli mediteranski kraški travnik 4 Bufo viridis 26.04.2002 betonsko dvorišče v počitniškem naselju 5 Hyla arborea 24.04.2002 kal z redkim vodnim rastlinjem in ilovnatim bregom obdan z gostim grmičevjem 6 Hyla arborea 23.04.2002 kolovoz obdan z gostim grmičevjem 7 Hyla arborea 24.04.2002 zaraščen kal z ilovnatim bregom 8 Hyla arborea 26.04.2002 oljčni nasadi, v bližini kal Slika 1: Najdišča dvoživk. 28 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 Tabela 2: Seznam najdenih vrst plazilcev Najdišče: Vrsta: Datum: Opis najdišča: 1 Podarcis melisellensis 25.04.2002 skalnata morska obala 2 Podarcis melisellensis 25.04.2002 delno obraščena skalnata obala slanega jezera 3 Podarcis melisellensis 23.04.2002 Grmičevje 4 Podarcis melisellensis 23.04.2002 Grmičevje 5 Pseudopus apodus 23.04.2002 Grmičevje 6 Podarcis sicula 23.04.2002 Grmičevje 7 Podarcis melisellensis 23.04.2002 Grmičevje 8 Coluber gemonensis, 25.04.2002 mediteranski kraški travnik Pseudopus apodus 9 Pseudopus apodus 20.04.2002 Grmičevje 10 Pseudopus apodus 23.04.2002 mediteranski kraški travnik 11 Coluber gemonensis, 23.04.2002 mediteranski kraški travnik Pseudopus apodus 12 Podarcis melisellensis 23.04.2002 mediteranski kraški travnik 13 Pseudopus apodus 27.04.2002 Grmičevje 14 Caretta caretta 25.04.2002 morski zaliv 15 Hemidactylus turcicus 22.04.2002 strešni napušč in betonsko zidovje 16 Pseudopus apodus 22.04.2002 gozdna poseka 17 Podarcis sicula 26.04.2002 gozdna poseka 18 Podarcis melisellensis 25.04.2002 peščena obala zaraščena s travo 19 Pseudopus apodus 26.04.2002 Grmičevje 20 Podarcis melisellensis 26.04.2002 skalovje ob klifu 21 Pseudopus apodus 22.04.2002 zaraščen suhozid 22 Podarcis melisellensis, 28.04.2002 zaraščen suhozid Podarcis sicula 23 Elaphe situla 24.04.2002 asfaltna cesta prek medite- ranskega kraškega travnika 24 Telescopus fallax 26.04.2002 asfaltna cesta prek medite- ranskega kraškega travnika 25 Podarcis melisellensis 26.04.2002 mediteranski kraški travnik 26 Podarcis sicula 22.04.2002 pod prevrnjenimi čolni v travi na morskem obrežju 27 Podarcis melisellensis 26.04.2002 suhozid na mediteranskem kraškem travniku med oljčnimi nasadi 29 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 28 Podarcis melisellensis 26.04.2002 mediteranski kraški travnik 29 Podarcis melisellensis 22.04.2002 skalovje ob asfaltni cesti 30 Malpolon monspessulanus 29.04.2002 asfaltna cesta, okoli skalovje Slika 2: Najdišča plazilcev. Na območju PP Telašćica in bližnji okolici smo popisali dve vrsti dvoživk in devet vrst plazilcev. Med dvoživkami smo našli zeleno rego (Hyla arborea) iz družine Hylidae in zeleno krastačo (Bufo viridis) iz družine Bufonidae. Opažene vrste plazilcev so pripadale petim družinam: glavata kareta (Caretta caretta) iz družine Cheloniidae, turški gekon (Hemidactylus turcicus) iz družine Gekkonidae, kraška (Podarcis melisellensis) in primorska (P. sicula) kuščarica iz družine Lacertidae, žoltoplaz (Pseudopus apodus) iz družine Anguidae ter štiri vrste iz družine Colubridae - leopardovka (Elaphe situla), belica (Coluber gemonensis), mačjeoka kača (Telescopus fallax) in južnoevropska zrva (Malpolon monspessulanus). Hyla arborea (Linnaeus, 1758) Zelena rega je bila najdena na štirih najdiščih, v vseh primerih v kalih oziroma v njihovi neposredni bližini. Odrasli osebki so se oglašali v velikem številu, paglavce smo videli na dveh najdiščih. Našli smo tudi en kadaver. Bufo viridis (Laurenti, 1768) Odrasle osebke zelene krastače smo opazili na dveh najdiščih, v obeh 30 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 primerih po sončnem zahodu. Takrat se je vlaga v zraku precej povišala, kar je predstavljalo ugodne pogoje za te dvoživke. Na dveh najdiščih smo našli večje število paglavcev (>1000). Caretta caretta (Linnaeus, 1758) Našli smo samo naplavljen karapaks in del plastrona. Hemidactylus turcicus (Linnaeus, 1758) Turške gekone smo opazili samo v antropogenih življenjskih prostorih na zidovih Restavracije Mir in na lesenih barakah v bližini. Oskrbniki parka so potrdili, da jih pogosto videvajo, ko lovijo žuželke. En primerek so našli tudi v skladišču točilnice. Podarcis melisellensis (Braun, 1877) Kraška kuščarica je bila najpogosteje opažena vrsta. Pojavljala se je predvsem na kamnitih predelih in suhozidih, prisotna pa je bila tudi na bolj zaraščenih območjih. Kraško kuščarico smo videvali predvsem v obliki modesta (brez risbe, enotna olivnozelena obarvanost), med njimi smo zasledili tudi nekaj osebkov tipske, progaste oblike in en osebek s popolnoma rjavo obarvanostjo telesa, brez risbe. Pri velikem številu kraških kuš čaric smo opazili, da se žvekalna ploščica (massetericum) po velikosti in obliki ne razlikuje od ostalih. Videli smo tudi osebek z dvema repoma kar je posledica nepopolne avtotomije. Podarcis sicula (Rafinesque-Schmaltz, 1810) Primorske kuščarice smo opazili na 4 najdiščih. V primerjavi s kraško kuščarico je primorske kuščarice na območju Parka prirode Telašćica zelo malo, kljub temu, da obe vrsti poseljujeta podobne življenske prostore. Ponekod sta bili celo opaženi na istih najdiščih. Pseudopus apodus (Pallas, 1775) Žoltoplaze smo videvali na večih delih parka, pa tudi ostale skupine na taboru so poročale o srečanjih s to vrsto kuščarjev. Opazovali smo jih na predelih poraščenih z grmičevjem (predvsem s pistacijo). Najdena sta bila tudi dva povožena osebka. V iztrebkih treh različnih živali smo opazili neprebavljene hitinaste dele hroščev in strig ter poklopce polžev. Na podlagi podatkov iz literature (Hirtz, 1930; Škvarč, 2000; Kuljerić & Lukin, 2001; Kuljerić, 2001) in ustnem izročilu upraviteljev parka opažamo, da je Pseudopus apodus splošno razširjena vrsta na tem območju. 31 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 Elaphe situla (Linnaeus, 1758) Našli smo kadaver subadultnega osebka na asfaltni cesti. Coluber gemonensis (Laurenti, 1768) Belico smo zasledili na dveh najdiščih. Oba primerka sta se nahajala na mediteranskem kraškem travniku v zaraščanju. Telescopus fallax (Fleischmann, 1831) Našli smo kadaver v kozarcu za vlaganje s preluknjanim pokrovom. O točnem izvoru osebka ne moremo sklepati. Če izhaja z Dugega Otoka, je to potrditev prisotnosti te kače, ki je bila nazadnje omenjena v literaturi leta 1930 (Hirtz, 1930). Malpolon monspessulanus (Hermann, 1804) Najden je bil samo en povožen subadultni osebek na asfaltni cesti. Tabela 1: Izmerjeni morfološki parametri posameznih odraslih osebkov plazilcev (vse mere so v mm). Vrsta Spol SVL TL HL HW HC FD FL C P. melisellensis m 52 111,5 13,5 8 19 21 21 9 P. melisellensis m 52 104,5 12 8 18 20 21 10 P. melisellensis m 54 115 14 9 20 17 17 12 P. melisellensis m 38 94 14 9 19 20 22 10 P. melisellensis m 52 109 14 8 20 22 19 10 P. melisellensis ž 49 89 10,5 6 15,5 19 19 10 P. melisellensis ž 54 57 (50) 11 6,5 15 18 20 7 P. melisellensis ž 38 88 10 7 16 21 21 11 P. melisellensis ž 52 91 10 6 16 20 21 13 P. sicula ž 65 127 14,5 9 20 22 21 9 P. apodus m 400 600 51 29 - - - - P. apodus - 380 400 37 22 - - - - C. gemonensis - s kupaj 800 - - - - - - - SVL – dolžina trupa od konice gobčka do kloake; TL – dolžina repa (v oklepaju dolžina regeneriranega dela repa); HL – dolžina glave od konice gob čka do bobniča; HW – največja širina glave; HC – dolžina od konice gob čka do ovratnika; FD in FL – število femoralnih por na desnem in levem stegnu; C – število lusk ovratnika. 32 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 4. SLOVSTVO · Arnold E. N. & Burton A. J. (1985): Guida dei rettili e dagli anfibi d’ Europa. Franco Muzzio & co. editore, Padova, 244 pp. · De Luca N.: Ključ za določanje plazilcev Hrvaške · Hirtz M. (1930): Prirodoslovna istraživanja Sjevernodalmatinskog otočja. I. Dugi i Kornati. Prirodoslovna istraživanja Kraljevine Jugoslavije 16: 94-118. · Kuljerić M. (2001): Izvještaj herpetološke grupe - Telaščica; 05.- 10.04.2001. (neobjavljeno) · Kuljerić M. & Lukin A. (2001): Izvještaj herpetološke grupe. (neobjavljeno) · Mršić N. (1997): Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 167 pp. · Nöllert A. & Nöllert C. (1992): Die Amphibien Europas. Franckh- Kosmos Verlags-GmbH & Co., Stuttgart, 382 pp. · Škvarč A. (2000): Prispevek k poznavanju dvoživk in plazilcev Dugega Otoka na Hrvaškem. Temporaria letnik 4, št. 1, str. 14. · Tome S. (1999): Razred: Plazilci, Reptilia. In: Kryštufek B. & Janžekovič F. (Eds.), Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana, pp. 284-305. · Vogrin N. (1999): Razred: Dvoživke, Amphibia. In: Kryštufek B. & Janžekovič F. (Eds.), Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana, pp. 261-283. http://public.srce.hr/botanic/cise/doc/kopno/prot_areas/telascic.htm http://www.croaziainfo.it/e_DugiOtok.html http://www.croaziainfo.it/e_Telascica.html http://www.sali.ims.hr/st13.html http://www.sali.ims.hr/st15.html 33 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 POTAPLJAŠKA SKUPINA Vodja: Boštjan Podvršič 1. UVOD Dugi otok spada v zunanji niz Zadarskega arhipelaga. Na južni strani, kjer ni dolomitskega območja in kjer je nastala tektonska razpoka, se nahajajo visoke vertikalne oblike. To je območje visokih sten, kjer se globina morja hitro spusti na 50m. Na tej globini se je je izoblikovala polica, ki jo imenujejo Kadija. Območje je bogato z raki, jastogi in rarogi. Tej polici sledi vertikalen spust do 100m. Predel je zelo zanimiv za potapljače, vendar zahteva veliko previdnosti in izkušenj, predvsem zaradi močnih valov, ki se zaletavajo v stene. Telašćica je ena od največjih Hrvaških uval, ki sega 10 km v notranjost otoka. Tu je zelo pomemben ribolov. V enem od podaljškov Telašćice se nahaja rt Ćuška (pomorščaki jo imenujejo Proversa), kjer so v Mali Proversi poatpljači na 1m globine odkrili mozaik in temelje neke rimske hiše. Celotno območje je zelo obiskovano s strani potapljačev, vendar pa je veliko področij, ki so zavarovana in je potrebno imeti posebna dovoljenja za izvedbo potopa. Namen dela potapljaške skupine ni bil le določevanje podvodnih organizmov, ampak tudi spoznavanje različnih metod dela v vodi in dokumentacija podvodnih organizmov ter njihovih habitatov. Člani skupine so se tako spoznali z morsko biologijo, morskim okoljem in delom v njem. 2. METODE DELA Potopi so bili vedno vnaprej določeni. Prav tako je bila določena metoda dela in približen plan potopa. V primeru, da smo se na mesto potopa peljali z ladjo je bil celoten plan ponovljen na sami ladji. Potapljali smo se vedno v parih, v katerem je imel vsaj eden v paru več izkušenj in opremljen z opremo za samostojno potapljanje. Le v 34 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 primeru nabiranja različnih materialov se je par ločil. Štirje udeleženci so imeli opravljen osnovni potapljaški tečaj, kar je bil pogoj za skupno potapljanje z jeklenkami. Zaradi sorazmerno plitvih potopov ni bilo potrebno višjega znanja iz potapljanja. Vsi udeleženci so imeli že izkušnje iz potapljanja na dah (apnea) zato smo poleg potopov z jeklenkami izvedli še nekaj potopov na dah, kjer smo raziskovali teren in njegovo poraščenost. Vse podvodno delo in nekatere organizme smo dokumentirali s pomočjo podvodne fotografske opreme. Imeli smo dva fotoaparata za večje globine in enega za slikanje v plitvini. Poleg dokumentacije podvodnih organizmov in habitatov je potapljaška skupina prispevala tudi k čistejšem morju in se skupaj z zaposlenimi v Parku Telašćica dogovorila za čistilno akcijo. Pri delu smo uporabljali naslednji material: - ABC oprema - jeklenka, regulator, konzole, kompenzator plovnosti, potapljaška obleka, uteži - podvodni fotoaparat - fotografski filmi (ASA 200 in 400) - nabiralne mreže - ključi za določevanje - posode za živali in rastline Dostop na oddaljene lokacije so nam omogočili zaposleni v narodnem parku. Večinoma so nas z ladjo pripeljali do dogovorjenega mesta in tam počakali na konec našega potopa. V kampu in nato še na ladjici neposredno pred potopom je bil narejen načrt potopa. Določili smo približno globino, čas trajanja in natančno lokacijo potopa. Vidljivost je bila večinoma dobra z izjemo nočnega potopa v jezeru Mir. Organizme, razen nekaterih, nismo smeli nabirati, zato smo jih določevali kar na samem potopu. Tako določevanje neizogibno pogojuje nekatere napake, katerih smo se zavedali in jih tudi upoštevali. Veliko organizmov je bilo tako določenih le po zunanjem videzu po slikovnem ključu. 35 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 3. REZULTATI Seznam določenih vodnih organizmov alge: Cerianthus membranaceus Ulva laetevirens Cladocora caespitos Dictyopteris polypodiodes Anemonia sulcata Padina pavonica Cladophora sp. zvezdaši Cystoseria sp. Bonellia sp. Fucus virsoides Halimedia tuna mehkužci Flabellia petiolata Littorinia neritodes Corallina sp. Murex brandaris Peyssonnelia polymorpha Murex truncus Lithophylum racemus Haliotis lamellosa Lithophylum tortuosum Buccinulum corneum Lithothamnium sp. Astrea rugosa Peyssonellia squamaria Conus mediterraneus Laurencia sp. Monodonta turbinata Codium vermilara Patella sp. Dictyota sp. Tylodina perversa Codium bursa Bryopsis sp. glavnonožci Acetabularia acetabulum Sepia officinalis Codium effusum Octopus vulgaris semenke: kolobarniki Posidonia oceanica Bispiria volutacornis Spirographis spallanzani spužve: Cliona celata členonožci Spirastrella cuncatrix Chthamalus sp. Anchinoe tenacior Palaemon sp. kozica Ircinia sp. Verongia aerophoba maločlenarji Myiriapora truncata ožigalkarji Hacelia attenuata Eunicella cavolinii Astropecten aranciacus Actinia equina Marthasterias glacialis 36 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 Ophiotrix sp. Conger conger Holothuria tubulosa Phycis phycis Cucumaria sp. Coris julis Arbacia lixula Tripterygion delaisi Spharechinus granularis Tripterygion melanurus minor Antedon mediterranea Scorpaena notata Thalia democratica Chromis chromis Oblada melanura vretenčarji Diplodus vulgaris Hippocampus sp. Serranus scriba 4. ZAKLJUČEK Sama organizacija celotnega biološkega tabora se je izkazala za zelo učinkovito in uspešno. Pri potapljaški sekciji so nam bili zelo v pomoč zaposleni v parku Telašćica, ki so nam zagotovili kompresor za polnjenje jeklenk in nas s čolnom vozili naokoli. Še posebej sta nam pomagala hrvaška biologa, ki sta organizirala prevoz na različne lokacije in nam omogočila nabiranje nekaterih organizmov. Veliko manj je navdušila sama čistoča parka, saj je bilo pod vodo moč najti vsemogoče odpadke, od gradbenega materiala do pločevink. Glede na to mislim, da je nujno potrebno izvesti bolj odzivno čistilno akcijo in poostriti nadzor nad odmetavanjem odpadkov. 5. SLOVSTVO · Tom Turk, Živalski svet Jadranskega morja · Ivan Jadras, Ribe i glavonožci Jadranskog mora · Rupert Riedl, Fauna & flora del Mediterraneo · Claudio Batteli, Priročnik za spoznavanje morske flore Tržaškega zaliva 37 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 ORNITOLOŠKA SKUPINA Vodja: Eva Vukelič 1. UVOD Zaradi raznolikih življenjskih prostorov na otoku smo pričakovali pestro ornitofavno, še posebej v tednu konec aprila, ko lahko hkrati opazujemo gnezdilke kot tudi vrste, ki se na otoku zgolj ustavljajo na selitvi. Naš namen je bil predvsem seznanjanje z značilnimi sredozemskimi vrstami, pozorni smo bili tudi na njihovo vedenje ter v katerih življenjskih prostorih jih lahko najdemo. 2. METODE DELA Ptice smo opazovali z daljnogledi in teleskopom. Zvečer smo poskušali izzvati sove in podhujko s posnetim oglašanjem. Večinoma smo se zadrževali znotraj parka Telaščica, razen 24. aprila, ko smo obiskali naselji Zaglav in Žman ter Malo in Velo jezero. Na terenu smo pri vsaki vrsti zapisovali število osebkov, habitate in stopnje verjetnosti gnezditve. Na podlagi le-teh in podatkov iz literature (LUKAČ 1998, RUCNER 1998) smo sklepali, ali vrsta v parku Telaščica gnezdi ali se le ustavi na preletu. 38 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 Tabela 1: Seznam pregledanih lokacij Datum Čas Kraj 21.4.2002 9:00 - 23:00 uvala Mir - klifi - okrog jezera Mir 22.4.2002 6:00 - 15:00 uvala Mir - jezero Mir - Muravjak - uvala Lojišæe 23.4.2002 5:00 - 24:00 uvala Mir - uvala Tripuljak - Gmajno polje - uvala Jaz - uvala Pasjak - Artak 24.4.2002 6:00 - 15:00 uvala Magrovica - Magrovica - Zaglav - (Žman - Malo, Velo jezero) - Stivanje polje - Arnjevo polje 25.4.2002 10:00 - 24:00 Sali - Vela ploča - smetišče - Dragoraj - Drakovac - Čuh polje - Dugonjive 26.4.2002 6:00 - 12:00 Dragoraj - Drakovac - Dugonjive - Smričevica - Orljak 3. REZULTATI Seznam zabeleženih vrst (skupaj 70) je podan v tabeli, skupaj s številom osebkov, statusom in habitati, v katerih je bila posamezna vrsta opažena. oznaka habitat oznaka habitat 0 opazovan v letu 6 skalnata obala 1 makija 7 borov gozd 2 skalne stene 8 travnik 3 morje 9 mlaka 4 slano jezero 10 oljčni nasad 5 naselje Status: S - preletnik; opazovan na selitvi G - gnezdi v parku ali okolici ? - premalo podatkov 39 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 Vrsta Habitati Status dnevi (april 2002) 21. 22. 23. 24. 25. 26. Podiceps nigricollis 3 S 1 Phalacrocorax carbo 3 S 1 Phalacrocorax aristotelis 3 G 13 17 3 Botaurus stellaris 6 S 1 Nycticorax nycticorax 0 S 2 Egretta garzetta 4,6,0(3) S 13 2 4 1 Ardea cinerea 4,0 S 4 12 Platalea leucorodia 0(2) S 1 Anas platyrhynchos 9 ? 1 Anas acuta 0(5) S 2 Anas crecca 3 S 7 Milvus migrans 0(1) S 1 2 Circus aeruginosus 0(1) S 2 Buteo buteo 0(1) G 2 4 2 1 Accipiter nisus 1,0 G 1 3 3 Circaetus gallicus 0(1,8) G 1 1 3 3 2 Falco tinnunculus 1,2 G 2 2 3 3 2 Falco peregrinus 0(2,3) G 1 1 2 1 Phasianus colchicus 10 G 4 1 Actitis hypoleucos 4,6 S 1 1 Tringa glareola 9 S 1 Tringa ochropus 9 S 2 3 Larus cachinnans 2,3,4,0 G 41 90 400 150 67 Columba livia 0 G 1 24 Columba palumbus 0 ? 1 Streptopelia turtur 10 G 1 1 Streptopelia decaocto 5 G 2 Cuculus canorus 1,5 G 1 4 3 1 Bubo bubo 1,2 G 1 1 3 2 Otus scops 1 G 1 Caprimulgus europaeus 1,10 G 6 4 3 Apus pallidus 0(2) G 7 30 1 Tachymarptis melba 0(2) G 3 2 9 Upupa epops 5,10 G 3 2 4 Hirundo rupestris 2 G 30 Hirundo rustica 5,0(1,6) G 11 15 9 14 10 2 Hirundo daurica 0(1) G 2 Delichon urbica 5,0(1) G 10 8 1 10 40 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 Anthus campestris 1,8 G 1 4 11 Anthus trivialis 8 S 2 Motacilla flava 5,0 S 3 1 1 Motacilla alba 0 G 1 Luscinia megarhynchos 1,5,10 G 6 6 7 Saxicola rubetra 1 S 6 Oenanthe hispanica 8 G 3 6 Monticola solitarius 2 G 1 1 Turdus merula 1,7 G 9 5 17 6 Sylvia communis 1 ? 3 1 Sylvia melanocephala 1,8 G 9 11 35 3 7 Sylvia hortensis 1 G 1 1 Sylvia cantillans 1 G 1 3 14 Sylvia atricapilla 1,7,10 G 1 7 5 Phylloscopus collybita 1 G 1 Phylloscopus trochilus 1,10 S 3 1 2 Parus major 1,7,10 G 6 11 3 4 2 Lanius collurio 8 G 1 Lanius senator 1 G 1 2 Corvus corone cornix 1,10 G 3 3 4 4 13 4 Corvus corax 1,2,10 G 2 1 4 5 4 2 Oriolus oriolus 10 G 4 Passer domesticus 5 G 7 Passer x italiae 5 G 1 Passer hispaniolensis 1 G 14 Fringilla coelebs 7,10 G 10 9 7 1 Carduelis cannabina 1,8,10 G 1 3 1 6 4 Carduelis carduelis 1,7,8,10 G 3 2 2 3 1 Carduelis chloris 1,5,10 G 2 5 1 Serinus serinus 5,7,10 G 1 1 1 3 1 Emberiza cirlus 1,5,10 G 3 1 Miliaria calandra 8 G 4 2 4. ZAKLJUČEK Skupaj smo zabeležili 70 vrst ptic, od tega jih 49 verjetno gnezdi. Za nekaj vrst se nismo mogli odločiti, v katero kategorijo bi jih uvrstili. Za kaj takega bi bilo potrebno otok obiskati kasneje v gnezditveni sezoni, saj nekatere vrste kažejo gnezditveno vedenje tudi na selitvi. Po drugi 41 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 strani pa se nekatere ptice v svoja gnezdišča vrnejo šele v začetku maja. Takrat bi morda lahko pričakovali še črnoglavega strnada Emberiza melanocephala ter bledega in oljčnega vrtnika Hippolais pallida & olivetorum. Sicer pa je seznam vrst kar pester: Od selivk je bilo opaženih po nekaj vrst čapelj, rac, pobrežnikov in ujed. Tudi sicer smo videli večino vrst, ki jih lahko pričakujemo na takšnem jadranskem otoku. 5. SLOVSTVO · Lukač, G. (1998): List of Croatian Birds: spatial and temporal distribution. Natura Croatica, vol. 7, suppl. 3, Fauna Croatica 37:1-160. · Rucnar, D. (1998): Ptice Hrvatske obale Jadrana. Hrvatski prirodoslovni muzej, Zagreb. · Svensson, L., Grant, P. J., Mullarney K. & Zetterstrom, D. (1999): Collins Bird Guide. HarperCollins, London. 42 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Ekosistemi Dalmacije; Dugi otok 2002 Seznam udeležencev Skupina za botaniko: Skupina za metulje: Saša Koželj Tanja Benko Tina Klemenčič Maja Gračner Tina Sedmak Valerija Zakšek Jaka Razinger Jasmina Livk Janez Prešern Skupina za pajke: Skupina za ptiče: Maja Šuštar Živa Pipan Janja Novak Irena Žnidar Danilo Šteblaj Urša Koce Mojca Gorjak Tina Rabzelj Dejan Bordjan Skupina za netopirje: Katerina Jazbec Skupina za plazilce in Mojca Pust dvoživke: Jernej Polajnar Maja Cipot Jernej Zajc Vesna Cafuta Katja Janša Vodja tabora: Živa Krelj Ana Čehovin Petra Avanzo Miha Krofel Kuhar: Darko Perovšek Skupina za potapljanje in fotografijo: Klement Stojanovski Žiga Dobrajc Čarna Miloš Blaž Banič 43 PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com Zahvale Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli prispevali pri organizaciji in poteku tabora. Posamezniki in organizacije so navedeni po naključnem vrstnem redu, ki nikakor ne izraža količine in kvalitete pomoči, ki so nam jo namenili. Če smo koga med omenjenimi pozabili, nismo nalašč. Zahvale prejmejo: Prof.dr. Tone Wraber, prof.dr. Nejc Jogan, Dragica Luznar, Nacionalni inštitut za biologijo, Oddelek za biologijo BF, Bayer, Krka, Študentska organizacija Biotehniške fakultete, Borut Mavrič in Uroš Kozina, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ministarstvo zaštite okoliša i prostorskog uređenja RH, direktor PP Telašćica Božidar Puhov, Nikola, Mate, Tomislav in vsi ostali v PP Telašćica za ugoditev vseh naših želja in potreb, Darc za odlična kosila, voznica Maja za kombi in prevoz opreme, As za družbo. In hvala še soncu, morju in dežju. Za tabor z Društvom naprej! PDF created with FinePrint pdfFactory Pro trial version http://www.fineprint.com