; - ‘ ■ M S V» \ JUGOSL A IjyrocAARMji _ p.p ^- ft vil«* Ifi InlicftilAft > liIlSKI I6KSIII6C > : bombažna predilnica in tkalnica i tržič ieto XVIII november 1977 št. 11 Problematika TOZD Koafekcija Smo v času, ko se obravnavajo poročila o problematiki poslovanja za 9 mesečno obdobje v delovni organizaciji in po temeljnih organizacijah. Ker so vsi številni podatki dokaj podrobno prikazani v periodičnih poročilih ni potrebno, da se jih na tem mestu ponavlja. Kot problematko bi v tem sestavku omenil dve področji, ki sta precej aktualni v temeljni organizaciji Konfekcija, kot tudi v delovni organizaciji — de- lovna sila in kvaliteta. Delovna sila V temeljni organizaciji Konfekcija je bilo v obdobju 9 mesecev zaposlenih 234 ljudi, kar je za 8 manj kot v istem obdobju lanskega leta. Od tega jih kar 204 dela na normiranih delovnih mestih. Od celotnega števila zaposlenih v konfekciji je 10 moških, ostalo pa so ženske. Pri pregledu prisotnosti na delu lahko ugotavljamo, da ravno zaradi že omenjene strukture delavcev ni preveč visoka, kar se nam posebno odraža pri doseganju planskih obveznosti. V tem času smo dosegli rekorden procent izostankov (20,76 °/o)s katerim se ne mislimo hvaliti, ampak poudariti dejstvo, da je na dan povprečno odsotnih 49 delavcev. Vzroki za tako stanje so različni, vendar bi se dotaknil treh, ki združujejo večino teh izostankov. Visok procent (8,77 %) odpade na redni letni dopust, katerega zniževanje ne pride v poštev, vendar je iz tega podatka razvidno, da je v konfekciji zaposleno precej starejših delavcev. Naslednja vrsta izostankov so porodniški (4,79 %), ki se nam pri zaposlovanju mlajših delavk v zadnjem času povečujejo, vendar nanje tudi ob dejstvu da je zaradi le-teh dnevno odsotnih 11 delavk, ne moremo vplivati. Zadnja in najbolj kritična kategorija izostankov so bo- lezenski (6,86 %), ki povzročajo dnevno odsotnost povprečno 16 delavcev. Ker se ti izostanki lahko pojavljajo tudi iz neopravičljivih vzrokov, TOVARNIŠKA GLASILA MORAJO BITI V PRVIH VRSTAH V BOJU ZA SAMOUPRAVLJANJE Iz pozdravnega govora Mike Špiljka na zvezni proslavi ob 30. letnici izhajanja glasil OZD: Temeljne, delovne in sestavljene organizacije združenega dela so postale v sistemu socialistične samoupravne demokracije tista središča, v katerih ne sprejemamo samo sklepov, pomembnih zgolj za delavce v združenem delu, temveč se v njih, izvaja politika, ki je bila še do včeraj pri nas, v svetu pa praviloma v pristojnosti drugih ali v najboljšem primeru države in ne delavcev samih. Takšen položaj samoupravljavcev zahteva drugačno, še bolj razvito obveščanje od tistega, ki ga imamo danes. Tovarniški tisk mora spremljati pospešeni samoupravni proces in obveščati delavce o vsem, kar je pomembno za njihovo življenje in delo ter jim tako pomagati, da bodo odgovorno sodelovali pri bo potrebno še bolj energično pristopiti k njihovemu zmanjševanju in odpravljanju teh subjektivnih vzrokov. Kvaliteta V času od 1. 1. 1977 do 30. 9. 1977 smo v delovni organizaciji prejeli od naših kupcev 150 reklamacij. V teh reklamacijah je zajeto 32 reklamacij, ki se nanašajo na kvaliteto naših izdelkov in katerih del odpade tudi na nekvalitetno delo v temeljni organizaciji Konfekcija. Ker so naši izdelki znani po kva- sprejemanju samoupranvih ali političnih odločitev. Tovarniška glasila in tudi vsa druga sredstva obveščanja morajo, opirajoč se na najnaprednejše subjektivne sile v kolektivu, biti skupaj z delavci v prvih vrstah v boju za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Napredna so samo tista sredstva obveščanja, ki podpirajo razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki nasprotujejo vsemu, kar takšen razvoj zavira, ki se bojujejo proti nezakonitemu odvzemu delavskh prave, pa naj si je beseda o samovolji, grupaštvu, klikah, primitivizmu, tehnokratizmu ipd. Usposabljanje tovarniških glasil kot borbenih glasil delavcev po naravi razvoja naše družbe ne more biti uspešno, če bodo ta glasila, kakor tudi druga sredstva obveščanja v združenem delu, ostala obrnjena samo proti sebi — svoji temeljni organizaciji združenega dela, delovni ali sestavljeni organizaciji — in ne proti zdru- liteti moramo tudi v perspektivi poskrbeti, da se ta tradicija ohrani. Samo število reklamacij zaradi slabe kvalitete ni tako zaskrbljujoče, vendar ob dejstvu, da vsak kupec ki prejme nekvaliteten izdelek ne izvrši reklamacije in da se našim vestnim in kvalitetnim delom lahko še znižajo moramo z vso odločnostjo poskrbeti za to, da se kvaliteta dvigne. Zaradi tega je potrebno, da se takoj pristopi k realizaciji na- ženemu delu v celoti in širši družbi. V prizadevanjih, da bi delavec presegel meje svoje temeljne organizacije, da bi ne bil samo oblikovalec samoupravnih tokov v njej in da bi se vključil v odločanje o celotni družbeni reprodukciji povsod, kjer se sprejemajo sklepi, pomembni za delavski razred, je vloga tovarniškega tiska nenadomestljiva. Glasila organizacij združenega dela bi morala bolj kot do zdaj spremljati porabo tistega dela dohodka, ki ga delavci v TOZD namenjajo za krajevne in interesne skupnosti, občino, pokrajino in republiko, vse do federacije. V tej smeri si tudi prizadevamo za nekatere spremembe v političnem sistemu, pri tem pa bi se tovarniški tisk moral kar se da neposredno vključiti. Po mnenju tovariša Špiljka bi morali tovarniški časopisi bolj kot do zdaj spremljati delo delegatov in delegacij, obveščati delavce o tem, kakšna stališča naj delegati zavzamejo, s kakšnimi težavami se srečujejo, za kakšno stališče glasujejo. Poleg tega bi morala tovarniška glasila vplivati na delegate, da se pri odločanju zavzemajo za avtentični delavski interes. V sredstvih obveščanja v organizacijah združenega dela je treba razvijati kritični pogovor, katerega resnici na ljubo, ni dovolj niti v drugih časniških niti v vseh družbenih strukturah. Tovarniška glasila bi morala biti bolj odprta za same delavce, za njihovo ustvarjalno politi- grajevanja po kvaliteti in da = se na osnovi pravilnika de- ; lavce, ki kvalitetno delajo tu- 'i di ustrezno stimulira. Kvalitetno izdelani proizvodi so odvisni od ustreznega osnovnega in pomožnega materiala, strojnega parka in vzdrževanja, v veliki meri pa od pravilnega odnosa do dela pri vsaki delovni operaciji. Ravno pri tem odnosu do kvalitetnega dela pa naj bi našli samega sebe. Vodja TOZD Konfekcija Teran Slavko ko in predloge, ki ne bi rušili ljudi, ampak jasno pokazali na določene negativne pojave in njihove nosilce ter predlagali boljše rešitve. Delavska glasila morajo biti še bolj prežeta z delavsko dušo, več delavcev kot do zdaj mora pisati o svojih pogledih. Če bomo šli po tej poti, je menil ob koncu tovariš Špiljak, bodo delavci pripomogli, da bodo njihova glasila odprta za kritiko, ki bo vplivala na graditev novega in odstranjevanje ostankov starega. D j uro Stevanovič pa je govoril o tem, da so glasila OZD namenjena delavcem in ne nekakšnim »višjim strukturam«: S sprejetjem nove ustave, zakona o združenem delu in s sklepi 10. kongresa Zveze komunistov ter 7. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije so bili dani pogoji, tako politični kot zakonski, za nadaljnji vsestranski razvoj sistema obveščanja v združenem delu, v njegovem okviru pa tudi tovarniškega tiska. Ni razlogov, da ne bi bili zadovoljni z dosedanjim razvojem glasil v organizacijah združenega dela; že samo, če pogledamo od kje smo krenili pred 30. leti. Nekaj pa je tudi razlogov za nezadovoljstvo, zlasti ko vemo, kam smo se namenili. Kajti ob velikih uspehih, ki jih seveda ne moremo prezreti, danes približno poldrugi milijon delavcev še ne prejema svojih glasil, kar seveda ni ugoden podatek, če vemo, da več kot ena tretjina vseh zaposlenih ne prečita ne tega ne onega časnika, razen tovarniškega glasila. (Nadaljevanje na 5. strani) Ob 29. novembru -Dnevu republike čestitajo vsem delavcem samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in uredništvo Tekstilca Iz internih informacij RS ZSS Odgovori na delegatska vprašanja Delegacija tovarne obutve »PEKO« Tržič: Iz poročila o gospodarskih gibanjih izhaja, da poprečni OD v gospodarstvu v Tržiču znašajo neto 3.986,00 din mesečno, na Gorenjskem 4.325,00 dinarjev ali 8,5 % več, v negospodarstvu pa so OD v Tržiču višji za 2 % od Gorenjske in znašajo 4.799,00 din proti 4.697,00 din. V Tržiču so OD v negospodarstvu višji za 20 %, dočim so na Gorenjskem višji le za 8,6 % od poprečnih OD v gospodarstvu. Ti podatki prav gotovo izkazujejo neko nelogičnost, saj so npr. v Kranju in tudi drugod negospodarske ustanove daleč vzornejše kot v Tržiču (srednje in visoke šole, sodišča, bolnice itd.). Ob tej ugotovitvi so tudi vprašljive prispevne stopnje, ki tako višino OD omogočajo. Podatki o gibanju OD se ne ujemajo med seboj, na osmi strani poročila so prikazani drugi podatki od onih na strani 14. Odgovor: Podatkom o gibanju OD na 2. strani poročila o gospodarskih gibanjih so vir podatki SDK, ki jih je posredovala v kratkem pregledu gospodarskih dosežkov na Gorenjskem v I. polletju 1977. V te podatke je zajeta celotna TOZD prodajna organizacija Peko. Na 14. str. poročila pa so podatki o gibanju OD po evidenci občinske statistike (RAD obrazcih). V teh podatkih niso upoštevani OD vseh zaposlenih v TOZD prodajna organizacija Peko, temveč le tisti, ki združujejo delo na območju tržiške občine v okviru tega TOZD. Tako se podatki o gibanju OD v poročilu zaradi različnega zajemanja posameznih virov ne ujemajo med seboj. Pri vsakem podatku pa je v poročilu naveden tudi vir. Najbolj realno je, če gledamo izplačane bruto OD na PNK delavca, kar je tudi prikazano v poročilu. Obrazložitev glede izplačanih neto OD na zaposlenega delavca v gospodarstvu: V poročilu o gospodarskih gibanjih za prvo polletje 1977 v naši občini smo na 8. strani vzeli podatek o izplačanih neto OD na zaposlenega v gospodarstvu po informaciji SDK Kranj — Kratek pregled gospodarskih dosežkov na Gorenjskem v I. polletju 1977 — izdani dne 12. avgusta 1977. Za to izdajo so podatke ročno obdelali. Po tem viru znašajo izplačani neto OD na zaposlenega delavca v gospodarstvu 3.986,00 dinarjev. Ko pa je bilo poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Tržič že izdelano, smo naknadno dobili od SDK Kranj še analizo poslovnega uspeha organizacij združenega dela iz gospodarstva za obdobje januar—junij 1977 za občino Tržič — tekstuelni del. Izdana je bila 24. avgusta 1977 in so podatke zanjo strojno obdelali. Na 13. strani je naveden podatek, da znašajo izplačani neto OD na zaposlenega v gospodarstvu v naši občini za I. polletje 4.269,00 din in to je 12 % porast glede na lansko prvo polovico leta. Ta znesek pa je bistveno drugačen od tistega, ki je bil prikazan v prejšnjih informacijah SDK in tako tudi situacijo in razne primerjave precej spremeni. ne komunalne interesne skupnosti naj se dogovorijo o zaračunavanju vode SKIS, ki jo daje sedaj brezplačno BPT iz svojih vodovodnih naprav, katere sama vzdržuje. Odgovor: Predno naj bi se dogovarjale strokovne službe po tem vprašanju med BPT Tržič in SKIS Tržič je predhodno po- I. polletje Tržič Indeks Gorenjska Indeks Skupaj izplačani neto OD na zaposlenega delavca: — v gospodarstvu 4.269 118 4.325 117 — v negospodarstvu 4.799 118 4.697 112 Skupaj izplačani bruto OD na PNK delavca v I. polletju so bili v tržiškem gospodarstvu 3.340 din, v gospodarstvu Gorenjske pa 3.554 din. Za negospodarstvo naše občine so znašali 2.890 din, medtem ko so bili v regiji 2.975 din. Delegacija postavlja še vprašanje, za kaj se uporabljajo sredstva, ki jih kot komunalni prispevek plačajo graditelji novih hiš? trebno strokovno in zemljiško preveriti trditve BPT Tržič o lastništvu vodovodnih naprav, ker mi ugotavljamo, da so vse vodovodne naprave na tem vodovodnem sistemu last javnega vodovoda, razen zajetja pri izviru vode za Virjem, ki je bilo zgrajeno 1938/39. leta. Zaradi navedenega predlagamo, da se v ta namen imenuje obojestranska strokovna komisija. Odgovor: Graditelji novih hiš že dalj časa ne plačujejo nikakršnih komunalnih prispevkov pred izdajo gradbenih dovoljenj. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih pa so dolžni plačevati poseben prispevek zaradi spremembe namembnosti iz kmetijskega zemljišča v stavbno in sicer občinski zeml j iško-kmetij ski skupnosti, ki koristi za to pridobljena sredstva za krepitev svoje dejavnosti. Upravni organ opravlja tako le vlogo posrednika oziroma nadzornika, ki daje podatke o višini prispevka ter preverja, če so sredstva res vplačana na ustreznem žiro računu ali ne. V letošnjem letu se je tej obveznosti pridružila še nova finančna obremenitev na področjih, ki so z odlokom o gradnji in financiranju zaklonišč na območju občine Tržič (Uradni vestnik Gorenjske 6/77) določena, da morajo zgraditi zaklonišča ali pa prispevati 3 °/o predračunske vrednosti objekta za gradnjo skupnih zaklonišč. V zadnjem času se je prešlo h komunalno urejenem oddajanju stavbnih zemljišč za gradbene namene. V tem primeru pa je seveda potrebno plačati vse dejanske stroške vlaganj v to komunalno opremo. Ostali prispevki, s katerimi so graditelji obremenjeni, pa so stroški samih priključkov na primarne komunalne naprave tako elektrika, voda itd. (Odgovor pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič) Delegacija BPT Tržič: Strokovne službe BPT in strokovne službe Samouprav- (Odgovor pripravilo Komunalno podjetje Tržič.) V poletnem času so menda prodajalci sadja in zelenjave na tržnici v Tržiču »pipsali« sadje, da bi s tem odgnali čebele in ose, po govoricah sodeč pa je nalog za to dal tržni inšpektor SO Tržič. Ker je to prav gotovo škodljivo, zlasti za zdravje otrok, ki to sadje uživajo, želi, da se resničnost teh izjav preveri in tako postopanje prodajalcev odločno prepove. Odgovor: V mesecu juliju so kupci negodovali zaradi osati na tržnici Tržič, ki se drži na sladkem sadju in v bližnji okolici, da jih motijo pri nakupih. Tržni inšpektor je naročil zaposlenemu tržničarju Komunalnega podjetja Tržič, da vodji tržnice sporoči, da je treba naročiti dezinfekcijo tržnice pri neki organizaciji, ki se strokovno ukvarja s takimi posli (tak zavod je npr. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Kemocid iz Slovenske Bistrice). Zaposleni tržničar je z enim prodajalcem svojevoljno poškropil s Pipsom izpraznjeno embalažo, v kateri so bili ostanki gnilega sadja in se na njem nabira največ osati. Še isto uro je bil tržničar opozorjen, da ni razumel naročila tržne inšpekcije. Prepovedana je bila tudi dezinfekcija prazne embalaže, ker tako pride škropivo tudi na sadje. Prodajalcem je bilo naročeno, da se mora prazna embalaža sproti odstranjevati, ker se s tem tudi v precejšnji meri rešuje vprašanje higiene na tržnici. Glede mrčesa, ki se zadržuje na sadju, je bil opravljen tudi telefonski razgovor z dipl. vet. Petrom Belharjem iz Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, kaj v tem primeru storiti. Obljubil je, da v kolikor bi nastopila vročina, bo organiziral kratek posvet s prodajalci na tržnici ter jih strokovno poučil o zatiranju mrčesa. V mesecu avgustu in septembru ni bilo vročine ter do posveta ni prišlo. Razno pipsanje je prav gotovo škodljivo, posebno če se pipsa neolupljivo sadje, zato pa v navodilu za uporabo teh sredstev na embalaži jasno piše v treh jugoslovanskih jezikih način uporabe, ter kaj se s tem preprečuje. Od tedaj dalje, to je od enega primera pipsanja izpraznjene embalaže, se ne uporablja nobeno dezinfekcijsko sredstvo, od prodajalcev pa se zahteva, da se prazna embalaža takoj odstrani. Znano je, da se sadje škropi že na drevesih in to z več ali manj škodljivimi sredstvi za zdravje človeka. Razna škropiva uporabljajo predvsem v plantažnih nasadih. Na trg pa prihaja predvsem to sadje. Sanitarna inšpekcija jemlje vzorce sadja, da pooblaščene organizacije ugotavljajo odstotek škodljivih snovi na sadju. V kolikor je odstotek previsok ter je sadje zdravju škodljivo, se prepove prodaja in sadje uniči. Običajno pranje ne zadostuje za izpiro škodljivih snovi. Tržna inšpekcija pri tem še pripominja, da prodajalci na tržnici ne želijo povečati stroškov pri prodaji z nakupi raznih dezinfekcijskih sredstev ter je tudi s tega vidika jasno, da ne bo prihajalo več do omenjenih dejanj. (Odgovor pripravil tržni inšpektor SO Tržič.) Zakaj so naselja, kjer je napeljana javna razsvetljava, v glavnem v temi? Kot primer je lahko navedena krajevna skupnost Pristava, kjer gori javna razsvetljava največ do dve uri, kar ni v skladu z namenom javne razsvetljave niti načeli družbene samozaščite. Odgovor: Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je svet krajevne skupnosti Pristava želel zmanjšati tudi stroške javne razsvetljave. Zato je sklenil, da javna razsvetljava gori do 23. ure in od 4. ure dalje. (V preteklem letu je KS Pristava plačala samo za tokovi-no javne razsvetljave preko milijon starih dinarjev.) Zaradi negodovanja občanov pa bo svet KS Pristava v mesecu novembru obravnaval predlog, da javna razsvetljava gori vso noč. (Odgovor posredoval predsednik krajevne skupnosti Pristava.) Opaziti je, da ob raznih proslavah in praznikih vise umazane ali skoraj neuporabne (uničene) zastave. Ker je zastava mišljena kot simbol naše državnosti in spoštovanja posameznih praznikov, je potrebno vplivati na Komunalno podjetje Tržič, 'ki izo-beša zastave, kot tudi na ostale lastnike oz. upravljalce stanovanjskih hiš v občini, da bodo v bodoče izobešali primerne in čiste zastave. S tem delegatskim vprašanjem smo seznanili Komunalno podjetje Tržič in oddelek za upravno pravne zadeve in skupne službe SO Tržič ter nanj prejeli naslednja o d -govora: Komunalno podjetje Tržič izobeša zastave v naslednjih ulicah: Trg svobode, Koroška cesta do odcepa Proletarske ulice, Cankarjeva cesta do št. 23, Cesta JLA od križišča BPT in ceste Ste Marie-Mines ter od tovarne Peko do BPT. To delegatsko vprašanje je zelo splošno podjetje pa bi zanimalo konkretno vprašanje, ker na predmetnem področju izobeša-jo zastave tudi lastniki stanovanjskih hiš in predsedniki hišnih svetov. Podjetje je izločilo vse zastave, ki so bile starejše od enega leta, saj je v mesecu januarju 1977 nabavilo 300 novih zastav. Menimo, da je bilo s strani podjetja napravljeno vse, da ob praznikih visijo primerne in čiste zastave in da se delegatsko vprašanje ne nanaša na zastave, ki jih izobeša Komunalno podjetje Tržič. Oddelek za upravno pravne zadeve in skupne službe SO Tržič: O pojavih izobešanja starih in zamazanih zastav smo opozorili Komunalno podjetje Tržič in Samoupravno stanovanjsko skupnost Tržič, ki naj bi na to opozorilo vse hišne svete, da se to v bodoče ne bi več dogajalo. Omenimo pa naj, da je bilo ob zadnjem kontrolnem pregledu organov Uprave javne varnosti, ki je bil opravljen 22. 7. 1977, ugotovljeno, da občani izobešajo čiste in nove zastave. Delegacija KS Bistrica pri Tržiču: Svinjsko meso je bilo uradno podraženo s petkom 12. 8. 1977, v Tržiču pa so ga prodajali po novih cenah že v četrtek, 11. 8. 1977. Delegacijo zanima, kaj so v zvezi s tem ukrenile inšpekcijske službe upravnega organa SO Tržič. Odgovor Uradna podražitev svinjskega mesa v občini Tržič velja z dnem — soboto 13. avgusta 1977. Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo mesa, so s tem datumom dobile soglasje k novim maloprodajnim cenam svinjskega mesa in drobovine. Tržna inšpekcija je dne 11. in 12. avgusta kontrolirala cene svinjskega mesa v večjih poslovalnicah v samem mestu Tržiču. Kontrolirane so bile naslednje poslovalnice: Mesoizdelki Škofja Loka (Hadaš) — posl. 48, (Belhar) — posl. 34, (Godnov) — posl. Odgovori na delegatska vprašanja 44, (Dubravčič) KŽK — posl. 71. Ugotovljeno je bilo, da v posl. Mesoizdelki Škofja Loka ni bilo svinjskega mesa v prodaji na drobno, ampak so ga izdajali le menzam in gostinskim podjetjem, dočim je svinjsko meso imela posl. KŽK. Vse kontrolirane poslovalnice so imele označene stare cene. Poslovalnice last drugih delovnih organizacij, kot npr. Mercator niso bile kontrolirane; prvič iz razloga, ker se je smatralo, da nimajo te vrste mesa, drugič pa zaradi omejenosti v času. Na podlagi vprašanja delegacije KS Bistrica je inšpekcija dne 20. in 21. 10. 1977 pregledala poslovanje mesarja v posl. 17 v Bistrici — last Mercatorja. Iz dobavnic se ugotavlja, da je v mesecih julij, avgust in september bil mesar obremenjen od dobavitelja Meso-izdelki Škofja Loka stalno za svinjske polovice. Izstopa le primer od 11. 8. 1977, ko je bil obremenjen za svinjsko zarebrnico (kare). Inšpekcija sklepa, da v tem primeru ne gre za dobavo svinjskih zarebrnic, ki so dražje kot polovice, ampak, da gre za svinjske polovice. Razlika je v višji ceni. V kolikor je sklep pravilen, iz tega sledi, da je mesar spo- Organizirana krvodajalska akcija ima v naši občini že dolgoletno tradicijo. Do lanskega leta je ta potekala v Zdravstvenem domu Tržič, letos pa je bila ta akcija prvič organizirana v Ljubljanskem zavodu za transfuzijo krvi. O pomenu tega plemenitega dejanja ne bomo razglabljali, ker je s tovrstno humanostjo prežet vsak krvodajalec. Prav tu se v najbolj izkristalizirani obliki pokaže človeška solidarnost. Krvodajalska akcija je letos potekala od 2. do 4. novembra in to za vse občane naše občine. Iz naše delovne organizacije se je pozivu na odvzem krvi odzvalo 161 krvodajalcev, od tega: razumno z dobaviteljem nabavil drug artikel svinjskega mesa, kot je pa označeno na dobavnici. Poslovodja poslovalnice ter direktor TOZD-a izjavljata, da o tem primeru nista bila informirana. Mesar nabavlja ter prodaja v okviru poslovalnice samostojno. Da je sklepanje tržne inšpekcije pravilno, je mesar napisal in podpisal pismeno izjavo, da je prodajal po višji ceni. Dne 11. 8. 1977 je bilo nabavljeno 51,50 kg svinjskega mesa. V kolikor skupina kupcev podpre inšpekcijo z izjavo, da so se v času 11. in 12 8. 1977 prodajali tudi ostali kosi svinjskega mesa, je možno prodajalca preganjati za storjeno kaznivo dejanje, v nasprotnem primeru pa inšpekcija nima zadostnih dokazov. Pripominja se, da kupci oziroma delegati v tem primeru niso ravnali pravilno, ko so iznesli problematiko prepozno, to je dva meseca po storjenem dejanju, ampak so dolžni takoj obvestiti organ tržne inšpekcije glede nepravilnosti prodaje, da se lahko pravočasno prepreči nepravilnost. (Odgovor pripravil tržni inšpektor). Delegacija KS Tržič — mesto: Zakaj se ni ob asfaltranju Kosarske ulice asfaltiral tudi pločnik ob Cankarjevi cesti — od mostu do podvoza v blagovnico Mercatorja? Odgovor: Že v prvi polovici leta 1977 smo se dogovorili s predstavniki Krajevnih skupnosti mesto, da bomo popravili robnike in izvedli asfaltno prevleko na predmetnem pločniku, delavcev TOZD Predilnica 24 TOZD Tkalnica 59 TOZD Oplemenitilnica 10 TOZD Konfekcija 26 DS S S 42 Pogovorili smo se z nekaterimi »pridnejšimi« krvodajalci in jih povprašali, kaj jih vodi pri odločitvi za darovanje krvi: Djurinski Josip — upravlja-lec kondenzirnega stroja v TOZD Oplemenitilnica: »Kri darujem, ker vem, da tako pomagam marsikomu od ponesrečenih ali bolnih ljudi — torej iz humanitarnih razlogov. Sicer pa to name ne vpliva slabo in se tudi po dajanju krvi čisto do- kar naj bi izvajalec spomladanskega krpanja vozišč lokalnih cest izvedel v mesecu juniju. Izvajalec je sicer opravil vsa asfalterska dela pri spomladanskem krpanju, vendar je tokrat zaradi nujnosti drugih del opustil asfaltiranje pločnika na Cankarjevi cesti. Kljub večkratnim obljubam upravnemu organu del ni mogel pričeti, saj je pogodbeno vezan na kooperacijo z drugimi podjetji. Po zastavljenem vprašanju delegacije KS Tržič — mesto na zadnji seji skupščine je upravni organ ponovno urgi-ral pri izvajalcu, ki je sicer zopet obljubil, da bo predmetni pločnik takoj asfaltiral vendar do realizacije tega do danes še ni prišlo. Z njimi je ponovno dogovorjeno, da bodo ta dela opravljena od 7. 11. 1977 do 11. 11. 1977 in sedaj lahko le še čakamo, če bo obljuba s strani izvajalca resnično izpolnjena. Delegate zbora Krajevnih skupnosti je potrebno tudi seznaniti s tem, da so bile v letošnjem letu prav vse organizacije združenega dela, ki se v gorenjski regiji ukvarjajo z deli na nizkih zgradbah, izredno močno zavzete z večjimi deli, dogovorjenimi v preteklih letih, in da je bilo izredno težko pridobiti si izvajalce za manjša dela. Prav zaradi preobremenjenosti teh organizacij združenega dela je nastal zastoj pri izvajanju nekaterih del v tržiški občini, ki so jih posamezne krajevne skupnosti naročile že v preteklem letu. (Odgovor pripravil referent za komunalne zadeve SO Tržič). Delegacija tudi želi pismeno obrazložitev, koliko in kakšna dela so bila izvršena na vodovodih v letu 1977! bro počutm. Navsezadnje pa človek nikoli ne ve, kdaj bo kri sam potreboval. Čeprav sem šele eno leto zaposlen v naši delovni organizaciji, sem se takoj odzval krvodajalski akciji in sedemnajstič daroval kri.« Povše Anton — mojster UNIFILOV v TOZD Tkalnica: »Tokrat sem enajstič daroval kri. Dam jo zaradi pomoči vsem bolnikom, ki jo potrebujejo. Kaj se ve, mogoče jo bom tudi sam kdaj potreboval, ali pa kdo od mojih — imam družino — takrat bi tudi drugi prav gotovo pomagali. Kakšen je vzrok, da je bil na krvodajalsko akcijo nekoliko slabši odziv kot pretekla leta? Mislim, da predvsem zaradi spremembe kraja krvodajalske akcije. V tržiškem Zdravstvenem domu smo zamudili manj časa, v Ljub-(Nadaljevanje na 4. strani) Odgovor: V letu 1977 so bila izvršena naslednja dela na javnih vodovodih iz lastnih in kreditnih sredstev: — povezava vodovoda Retnje—Breg 110 0 mm v znesku 49.565.00 din —gradnja vodovoda Povhe-tov vrt 160 0 mm v znesku 230.920.00 din —■ ojačanje vodovoda Žeg. studenec B-7 0 160 mm 962.032.00 din — vzdrževanje vodovoda do 30. 9. 1977 v znesku 220.614.00 din (Odgovor pripravilo Komunalno podjetje Tržič). Delegacija KS Trič — mesto prosi tudi za pojasnilo, ali so dela na trasi, kjer poteka kolektor, zaključena, oziroma v kolikor niso, zakaj je sedanje stanje vzdolž trase slabše kot je bilo prej, vsaj kar se tiče odtekanja meteornih voda (Bečanova in Janežičeva ulica). Odgovor: I. etapa gradnje kanalizacije še ni zaključena. V mesecu novembru bomo nadaljevali z gradnjo proti klavnici in izvedli priključke kanalizacije Usnjarske ulice. Trg svobode (zahodni del), Prehod, Naši-čeve in Janežičeve ulice na kolektor. Gradnja kolektor ja v Beča-novi ulici je zaključena. V tej etapi, s tem kolektor-jem je po projektantski zamisli rešeno samo odvodnja-vanje sanitarnih in tehnoloških odpadnih vod. Odvod-njavanje meteornih vod se bo reševalo z drugim projektom. Ureditev (zasip) rak je s strani izvajalca dokončna. Dela so izvedena v obsegu, ki je bil predviden v popisu in predračunu. Nadaljnja ureditev rak bo potekala po revitalizacij skem načrtu, sredstva za ta dela pa še niso zagotovljena, niti ni rešeno vprašanje lastništva odnosno upravi j alca nad zemljiščem rak. (Odgovor pripravilo Komunalno podjetje Tržič). Delegacija KS Senično: Pavel Perko iz zg. Veterna 2, p. Tržič, ki je sedaj v domu onemoglih je skupaj z bratom in sestro lastnik (nerazdelno vsak do 1/3) posestva s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem. Posestvo in stavba so zapuščene ter razpadajo, za odkup pa je veliko zanimanje, zlasti za gospodarsko poslopje. Delegacija predlaga, da se občinska skupnost socialnega skrbstva, ki za Pavla Perka plačuje stroške bivanja v domu onemoglih, v zemljiški knjigi vknjiži s svojim zahtevkom. Na ta način bo lahko dobila povrnjene stroške ob morebitni prodaji tega posestva oziroma objektov. Odgovor: Na delegatsko vprašanje Krajevne skupnosti Senično, oziroma predlog, da se Občinska skupnost socialnega skrbstva, ki za Pavla Perka plačuje oskrbne stroške v Domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru, v zemljiški knjigi vknjiži s svojim zahtevkom, vam sporočamo, da je dne 25. 10. 1977 uveden postopek za zemljiško knjižni prepis pri Občinskem sodišču Kranj, dela posestva Zgornje Veterno št. 2 do ene tretjine, last Pavla Perka, roj. 28. 12. 1907 v korist družbene lastnine. (Odgovor pripravila Občinska skupnost socialnega skrbstva Tržič). Djuriski Josip: »Brez premišljanja sem se odzval krvodajalski akciji.« Noši krvodajalci Noši krvodajalci Povše Anton: »Kri sem daroval že enajstkrat«. (Nadaljevanje s 3. strani) ljani pa je bilo pač treba čakati ostale sopotnike iz avtobusa, potem pa še vožnja v Ljubljano in nazaj. Mnenja sem, da se bodo krvodajalci na to spremembo privadili in da bo odziv drugo leto boljši.« Klemenčič Ana — snažilka v TOZD Predilnica: »V 32 letih, kar sem zaposlena v delovni organizaciji BPT, sem osemnajstkrat da- rovala kri. Dobro se zavedam, da je kri bolnikom in ponesrečencem življenjsko potrebna, saj sem to izkusila že sama. Bila sem namreč dvakrat operirana in tudi dobila transfuzijo krvi. Rada pomagam drugim, ki so v stiski, posebno zato, ker se po odvzemu krvi prav dobro počutim. Kot krvodajalka sem za petnajstkratno darovano kri prejela priznanje z značko. Sama skušam vplivati tudi na druge, ki se še niso pridružili tej humani akciji.« Kot vsako leto, bodo krvodajalci tudi letos prejeli priznanja in značke za 25, 20, 10 in 5 krat darovano kri. Delavci našega kolektiva so med nagrajenci kar dobro zastopani. Priznanja in značke bodo prejeli naslednji krvodajalci: Ivana Potočnik za 25 krat darovano kri; Franc Težak za 20 krat darovano kri. Marjan Bogataj, Alojzija Bodlaj, Drago Bizjak, Karel Bečan, Ljudmila Hiršenfel-der, Janez Drobnič, Jože Brejc, Branko Veselinovič, Stanko Ropret, Anton Povše in Drago Koder — vsi za 10 krat darovano kri; Francka Gros, Ibrahim Ibradžič, Jože Kersnik, Andrej Kristan, Josip Kmjak, Marica Majeršič, Helena Mave, Jožica Osmič, Marjan Perko, Jožefa Potrebuješ, Štefan Rengeo, Zagorka Sajovic, Ivan Šparovec, Marija Vodnik, Gabrijela Košir, Francka Papier in Marija Smolej so kri darovali 5 krat. Klemenčič Ana: »Dobro se zavedam, da je kri bolnikom in ponesrečencem nujno potrebna.« Mojstri no ekskurziji 12. novembra je Društvo tekstilnih mojstrov organiziralo strokovno ekskurzijo v tekstilno tovarno Tekstina v Ajdovščini. S tovarniškim avtobusom se je na ekskurzijo odpravilo 40 udeležencev. Program ekskurzije je bil sledeč: ogled tovarne, razgovor z vodstvenimi delavci podjetja, kosilo, ogled zanimivosti v okoiici Ajdovščine, pri povratku pa večerja na Vrhniki. V lepem jasnem jutru smo se tisto soboto odpeljali iz Tržiča, veseli, da imamo tako lepo vreme na dan naše ekskurzije. Vendar nas je veselje kmalu minilo, saj sta nas takoj na Primorski strani presenetila dež in megla, ki sta nas spremljala potem ves dan. Zaradi tega smo morah spremeniti naš program. Ob 9. uri smo prispeli v Ajdovščino, ter po zajtrku odšli v tovarno, kjer so nas pričakali: varnostni inženir tov. Krečič, obrato-vodja tkalnice tov. WAJN-GERL, predilski tehnik tov. Perčič in vodja oplemenitil-nice tov. TREBIŽAN. Po kratkem razgovoru smo si pod njihovim vodstvom ogledali obrate in potem v okrepčevalnici, kjer so nas postregli s kavo in sokom, pokramljali o njihovih in naših težavah, o organizaciji podjetja, osebnih dohodkih itd. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša v Tekstini 3.800,00 din. Sedanja Tekstina je bila ustanovljena 1949. leta. Že prej je obstojala v Ajdovščini predilnica bombaža in sicer v prostorih današnje tovarne sadnih sokov FRUCTAL. Stroje iz stare predilnice so postavili v sedanjo tovarno in nekateri, čeprav stari že čez 80 let, še sedaj obratujejo. Delovna organizacija je razdeljena v tri TOZD: Predilnica, Tkalnica in Ople-menitilnica. V Tekstini je zaposlenih 800 delavcev. Poleg predenja preje višjih številk (Nm 50 do Nm 100) ter tkanja modnih tkanin za srajce, bluze, krila (tudi imitacije blue jeans); izdelujejo tudi hlačne nogavice za nemškega partnerja. Večina strojev teče v dveh izmenah, le brezčolnični stroji in par strojev v predilnici teče v treh izmenah. Osebni dohodki v noši delovni organimeli! Enkrat letno objavljamo v »Tržiškem tekstilcu« osebne dohodke nekaterih delovnih opravil, ki kažejo celovit pregled razpona osebnih dohodkov v BPT. V tabeli so izračunani neto osebni dohodki navedenih 184 ur mesečno za 19 raznih delovnih opravil za oktober 1975, 1976 in 1977. V znesku ni upoštevano nadurno delo, dodatek za nočno delo ter nagrade in honorarji. S temi odštevki so osebni dohodki navedenih delovnih opravil med seboj bolj primerljivi. Poleg vrednosti mesečnega OD je izračunano za vsako delovno opravilo tudi razmerje in celotni razpon. Za oktober 1976 in 1977 je izračunan za vsako delovno opravilo tudi odstotek povečanja OD glede na oktober preteklega leta. Strojni park je deloma zastarel, imajo pa tudi že moderne stroje kot so: v predilnici mikalniki in raztezal-ke PLATT ter flajerji KRU-ŠIK, v tkalnici pa brezčolnični tkalski stroji ROTTI z li-stovko Stäubli. V predilnici večinoma predejo mešanice poliester-bombaž. V navijal-nici smo videli avtomatske križno previjalne stroje SAVIO ter votkovne AUTOKOP-SER, vendar drugačne izvedbe kot so naši. Tkejo na sto starih ameriških statvah z listovko DRAPER in na 40 brezčolničnih strojih ROTTI. V oplemenitilnici je bilo zanimivo pogledati merceri-zirni stroj in stroje za ploski in rolo tisk. Videli smo tudi, kako se izdelujejo foto šablone za tiskarno. V oddelku konfekcije izdelujejo hlačne nogavice za nemško firmo FRED FATTER. Tu smo videli izredno spretnost in hitrost šivilj pri delu. Le te imajo postavljene zelo visoke nemške norme in samo zelo izurjene jih lahko dosegajo. Svojih artiklov ne konfekcionirajo, ampak jih večji del prodajajo večjim konfekcijskim podjetjem. Ker v tovarni FRUCTAL niso obratovali, si je nismo mogli ogledati, dež pa nam je onemogočil tudi ogled izvira reke Hubelj, zato smo se po izdatnem kosilu odpeljali v Postojno kjer so nekateri našli razvedrilo na kegljišču hotela Kras, drugi pa so si poiskali zabavo kar v postojnskih lokalih. Po večerji, katero nam je pripravila prijazna gostilničarka na Vrhniki, smo se zavrteli ob zvokih glasbenega avtomata in tako prijetno zaključili našo ekskurzijo. Marjan Zupančič Delovno opravilo M OJ • H >C/5 oktober 'B % v) u d) (L) G d) Q N S o 2 Povečanje OD v % okt. 1976/ okt. 1975 oktober 'B >Q d> V) _ £ C B c vO razmerje Povečanje OD v % okt. 77/ okt. 1976 L Podvijanje preje 2.188 1,02 2.682 1,00 22,6 3.024 1,00 12,8 2. Pometanje 2.141 1,00 2.692 1,00 25,7 3.189 1,05 18,5 3. čiščenje strojev 2.167 1,01 2.684 1,00 23,9 3.190 1,05 18,9 4. Natikanje votka 2.172 1,01 2.729 1,02 25,6 3.292 1,09 20,6 5. Predenje 2.389 1,12 2.943 1,10 23,2 3.419 1,13 16,2 6. Šivanje 2.315 1,08 2.859 1,07 23,5 3.460 1,14 21,0 7. Previjanje preje 2.488 1,16 3.050 1,14 22,6 3.559 1,18 16,7 8. Tkanje 2.510 1,17 3.076 1,15 22,5 3.644 1,21 18,5 9. Vodenje snemalne kolone 2.738 1,28 3.376 1,26 23,3 3.873 1,28 14,7 10. Deljenje komadov 2.624 1,23 3.249 1,21 23,8 3.874 1,28 19,2 11. Vezanje in urejanje osnov 2.824 1,32 3.370 1,26 19,3 4.179 1,38 24,0 12. Obračun OD 3.009 1,41 3.630 1,35 20,6 4.251 1,41 17,1 13. Vlaganje osnov (podmoj.) 2.854 1,33 3.632 1,35 27,3 4.335 1,43 19,4 14. Vzdrževanje strojev in opreme I 3.290 1,54 4.152 1,55 26,2 4.730 1,56 13,9 15. Vodenje oddelka (mojster) 3.724 1,74 4.544 1,69 22,0 5.344 1,77 17,6 16. Vodenje izmene 4.712 2,20 5.517 2,06 17,1 6.701 2,22 21,5 17. Vodenje TOZD (leta 75/76 še obratov) 6.078 2,84 7.321 2,73 20,5 9.998 3,31 36,6 18. Vodenje sektorja 7.372 3,44 8.787 3,28 19,2 10.162 3,36 15,6 19. Vodenje DO (direktor) 9.110 4,26 10.698 3,99 17,4 12.042 3,98 12,6 RAZPON 1:4,26 1:3,99 1:3,98 li Internih Informacij... (Nadaljevanje s I. strani) Precej je še glasil, ki jih še pestijo otroške bolezni tovarniškega tiska: suhoparno pisanje, prepisovanje gradiva in nerazumljivih poročil. »... Ni vseeno«, je dejal tovariš Tito v enem od pogovorov z novinarji, »kako je napisana kakšna stvar. Ni dovolj pisati o nečem veliko, pri tem pa izgubljati merila o zanimivosti stvari, o kateri pišemo. Zato si prizadevajte pridobiti dober stil pisanja. Besedičenja ne trpim še zlasti, ko nekdo naniza vrsto fraz in to kljub temu, da je mogoče neko misel povedati preprosto. Pri tem često uporabljamo tujke za pojme, za katere imamo lepe in ustrezne domače besede in izraze. V predhodni točki je podan zelo poenostavljen in splošen opis računalnika. Ce hočemo opisati postopek dela s katerim se vsakodnevno srečujemo v naši DO, je potrebno predhodno podati tudi nekaj osnovnih informacij o računalniku P — 359 in njegovi periferiji, ki je instalirana v naši DO. Pred samim opisom računalnika pa smatram za potrebno raztolmačiti sledeče dejstvo. Računalnik P — 359 je po mednarodni klasifikaciji in klasifikaciji, ki se priznava v naših računalniških krogih na vmesni stopnji med klasičnim knjižnim strojem in računalnikom in ga zato štejemo Pisati morate jasno, enostavno in resnično.« Danes še nismo obračunali s prakso manipuliranja z informacijami: z izbiranjem tistih, ki jih delavci lahko izvedo, in s prikrivanjem tistih, za katere delavci naj ne bi vedeli. To svojevrstno cenzuro opravičujejo z »višjimi interesi« ali s poslovno skrivnostjo. Precej je še glasil, ko so še danes pod neposrednim ali prikritim nadzorstvom vodilnih in poslovodnih organov in zato v večji meri služijo prav tem strukturam in ne delavcem, katerim so pravzaprav namenjena. Te in druge slabosti so postale toliko bolj vidne prav zdaj, ko je v družbeno zavest med sredstva srednje mehanizacije. Z ustrezno periferijo ga lahko približamo računalniku vendar pa zaradi neizdelanega operacijskega sistema in majhne pomnilniške kapacitete ne moremo z njim enačiti. Računalnik je tudi keyboard orientiran, kar pomeni, da se večina podatkov vnaša preko tastature. Izdelan je torej za potrebe komercialnega in finančnega poslovanja, in naj bi nadomestil stare knjižne stroje (Ascote) s tem, da pa ima že karakteristike pravega računalnika in torej omogoča magnetno zapisovanje podatkov (poleg optičnega) ter se ga da tudi notranje progra- široko prodrlo spoznanje, da si ne moremo zamišljati upravljanja, sprejemanja in nadzorovanja izvajanja samoupravnih sklepov brez udeležbe delavcev. Delavec ne želi biti obveščen samo o nečem, kar se je zgodilo, ampak predvsem o prihodnjih ukrepih, da bo lahko tako ali drugače vplival na sprejemanje pomembnih odločitev. Prav zato delavci gradijo boljši sistem obveščanja, zlasti v združenem delu. Zato je razumljivo, da od glasil v v združenem delu zahtevamo, da bodo sledile nalogam, ki jih od njih terjata družba in delavski razred. Delavec ve, kakšno informacijo si želi in kakšne ne; hoče biti vsestransko, pravočasno in resnično obveščen o vsem, kar se dogaja v naši družbi, o vsem, kar je pomembno za njegovo življenje in delo. mirati. To dejstvo pa je obvezno potrebno upoštevati pri programiranju aplikacij. Kljub temu pa bom v tekstu zaradi enostavnosti uporabljal izraz računalnik, čeprav le-ta kot sem omenil ni najprimernejši (mini računalnik ali office computor). Računalnik sestavljata centralni in periferni del. Sam centralni del ima enake lastnosti in funkcije kot sem jih navedel pri splošnem opisu. Razlika je le v software torej v operacijskem sistemu zlasti v delu krmilnih programov (suprevisor in job control). V našem primeru je supervisor zreduciran na tako imenovani micro program, medtem ko je job control izven operacijskega sistema in njega funkcijo opravlja operater na računalniku. Najmanjši adresabilni del je celica, sestavljena iz 16 bytov, byt pa iz 4 bitov. Računalnik uporablja pri delu z memorijo BCD kodo. Pri tem združimo dva štiribitna byta. Kapaciteta CPU je 1000 (000 — 999) celic, od katerih pa je zadnjih šestnajst rezerviranih za mikroprogram (krmilni program) v primeru da delamo brez periferije. CPU je torej bistvo računalnika P — 359. Konstrukcija memorije — spomina zahteva programiranje z instruk-cijami tro-adresnega formata. Instrukcije so formirane v numeričnem instrukcij-skem kodu. Vnos instrukcij v interni spomin CPU se izvaja ročno preko numerične tastature ali preko luknjanih kartic. V slednjem primeru se za včitavanje uporablja specialni čitalec kartic (1), ki je sestavni element opreme CPU (hitrost čitanja je 72 kartic/min.). Elementi, ki približujejo računalnik P — 359 knjižnemu stroju pa so čelna vodila in keyboard organizacija vnosa podatkov. Ločimo dvoje vrst čelnih vodil in sicer čelna vodila (8) za vodenje klasičnih formularjev (8) in čelna vodila z magnetnimi glavami (7), ki služijo za vodenje in zapisovanje na formularje s feromagnetnim trakom (9) (magnetne konto kartice ali MLC —- magnet ledger card). Posebnost je tudi možnost istočasnega vodenja dveh neskončnih obrazcev skozi računalnik in to nesinhronizirano. Tako lahko istočasno za izpis uporabljamo 4 vrste obrazcev. Za pisanje rezultatov obdelav je instaliran tiskalnik — printer, ki je sestavljen iz valja in mehanizma za tiskanje. Izpisuje numerične in alfanu-merične podatke. Print pozicije (začetna mesta pisanja) se odrejajo programsko. Hitrost poziciranja je različna glede na smer gibanja glave printerja in sicer 165 print pozicij/sek v smeri pisanja in 310 print pozicij/sek v nasprotni smeri. Hitrost tiskanja (pisanja) je 22,5 zna-kov/sek (vrstični tiskalnik UNIVAC 0768 — 02/03 PRINTER SUBSYSTEM 2000 vrstic/min s po 132 print — pozicijami v vrstici). OO ZSMS Konfekcija si je v svojem programu dela zadala nalogo, da organizira strokovno ekskurzijo v delovno organizacijo izven naše občine. Skupno s koordinacijskim svetom smo to uspeli organizirati. 24. oktobra popoldne smo se s tovarniškim avtobusom odpeljali v Radovljico na ogled Alpske modne industrije. Sprejela nas je, in se tudi po ogledu obratov z nami pogovarjala predsednica 00 ZSMS v Almiri tov. Sodja Dora. Najprej smo šli skozi ple-tilnico z okroglimi pletilnimi stroji, potem pa z ravnimi eno in več sistemskimi stroji. Sama krojilnica in tudi delo krojilcev se zaradi različnosti materialov, ki se predelujejo, veliko razlikuje od naše. V sklopu šivalnice sta dve liniji tekočega traku in poseben oddelek za ročno delo — zatrjevanje šivov. Hi-trošivalni in specialni stroji so v glavnem firme PFAFF, Maksimalna širina pisanja je 256 print pozicij v vrstici. Vsi podatki se normalno tiskajo črno medtem, ko se vsi negativni numerični avtomatično tiskajo rdeče. Za upravljanje s strojem nam služita numerična (5) in alfanumerična tastatura (6), funkcijske tipke (4), operativna stikala (2) ter signalne lučke (3), ki so razdeljene na lučke, ki nadzirajo delovanje stroja (hardware) in na lučke, ki nadzirajo izvajanje problemskega programa (software). Od perifernih enot sta v našem podjetju instalirana luknjač 80 — kolonskih kartic P — 110 in pa čitalec P — 155. Luknjač je tako imenovana izhodna (output) enota, čitalec pa vhodna (input) enota. Hitrost luknjanja 80 — kolonskih kartic je 37 kartic/min (UNIVAC 0604 CARD PUNCH SUBSYSTEM ima hitrost 250 80 — kolonskih kartic/min). Luknja se kolona za kolono, kolone, ki pa se ne luknjajo se preskočijo. Koda v kateri se luknja je IBM-ova standardna koda (EBCDIC — koda). Hitrost čitalca kartic pa je 300 80 — kolonskih kartic/min. (UNIVAC 0716 — 02 CARD READER SUBSYSTEM ima hitrost 1000 kartic/min). Cita se s pomočjo optičnega mehanizma, ki deluje s pomočjo fotoelektričnih celic. Kot eksterni (zunanji) pomnilnik pa se uporabljajo magnetne konto kartice. To so konto kartice, ki imajo na obeh podolžnih robovih na-nešen trak iz feromagnetnega materiala na katerega se s pomočjo čitalno-pisalnih glav zapisujejo informacije (enako kot zvok na magnetofonski trak, seveda v binarni obliki). Na teh karticah so shranjeni stalni podatki kot so razni nazivi in karakteristike artiklov, naslovi kupcev itd. Kapaciteta kartice je 68 celic — adresabilnih mest. SINGER in UNION SPECIAL. Izdelke likajo na stiskalnicah, kjer jim s pomočjo toplega zraka oziroma pare in hladnega zraka dajo končen izgled. Po zlaganju izdelke opremijo z etiketami, pakirajo v vrečke in potem v zloženke. Za etikete uporabljajo že delno tiskan papir v traku, ostale podatke pa tiskajo strojno. Zanimiva je tudi oplemeni-tilnica, v kateri je pralni stroj in stroj za oplemenitenje. V stroju za oplemenitenje se vrši kemijski postopek, ki grobi volni da volu-minoznost (mehak otip). Za kontrolo so zadolženi vsi delavci, vrši pa se še medfazna kontrola, ki-je podlaga za nagrajevanje po kvaliteti. V skoraj 30 let stari Almiri delajo ženske in moške jope, puloverje, ženska krila in komplete. Pletenin v metraži ne prodajajo, ker vse sami konfekcionirajo. (Nadaljevanje na 6. strani) 1 — sistemski čitalec kartic 2 — operativna stikala 3 — hardware in software lučke 4 — funkcijske tipke 5 — numerična tastatura s korekturno tipko 6 — alfanumerična tastatura 7 — čitalno pisalna glava čelnega vodila 8 — čelno vodilo 9 — magnetna konto kartica MLC 11 — obrazec za knjiženje na čelnem vodilu 12 — plošča za vhodne dokumente Zgradbo in delovanje računalnika P-359 Obiskali smo ALMIRO Obiskali smo ALMIRO (Nadaljevanje s 5. strani) V štirih TOZD združuje svoje delo 810 zaposlenih. Zanimivo je, da je svoj TOZD Bohinjska Bistrica, kjer je samo šivalnica in pakirnica. Svoj TOZD so tudi tri industrijske prodajalne. V letu 1972 so prenovili današnji TOZD Radovljica v celoti, zdaj pa to delajo v TOZD Nova Gorica. Stroje in opremo uvažajo iz Anglije in Nemčije. Do nedavnega so uvažali 70 % preje iz Anglije m Nemčije. Do nedavnega so uvažali 70 °/o preje iz Italije in Škotske, zdaj pa so uvoz znižali na 30 %. Izvažajo približno eno tretjino izdelkov v Rusijo, Češkoslovaško, na Japonsko in Ameriko. V prvih devetih mesecih so zabeležili uspešen rezultat, sploh pa v primerjavi z lanskim letom. Poprečni osebni dohodek je 3.400,00 din. Bolezenski izostanki za prvih 9 mesecev so 9 %, brez vštetega porodniškega dopusta. Največ je živčnih obolenj, obolenj hrbtenice in nog. Nočno delo žensk bodo ukinili do 80. leta. V Almiri dobi vsak delavec, ki dela na nočni izmeni vsake 4 mesece 2 dni dopusta. S stanovanji imajo problem, ker jih ne morejo kupiti, sredstva imajo, nimajo pa stanovanj. Vsak 5. delavec je že dobil kredit. Dobi ga 75.000,00 din v enem letu, plačuje pa 2 °/o obresti. Ko je posojilo vrnjeno, delavec lahko ponovno zaprosi za kredit. Informiranje poteka preko oglasnih desk in zvočnikov. Enkrat ali dvakrat tedensko izide informator, ki ga dobi vsak delavec, vsaka dva meseca pa izdajo svoje glasilo. Največ besed pa je izzvenelo na račun malic. Povedali smo kakšne imamo mi, in se pozanimali o njihovem toplem obroku. Res je, da imajo skoraj novo kuhinjo in manjše število delavcev, znajo pa vsaj sestaviti jedilnik. Cena obroka, ki jo plača delavec je 4,00 din, podjetje pa jo regresira z 10,00 din. Uvedeno imajo menjavo blokov. Zjutraj do sedme ure mora vsak, ki hoče potem dobiti malico zamenjati blok pri vratarju. Nekaj časa so z menjavo blokov imeli težave, zdaj pa so se temu že privadili. Pred časom so imeli težave tudi s kvaliteto obrokov, pa so se pozanimali po raznih kuhinjah drugih delovnih organizacij, torej so se za problem resno zavzeli in zdaj imajo dobre malice. Dopoldne delijo malico od 9.30 do 10.30. Obroki na nočni izmeni so hladni. Res smo bili že malo lačni, pa tudi če ne bi bili, bi se ravno tako čudili njihovim malicam, saj ob pečenki servirajo krompir in solato, ob juhi pecivo, če pa topel obrok predstavlja lepo zapečen del piščanca pa je tudi poleg vsaj še solata in kruh. Zanimivost pri njih je posvetovanje enkrat mesečno — razširjeni kolegij oziroma razgovor s predstavniki DPO in samoupravnih organov, ki potem sklepe prenašajo na ostale delavce. Začelo pa se je z zakonom o združenem delu, ko so ugotovili, da pet ljudi ne more odločati o investicijah in o drugih važnih vprašanjih. Tov. Sodja nas je tudi seznanila, kako daleč so že z vrednotenjem delovnega učinka. Priprave imajo v zaključni fazi, saj z drugim tednom že začenjajo z ocenjevanjem količine, kvalitete in odnosa do osnovnih sredstev. Z no- Moji (Prva jugoslovanska alpinistična odprava v Karakorum) Piše: Borut Bergant (Nadaljevanje iz 10. številke) Vstali smo ob pol petih, pozajtrkovali, potem pa se po morenskem hrbtu odpravili proti taboru I. Kaj hitro nam je postalo jasno, da pot do »enke« ne bo lahka, Ledenik je bil razrit in za nameček še precej zasnežen. Najboljša varianta se nam je ponujala čisto pod steno, vendar so tam z višine grozili seraki. Pa vseeno se je bilo treba odločiti zanjo. Pot je tekla po plazovih, pa se spet umaknila na ledenik v zmešnjavo serakov, ki so se ves čas podirali, spet nazaj na plazove in potem preko težko prehodnega ledenika na vim letom pa to spremembo mislijo uvesti v samo obračunavanje osebnega dohodka. Na koncu smo se še malo pomenili, kaj delajo mladi. Okrog 200 je mladincev, članstva pa predvsem zaradi oddaljenosti posameznih TOZD še nimajo evidentiranega. Aktivni so na športnem področju, v glavnem smučajo, kegljajo in drsajo. Pred kratkim so organizirali kviz z modno revijo in zabavnim večerom. Sodelujejo z ostalimi DPO, v katerih imajo svoje predstavnike. Dogovorili smo se za sodelovanje med organizacijama ZSMS Almira in BPT. Šolar Jožica vtisi položno plato pod razom. Na papirju sta bili potrebni le dve vrstici, nas pa je hoja veljala pet ur težkega dela, tako, da smo pošteno pripi-hali do kraja, kjer je bilo primerno mesto za tabor. Odvrgli smo tovore in se sesedli nanje. Toda hitro je bilo treba postaviti šotore. Vzel sem vojaški ašovčič in začel kopati podstavek za šotor. Tukaj na višini gre delo počasi od rok. Če bi samo par-krat prehitro zamahnil, bi se tako utrudil, da ne bi bil več za rabo. Pa vseeno se zagrizemo in po uri dela sta bila postavljena dva višinska šotora — tabor I. Sem gor bo treba znositi ogromno stvari za delo na gori. V obupni popoldanski vročini sedimo in čakamo Tabor I. na višini 5500 m Vrh je vse bližje (posnetek iz tabora II.) sončnega zatona, ko bomo lahko odšli v dolino. Takrat bo v hipu mrzlo, kamen se bo tesneje oprijel ledu, ledenik bo utihnil in mi bomo varneje prišli v bazo. Pa vseeno ni šlo tako gladko. Nejc je pri sestopu padel v razpoko, zgrešili smo pot in veliko sreče smo imeli, da smo ravno z nočjo prišli v bazo. Tam nas je čakala obilna večerja in prestradani kot smo bili smo jo hitro zmazali. Posledice so bile bolečine v želodcu in kar hitro sem moral steči za bazo na prostorček, ki je določen za opravljanje potrebe. Tam sem moral naenkrat opravljati kar dve stvari. Malo mi je odleglo, čisto dobro pa še ni bilo. Jezil sem se nad svojo požrešnostjo in slabe volje sem zadremal. Naslednji dan je bil namenjen počitku in pripravljanju opreme za jutri, ko bomo šli spet na goro. Tisoče drobnih stvari je bilo še treba postoriti in prav nič ni bilo časa za lenarjenje. Jutri, ko bomo šli na goro, bo šlo zares, saj bomo začeli na-delovati smer v stebru. Zvezde so počasi ugašale, ko smo se v zgodnjem jutru spet spotikali proti ledeniku. Pot, ki smo jo že zadnjič označili z zastavicami, se nam je to pot zdela še lepša. Naredili smo še nekaj variant in tako zboljšali smer. Pa tudi v glavi ni bilo več takih bolečin. Poznalo se je, da smo že bili enkrat zgoraj. Šotore smo zagledali šele, ko smo bili že tik pri njih, saj so bili lepo postavljeni v zavetno ploščad. Etapa je bila s tem končana. Pravzaprav mi tistega popoldneva v obupni vročini niti ni bilo težko oditi v žleb za taborom, kjer naj bi potekala naša smer. Popoldne smo prišli vsi skupaj sem gor. Tržičani smo ostali tukaj, ostali pa so se vrnili v bazo. S Filipom sva vzela vsak devet metrov vrvi in plezalno opremo ter se zagrizla v strmino. Plaznica je bila vse ožja, tako, da je nazadnje navzgor vodil le še ozek žleb. Zabila sva prvi klin v smeri. Prvih sto metrov vrvi se je enakomerno ovijalo, ko je Filip s cepinom in kladivom premagoval kombinacijo ledu in skale. Tako sva se počasi približevala koncu žleba in mestu, kjer smo si zamislili prečnice na desno v snežne vesine. Ta se je zdaj pokazala zamotana, zdaj pa spet realno prehodna. Čisto pod njo sva morala priplezati, da sva lahko ugotovila da se bo dalo imenitno izpeljati smer naprej. Navzgor je vodil 80-me-trski kamin, od koder se je dalo prečiti na desno proti snežnim vesinam. Pa vseeno ni šlo tako lahko. Kamin je bil tako ozek in »štirica« v Karakorumu ni bila nič lažja kot doma v Storžiču. Za danes naj bo dovolj, sva se odločila, pritrdila sva se na vrv in že zdrsnila ob njej navzdol. Misel pa je hitela v enko k Janezu in njegovim kuharskim umetnijam. Ko se je telo po napornem dnevu odpočilo, ko je bil želodec potešen in ko sonce ni več sijalo tako navpično s svojimi močnimi žarki, takrat je v poznem popoldnevu tu v drugem višinskem tabo- ru najlepše. Ležal sem pred šotorom na armofleku, pogled pa je bil usmerjen tja od koder smo se spustili. In glej, tudi megla, ki je cel dan visela po pobočju se je razgrnila, tako, da sem lahko videl črto, ki se vleče po belem stebru. Ni ravna. Že ko smo prejšnji dan v mislih risali smer, smo vedeli, da nam bodo seraki, ki vežejo pobočje, nagajali. Zjutraj je bilo vreme kilavo in megleno, pa smo se vseeno zagrizli v breg za taborom. Od daleč gledano je videti, kot podstavek stebru. V eni uri smo bili pod prvimi seraki. Prečili smo levo pod njimi. Zelo strm, slab led nas je čakal in prav nič prijetno se nismo počutili, ko smo vlekli 100-metrsko vrv za seboj. Kolena so mi bila v napoto, strmine pa ni hotelo biti konca. Končno sem le pripihal do drugega seraka, pred katerim je bilo nekaj ravnega prostora. Pritrdil sem vrv toliko, da sta prijatelja prišla za menoj, potem pa smo jo vsi trije s pomočjo treh »dead menov« pošteno »fiksirali«. Megla je bila tako gosta, da nismo videli prav nikamor. Ko se je le malo dvignila, smo nadelali še 150 metrov poti, potem pa smo se za ta dan dokončno ustavili, ker nam ni bila več čisto jasna nadaljnja smer, saj je bila megla tako gosta, da nismo videli ničesar. Spet smo drseli ob vrveh navzdol. V prečki pa smo morali kos poti pregaziti tudi nazaj. Tu čez je šel pred kratkim plaz. Dvignil sem se 3 4 5 Sonce je tu na dvojki zašlo ob sedmih. Še precej časa sem moral čakati, da zagori naša gora, ki je v kopreni, vendar se tik pred zatonom odkrije. Obet? Nič kaj dobro nisem prespal noči. Filipa pa je močno V ledenih višinah Gasherbruma z blazine, pogled pa mi je objel vseh šest vrhov skupine. Od nikjer drugje ni bilo tako lepega pogleda nanje. Kamero sem prinesel k očesu in počasi vlekel črto po Gasherbrumih. Zelo sem si želel, da bi ta kader dobro posnel. »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT — ureja uredniški odbor: Avguštin Liljana, Rožič Ana, Težak Franc, Urbančnik Jelko, Cerar Franc, Pretnar Rika, Klemenčič Majda, Ravnik Marija, Ličen Jelka, Perko Vili, Gregorc Franc. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-340 int. 90. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. ] 3r ■ ». -° — H“ 4? Ttr is:.' dr s: K A L A N D E E ? E E 5 1 L u l C A r s- X M E ZT' Ä H E A H A v:; A 0 E T A ÉtfT 0 z. 5 0 T> L E n E N » T 1 L n 1 C K •sr 1L ■si ü T A £> 0 E N l 1L 1 ? l V O • mime A P ’zr «ti L E s E A E E pl L tt üüü~~ N 0 N E T tp E n \ H J> E TT. H A E A T t O "V* A W N A T E z A N 3 E- Si.« 1 V A H 0 V ÉÉ •S A T E N E A O it A P l #■ P l — N l k t T,k 1 T N l k A E Ur s E A. T 1 T.r: ? A V E D E N è L 1 S 7 0 H l E s 1ST, 0 T E L A •fc. W sr- * A h A T S l - 5 A N 0 i3r E 0 C A 3 "T N E V 1 L »•> E 0 H E S s T E A N 1 N A O E U.I.W ? A V N A \ v A è Z E £ Siki E 0 S G O b A *“2- E L E O M O E A E A z A N 1 tt gi č v 0 E ~~ P E 0 E E lii A C E E SST* 0 l $> T E. E Ì 0 E 3.'.’ S N SN P E s N 1 E £j£ V 0 A H T A rftc B A I) E L u A 5 v T 3 3 T- E 0 M z A V E A A 3 L «a 0 ' 0 p. e l A £5 O L G A §£ A E N 0 s t E 1 T •±a. It 0 & 0 3 T, S? Ür 1 M E Ir H A N 0 S T V |§ S \ 0 c A L A — t E A T Br A S s.-’* N A p E A V A v IZŽREBANI REŠEVALCI Od 42 prispelih rešitev oktobrske nagradne križanke je bilo pravilno rešenih 31; žreb pa je določil naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 100.— din prejme Tinka Mozetič iz DSSS, 2. nagrado 80 — din prejme Magda Žnidaršič iz TOZD Konfekcija 3. nagrado 60.— din prejme Angela Pemuš iz TOZD Ople-menitilnica, 4. nagrado 40.— din prejme Rezka Klemenc iz TOZD Predilnica, 5. nagrado 20.— din prejme Marija Bukovnik iz TOZD Oplemenitilnica Uredništvo bolela glava in je kašljal, zato sva se z Janezom sama odpravila v hrib. Kar hitro sva bila na koncu vrvi. O, koliko je bilo sedaj lažje in koliko napora in volje je bilo treba pri pritrjevanju. Sedaj je šlo nekaj časa lažje, potem pa sva morala zaradi strmine odviti novo vrv. Sto metrov pritrjevalne in 80 metrov varovalne vrvi, strmina okoli 45°, nahrbtnik in v njem šotor za trojko in še en svitek vrvi, korak, ki se v pršiču vdira čez kolena, to bi bil še danes napor, tu na 6.600 metrov pa je bilo še vse huje in vsake toliko časa je zmanjkalo zraka in ril sem z glavo po snegu. 250 metrov vrvi sva pritrdila na ta način. Zmanjkalo je vrvi, pa tudi steber se je položil in že sva videla njegov vrh. Na varovalni vrvi sva se odpravila naprej. Sonce, ki je danes spet pripekalo, je omehčalo sneg in močno se je vdiralo. Veliko truda naju je stalo, da sva prišla pod vrh. Prav nanj pa nisva mogla, ker so bili na grebenu opasti in že sedaj nisva vedela, če menda nisva bila že na njih. Ura je bila tri. Odložila sva vso opremo, ki sva jo tovori- ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta JANEZA SENICE se vsem sodelavkam in sodelavcem navij alnice iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Hči Jožica Osmič z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MIHAELE OSEBEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in darovali cvetje, ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni la za trojko. Tukaj na tem stebru sva 6800 metrov visoko. Tako visoko še nisem stal nikoli, pa sem se vseeno kar dobro počutil. Zadovoljen sem bil s seboj. Na večer, 5. julija sva s Filipom sama pripravljala na trojki nahrbtnik za naslednji dan. Janez je zaradi bolezni odsotpil v »dvojki«. Povečerjala sva pasulj, ki pa ni bil prav nič dober. Ne vem kako da sva »narajmala« tegale. Sonce je zašlo ob pol osmih in to je bil tudi čas, ko sva se midva odpravila v šotor. Še zadnji pogled je veljal vrhu. Bil je tako blizu. Oba pa sva jasno vedela, da je bil tokrat za naju še predaleč in da bova jutri samo zgradila stopnico, po kateri bo potem naslednja naveza verjetno dosegla štiri-co in potem še vrh. (Nadaljevanje prihodnjič) «m m It V času od 1.10. do 31.10. 1977 so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: v TOZD Predilnica: Marjanovič Cvijetko v TOZD Konfekcija: Lavrič Janko v DSSS: Meglič Jože Perko Janez V istem času pa so iz DO odšli naslednji: pravilna odpoved: Meglič Marjan Bogdanovič Stjepan v pokoj: Vogrič Silva Ahačič Francka v invalidski pokoj: Godejša Marija Kous Karel Makarov Marija Pemuš Jože sporazumna odpoved: Vučenovič Cedo Skelič Mustafa ing. Zupan Jože samovoljno: Andrič Slobodanka Bečinovič Sabinov Stevanovič Andrija NAŠE MAMICE Vinter Sabiha je 24. septembra 1977 rodila deklico, Komac Cvetka pa 14. oktobra dečka. Obema iskrene čestitke in najlepše želje. Uredništvo ZAHVALA Sindikalni organizaciji se prav lepo zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni. Peter Plajbes mizarska delavnica V okviru poklicnega usmerjanja so prišle v BPT na ekskurzijo tri skupine učencev OŠ heroja Grajzerja FOTO-VESTI Ob vsakem srečanju z graničarji naš predstavnik aktiva Združenja rezervnih vojaških starešin v Bombažni predilnici in tkalnici tovariš Milan rad prime za orožje ter preizkusi svoje znanje in sposobnosti v ravnanju z orožjem in streljanju. In moramo reči — vedno se dobro izkaže. Da, še to naj povemo — tudi on je bil graničar, o čemer rad pripoveduje ob takih prilikah. Nagradna križanka 29. november ^^DAN REPUBLIKE POLMER OBREŽJE MESTO V BOSNI KEM. SIMB ZA KOSITER TOZD V BPT NEPRA/IL NOST RIMSKA 1 RIMSKA 500 ŠPORTNIK NIKAL« NICA SAMODEJ NI STROJI EDGAR CLYNTON ZDRAVILC V OBLIKI KROGljICE DVA SAMO« GLASNIK/ BORIS NOVAK LITER HOMERJEV EP VPRAŠAL« NICA IZBRANA VISOKA DfcUŽM n DENARN ZAVOD KEM. ZN. ZA RADON RODAN ŠASTRI SAMO = GLASNIK MAJDA JAZBEC AHAČIČ JANEZ POMLADN MESEC AVT. OZN. BELGIJE RIMSKA 50 MESTO V I TALI JI OE JEZERU ŽENSKO IME VODIČ [dvojina) 13.ČRKA ABECEDE M&^^AN. DA L MAC. AVT. OZN. NEMČIJE VRSTA PRO JEK = CUE ŽENSKO IME SEST.:G.U RISALHC LACI CIGOJ KULTURN/ RASTLINA RAZVOJ, RAZVITJE ■ j 1000 KG AVT. OZN. SARAJEV/ ^sec zbad literarnih DELOVNI STROJ 1 Označba za viskozne REB? ZNT ZA JOD it NOGOMET« NI KLUB OZN. ZA IIALOENAF ! CENT GLASBEN/ ZNAMENJA KRAJ NAD TRŽIČEM NADALJE3 VANKA . - DVOJICA PAR ' ŽENSKO IME OSCAR THANES TROPSKA OVIJALKA VRSTA NÖGOMEf. ^EBVU TESIAMEN' ADRIA AVIOPRO* POKRA Jh GRČIJI . NOČNO ZABAVIŠČI DOBA, VEK ZDRAVIL. RASTLINA SREDIŠČE VRTENJA KEM. ZN. ZA OGLJIK ZUPANČIČ AMPER PEVKA ONDINA LJUBLJAN BANKA KRALJEV. N INDOKINA SLOVNIČNI POJEM ČADEŽ SLAVKO OSEBNI DOHODEF PREBIVALI OPATOV k OSEBNI ZAIMEK POMOL/ BALKON ZNAČIL.Z/ NEKO S TV/ Ir TELOVADN ELEMENT OSVEŽIL. PIJAČA PREJME NAJ TOVARN/ V KRANJU AVT. OZN. VALJEVA BELILNO SREDSTW j UPODAB. UMETNIK NORD DRŽAVNA BLAGAJNi LANA TURNER KEMIČ. ZNAK V DUŠIK '■Jeimenova brezimen DELON 1, IRSKA REF ARMADA PREDLOG NAPOVED PETER MEDVEDE! VREČAR ENAKI ČRKI NASIČEN OGLJIKO« STRITAR JOSIP AMERIŠKI SKLADAT. IN JAZZ GLASBENI MILES C SKANDIN. DROBIŽ CE. NASTAVA VODIK AHAČIČ TOMAŽ >: n PREDLOG bu£u KRANJA SOGLASN. RADIJ KILOMETER GNEV PREVOZNI SRED« STVO ) MEDNČŽl ZA SEVER UPANJE GORENJS. *ME TROPO! K 12 .ČRKA ABECEDE le PESNIK GRUDEN NEKO.Pöt r. 5.ČRKA ABECEDE AFRIŠKA REKA Izbruh oan .‘in vroče w j iz zemlje DRŽAVA V SV INDIJI ANTON AŠKERC »RIST.MÖ V MAROKI. 10 1 POVRŠINA PREDLOG RDEČI KRIŽ VRSTA VINJAKA GOZD KEM. ZN ZA BARIJ ADELA OBMOČJE PENEČE vinS NAŠA ARMADA OSKAR KLOBUCAF AVT. OZN. LINZA VRHUN« , SKI ŠPORTNIKI Ä7 WILHELM RIBJA JAJČECA GL.MESTC S. KOREJE RADO KRUŠIČ SAMEC ?i?ÄTE ITAL. PREDLOG SOUTH VRSTA UMETNIH VLAKEN UČNI PRIP m™ E« napove: LESJAK Kratica za nemški jur -«m.— PTIČ SEV. MORIJ MELODIJA TELE« VIZIJA ISTI ZAŠČITNI OVOJ GRŠKA ČRKA T T LETNI ČAS SREDIŠČE MOLDAVIJE METER m® DEL pO t SLOVENSK TEDNIK KAZALNI ZAIMEK PREDLOG KEM. ZN. ZA VODIK POLUTNIK RAVNIK * 1 F 15.ČRKA ABECEDB \ ITALIJAN. IGRALKA GARDNER REKA V ČRNI GORI ZNAMKA te PIČIJO ITALIJAN. TV DRUŽE TUJ IZRA ZASMUČI NABIREK Y PAUL NEWMAN KATRAN KLIENT VSE V REDU (ameriŠ.) IGNAC AHAČIČ SEVERO« VZHOD LADKO KOROŠEC NIKAL « NICA 1 SRD. JEZA SMUČAR SKI KLUE TOVARNA ALK.PIJAC OSEBNI ZAIMEK SKUPŠČIN OBČINE k SAMO« GLASNIK OZNAKA 3RA\ft KOT 20. ČRKA ABECEDE SAMO« GLASNIK REAUMUR NITRÓ » GENIUM T T z-1 razvedrilo »Ali vedno rabite četrt ure za menjavo filma v kameri?« »Oče se je že od nekdaj bal zame!« Šejkov hišni telefon