j , a j vsak »otrtok Conn mu j< •t K I .-to ' Za Nemčijo i K. v.\\ A m o rili«-1 m drugo tujo držav«' 0 K. L Posan.. .no št ovil Ic«- so i r o« • :i :»i« ___ l o 10 vinarjev S prilogama: d . Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu »Pomol ju ha" Ljubljana. Kopitarjeva ulica Naročnina, reklamacije in in-serati pa: 1'pravništvu ..Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica —— St8V. M. V Ljubljani, dne 5. avgusta nt o Mo.. Vojska podira. Pride pa čas, —- Bog daj da bi bil žc kmalu —, ko utihnejo topovi in možnatji, ko se izpraznijo zakopi, in ko sc nejo naši fanlje in možje na sv c: . i .:. Takrat sc konča podiranje; treba bo ;>.t misliti na pozidavonje, poprav'anjc, prenavljanje v vseh ozirih — v politiki, v gospodarstvu, v življenju sploh. Treba je misliti na to že danes, pripravljati H zdaj. Lna reč, ki se tiče nas in obenem ccle države, jc v tem oziru posebno važna. Po-jasri! jo hočemo svojim bralcem ravno zdai, ko smo prestopili že v drugo leto te strešne vojske. Spominjamo se pri tem živo, kako se je ta divji vihar začel. V Sarajevu je počit samokres in padla sta prestolom slednik Franc Ferdinand in njegova žena, Preiskava se jc pričela in je do-Snala da .• častniki ir, državniki srb kraljestva v zvezi z močno razširjenim društvom Narodna obrtna žc dalj časa pripravljali ta umor. Ni po šlo samo zs to da se vzame prestolonasledniku tivjienje, nego za to. da sc odtrga Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Hrvatska in Mavonija, Kranjska in sploh vse ozemlje, Tr prebivamo Slovenci in Hrvatje, 111 sc združijo s Srbijo. Agitacija za to se je razpredla po vsem našem jugu, je dobil--zase precejšen del izobražencev in je za-■sla čloboko med mladino. Naša vlada je |zahtevala od srbske države, da ustavi It jWacijo. Srbija ni sprejela vseh naših za-' ev se ji je napovedala vojska in v? n3P°vcdjo so si države napovedovale 2 t jr..ena za drugo, — nazadnje ne-|j , . Ila'!ia —, jn tako je prišel svet v Teci"! metež' k* zdaj pravzaprav še z naraščajočo silo podira na tis ;čc j.ci1' ljudi in ruši dela človeških rok, vako naj se urede razmere, da se "c ^'ovani na jugu naše države miino mogli dalje razvijati in da ne bo zavoljo Srbov držtva v vedni nevarnesti? To je vpiai. rije. In pri tem sc nam zdi, da se pre.ralo misli na to, da ni dovolj, če se srbska država prisili, da nam bo mirna soseda. Treba jc pomisliti, da imamo v naši drž::vi par milijonov ljudi, ki sc ime-nu|ei- S' v Dalmaciji (zlasti Kninsko gla vars1 v o in Kotor), v Hrvaški in Slavoniji (posebno v Sremu in Liki), v Bosni in Hei\.c;>ovini. Ti ljudje so bili dozdaj za-peliani; učili so jih, da je njihov dom v Siiiiii c1'! iim je pravi kralj Peter, in da je nji h c. va dolžnost gledati preko meje iti dcl-ai da se t.dcepijo od Avstrije in pri-i to• :jo srbskemu kraljestvu. Ta zmota jih je žc dozdaj silno mnogo stala. Po ječah, na v'slicah je mnogo zapeljanih izdajalcev prt do svoje pla ilo. Zločin zasluži kazen in vojno pravo mera biti trdo, ker drtt-gače ne more vojska izvrševati svoje težke n; loge Toda to pa smemo pač reči: zaoe-Ijuno ljudstvo, ki se rb nes imenuje srbsko, se nam smili in naša dolžnost je, da po- i št cm o pota, kako bi bilo mogoče napraviti konec ti prežolostni usodi njegovi, ki ga sedaj po krivdi njegovih zapeljtvcev tako trdo preganja. Ta pot je mogoča; je pa, poudarimo to t.-.koj, samo ena! Takcimenovani Srbi se mor • avstrijski domovini udati po-,vl: • . •/. pridržka, z umom in srcem, p m o nn k temu preobratu, ki pomor/;,i tudi za nas Slovence najgotovejše jamstvo za našo narodno svobodo in za naš vsecti finski nanredek. Kar želimo, ni težko. . _ , . . V jeziku med Hrvati in Srbi ni prav nobene razlike, samo v pisavi se ločita. Hrva(;e pišejo s takimi črkami kakor mi -1 z latinico, Srbi pa s cirilico. Razlika ie tudi v veri: Srbi so razkolne vere grškega obreda, Hrvatje so katoličani. Imamo pa tudi med Hrvati škofijo grško zedinjemli vernikov, ki so ravno tistega obreda kakor razkolniki, samo da priznavajo pa- peža kot vrhovnega cerkvenega poglavarja. Ti se štejejo vsi med Hrvate. Tisti, kateri se danes imenujejo Srbe v naši državi, so se še pred nedavnim časom, pieden je prišla agitacija, za srbsko kraljestvo med nas, imenovali Hrvate, liš.ane, vlahe. Ime Srb je bilo med njimi neznano, kč-r se je umetno zaneslo med nje; Zavoljo tega nesrečnega srbstva-: v naši državi smo vsi trpeli. Pomen našega naroda se jc zakrival in nasprotnikom je naša razcepljenost dajala orožje v roke. Pot, po kateri se more to vse v najkrajšem času popraviti, je e:!ir,o ta-le: Vsi, k; teri se zdaj v naši državi imenujejo Srbe. naj pus'e za vedno to ime in naj se odkrito in jesno imenujejo Hrvate. Srbi no,i bodo tisti, kateri prebivajo v srbskem kičijes'\u. Srbsko ime ni ime naroda, ampak države. Obenem naj tudi v pisn u pokažejo, da med hrvatskim in srbska t jezikom ni nobene razlike; pisati naj začno brez pritiska od zgoraj, sami od sebe, z ur širni črkami in hrvaško domovino v okviru habsburškega cesarstva naj priznalo brezpogojno za svojo domovino, za katere neodvisnost in popolno zedinjenje noj se bojujejo. Prav bi bilo tudi, ko bi iz-or omenili svoj koledar. Zdaj so trinajst dni /a nemi. To delt, z!as'i ob praznikih velike lazlike. V eni vari, — pa dvakrat Božič, dvakrat Velik. noč. Ko bi padli ti razločki, bi se vzajemnost še bolj utrdila. V tem smislu naj dobri Bog razsvetli naše doslej zapeljane, odtujene rojake in naj jih zanje in za vso državo potrebni preobrat vrne domovini, J i rši in ožji k skupnemu delu. Potem bo konec narodnega razdi-anja konec zasledovanja, ko-ne ■ kazr>> in ;iiM'ne sc rlobn združevanja, zor-.;cin zidarja povj, btljše b.odoč-no..Ii li r-1 Katoltek! Sloveuci • Praznuj 'io v l š • ih iz- r mednih ;-oš vYi r-. sini can našega častit ii»cgc prelju6ijeneja vladarja s posebno gorečo liok''ijo! Fiepričrnje, da ic usoda posameznikov držav in narodov \ rokah \ semo-gočnega ic rodil- mise! na veliko ■i p ' ; 15. ____ DK « Afe c -.': n e i. na Brez«. To romanje se vrši 16. in 17 avgusta t. I > cicsiavo roistnega dne šega pre-j- •..'.«.cesarja Farne.- Jožefa. :.-.-> vznožju nebeške Kraljice in pred iipostavljenim Na:sv etejšim hočemo rac-i r.. našega česana i« celo premsnr -e-.. •• . hišo. za Avs'.::..o. za srečen koi ec %. ' v, za naše iunašKe vojake v boini in za srečno bodočnost našeg- n/- 7". -.hitite vsi. ki količka i morete' Žri v .- na noč. zdru.k s«. . cv . S'.'- pomoč tam z s>creco m.o- Koder eciino nam c.i vsesamogočnega Gr in zemlje! F Iran Šusteriie, hi gi»va» kc» cre.se. -.i; cdbora D T Aatcu K:.oicc, dtiavpi i n deželni po- f': ■ Dr k dea lamoe s ldni kan-arik in . eželni oabarnik: Dr. Fr ari'i?ek Pav i,»•- • cd . . v Ga k K . . ! Pollak ve- — c j k-- !vjn šiefe . i.: ■ 3ri' .. c . . . . . d bor a Vzpored na-o '"i- ^p r. cp« i. in 17 ''i-i . t i '.rs s. 'v c: i c r e o avgusta zve J c' 9. ure s arrccs . o ob p:cT>c- ^ v..- . .i gcrcah prošr.ir da r • ebeike Kra- ! Hi e c Potem celo noč me . e- c ' r r ? - s - _. ,,. p--. ..... - . OV . > ; : • čer. š: -. - se 17. av:gus'a sv - raše pri »seh cliarjih sv< >r e r>:; e.— • c s ~ . e m r, k: sc c • Dopoldne cb IC uri, 1% K; - " .*. s '■' —. r . a : ■ c : tre.: .Ur. : a v.sciki ar .' - ; r. C ..' "-: ■i< s - : P: e r — . : ■ i z G: - or! i- rrs.- ir E- ;:- " ■ ' r e 1 po kcrčarJ fveli : T. v' ;cv c<:. ..rz-:ii :Vr: r :: :: -i.;-"- {.0 . . e. c - s e r a ~c - ir -.. ! c r e Device K c r e c C e s r s . . . . Jinv.u naši mc-zje. cr-.: me a 'i1";1 kranihki deželni glata. dr. Iv? '• -nas tičejo na Brezje Zaka na Brc;, c ■' .Materi božji, k Ms.!! i o - , • — za cesarjev lojsini d; n '■rii katoliški Slovenci Smo žc nad 600 :et i družen: pod ir.cgcčoim hal-t-cu: • -i.n žezlom, vsekdar zve? i Bogu in cesarju vsekdar pripravljeni iti v baj za Avstrijo. Mi s .no pa tudi .V .".nun nared Materi božji najrajši tožimo svoje težave pri njej iičemo tolažbe in moči, njenemu varstva se izročamo, njenim prošnjam priporočamo. Če nam je hudo. sc Mariji obljubljamo če nam ie drbrm sc M liji zahvaljv.ein Prav h tedaj, da se tudi za cesarjev, da i zbeumno pri Materi božu. ori Mariji Po in;.j.ai na Brezjah. Kai more dati Avstrija, !;r,i morejo dati nje narodi, k? i morem dati mi Slovenci česa-m bolnega z. ve~i'o .\akor i"~aško zvestobo na bojrih p lianah. kakor verne rocinve doma? Materi božji in po n-ej Krai-.u vseh kraljev se bo i o zahvalili za mogočno v s.vo v te? strašni svet: vni vojski. Mami božii it. pr njej Bogu bomo oriooi c »li in izr čili .• • ojr upe in sv c K želje -a česana, za A* za našo slovensko domovino. Dan n; Brezi-ah bodi dar. zah'; '< Vi nikoli ni s.t. dv.-mib dr r vlada Bog. da božja previdnost i plačuje dob-o zdai d se človek še taki .icirr, Razadnj di kar Eog hoče Človek pm>ie. j:.-o! Zato smo Sir-venci v»t-o c! Bogu ir s- r.a- ic V a i srečno i m- - \ • vois ■ r. ■ evirnos'i bo; . v o. a -- sc bo i z i •■>•> o in skušam r ..... i :;bio beži !V< i slep c i.:. Mi ne v< vojska krni da ie bilo vat s Ivo. za dt/.ivo. si'i - Rusija na v z k d' hcd»? bogata Francija in kraljic •neg«. I na Anglija, tedaj ic tudi p r.cišcmu S'ce vi'::ccfi:!e, češ. , li •j!a Avstrija prati cele- u svetu, šfvt Neviči;e ii ie si;er bi'-o go! jaška moč Nen.či:e je silovita t na,- ie bil le premoč Frar.a- - b" -a' Rt: : , sv ' - i — ?.c ; -> ncv C i '!• -Dim - •:.-, s r . a i vi z . ■■ -.. ših oc . .,;OČ? Bog ;o je dal našim vi., nc.era bi je ne bila nikoli dai . .j, , V>t ■•■ sla udarila p.oti ., h al ' prodrla nov, ruska bila n«. ..< i.^st, da b sla oba u,. ta. /-■• m i hip sta St izmak. ni!a. Imela sla srečo, pravi in c; bi bila lahko tudi nesrc so i< i1' zopet na Ruske,!-, Pc.li. vih pu veliiii ne.t.ški armadi Ktnenki.---.pl -e moral priM -, v s.i nemška armada bi bila uj» dilo t jc ako in tako, da rs Ne cc/ sc j. posreči 0, d < drli Zaka: niso Rusi udanii ii v !)| - !-"jni, Janki „ zi i" že je er„ in ■ - liillal;. iudie, a P c z ne jj n zasti. general 1 hip j:1 •' in Kar- P Se ko še nis . bili utrjeni- nj Itaiija posegla .. vrjsko kr. •i /.; skorr- predrli Karpate in so -s čete vzdržal . njih naskako "Zakaj ni ca r takoj obljubil Ron ar .i obeta zda., ii b: bila R : ir udarila z., krbe ? Zakaj ni bik. - v -J'.' odsto rili Bok -ii Meced ni;--- . bi bi'i i3 ko- 1 z Rus naskočili in vzeli 1 te r a do- za • oz or i ir. stre- < liva '■ i v l s ! • Srbi i« bi bila c z?') Bo; in H c r t-r vino, iužr: : del ; ' rv atske. r.a d nami l a ro: i . j- .- £ .. , c ! r •; avr. -.sc zdai da -udo Naj S." : zmes. z n. a g t : A — i i k > •. »■ - - -.; -.:- i " s!..-k-. /. v . SC .'•., Bog bo- zmag. .-; - i" -c ?• K • j - K n ~ } Cj "rj r ,v sac ' - *P \ - J y Q ! nc iv.orc- ": •• k' bi "'V -t: !•• G še 7. J I | - "O i- da s -. r, - -- --" f v r . A ■; r\ - ' -> ja vs. e tako uredil, da sc - drž srečni a i c Z : - m : r - r- o u. n r . ~ - in ve i ri »e.r in .'• rta .H • . m O ■ : ? '>'. • do' • ' o ča. i b . zm-~- -e . . • - -. P,:' Z vezni- . a ■ 0 r d. ne b> scvrcžni "s" \ !'■ \ de c! m L-ci: .a' naša r -it- s a S' . i: -. in •' cc iv cr i-. - r k da : s k: 1 ' 1 ke - .-.-•- --' G : u ikT - --r, .,. s - v -' e -; -vo Cdk - .1 lo ' 7 ' - p : ved.-- i i . of !" . o • mer jc p ei i • 1 r J -!*•-. s: ,. ' - t * - £ IVOri no no k. - -•n? . ■Jovodkc a'-o • '! Rusov e-• • k-nsk ga k:!a ; :■ i:: - s >>i'i ;. Sar: ..... - . ' r - c i".r K i bi . i.o, ko bi . .k .-.:; če b- •>•'?. nr.si :iti s r v.orai-ec-. d, nas ic c a - • .r a * >' . tia smo - sc crj., ;e o. tk> bo ti; k ; : v s cru. En Ls ^ i e bil ■ uni'.; i stievo-' iessr, se j« si t r 2 a c.r.i inl -M- ta-:' ool s ' o t a ii'.'i :0 F -1 1)0 C .kaj Odmev. Času primerna članka »Našim fan-0) iu i il »Našim mladenkam« v »Do-noljubu« št. 29. sla zbudila dokaj po-loiiiosti. Tudi vojakom — zglednim iiiinrcč — sta ugajala. Dobili smo dalj-ij odgovor, ki priča, koliko res vzornih ojevnikov med našimi Slovenci se oiskuje za cesarja in domovino. \ ojak Ferdinand Copot (c. in kr. noli. rez. bolnišnica 1-16, vojna pošta Hi piše uredništvu: Bral sem v »Domoljubu« lepo in csno opozorilo slovenskim fantom in nladcnkam. Pri tem me je v srce zaklelo, ker mc je vse to, kar sem bral, pominjalo na razne dogodke, ki sem ili /.c v tej vojski na lastne oči opazo-al. Potovali smo namreč v tem času io Bosni, Srbiji in slednjič smo prišli ia Kranjsko. Mlad sem še, vendar pa eni. kako naj človek živi, da si ohrani loštcnje in fantovski ponos — osobito e v sedanjem času vojske, ki naj bi vse ; pokori nagnil, ne pa zavedel, kakor j c je že večkrat zgodilo, v pogubo. Poglejmo na mladeniče, ki so še j .onia in niso bili poklicani na vojsko! i tako se obnašajo? Svetilko bi morali I džgati, da jih najdemo, ki žive. kakor : c spodobi. Mislijo si namreč, zdaj nas ; tnalo doma, zdaj smo mi na konju, lega pa nc pomislijo, kako trpe in niirajo naši tovariši in bratje na bo-Bčih.' ; Ko smo bili nastanjeni v neki vasi : ia hrvatskem ozemlju, kjer je delovala ! laša bolnišnica, smo videli dosti takih labosti, kako nekateri žive — brez pre- [ [lisička in razuzdano. V mislih tukaj ( iiniam Slovencev, ampak drugoverce. | n če sc ozremo na naše Slovenke, mo- : Rtno reči, da splošno res žive pošteno; i niorom se pa še najdejo take, ki ne j omislijo na starost, ki žive samo od ] Butraj do večera, od nedelje do nede- ; (\ kako se bodo oblačile, da bi bolj ; opadle. In če pride vojaštvo v tak j 1'iij. potem so take »lahkoživke« kar i okonci in bi bilo najbolje, da bi jih Hirali in odstranili. | Kaj je takim deklinam mar trpijo- j j'', kaj napori in križi vojakov! V boj- 1 lili vrstah gledajo vojaki vsak dan utrli v oči, umirajo za domovino, te alikoživke pa vidijo samo sebe, uživa-in veseljačenje, zraven pa jemljo pštenim Slovenkam dobro ime. Izpolnjujmo pred vsem verske lolžnosti, potem se bomo pa lahko ogi-«li greha, slabosti in lahkomišljenosti. ' Sodba ta se seveda ne sme raz-Pprniti na vse naše mladeniče, ki so do-"ii ostali; kajti dobro je znano, da je fčina vendar le poštena, deloma prav plodna. arsikje je pa dokaj gnilega, "tli je pripomniti, da je imel članek ^nšim fantom« — ost drugam naper-cno. (Op. uredn.) Pregled po svetu. Romunija se je menda odločila, da ostane mirna. »Corriere della Sera« poroča: Osrednji velesili na Dunaju in v Berlinu sta končali svoja pogajanja. Romunija je izjavila, da ostane nevtralna še naprej. Strašne žrtve pegastega legaria v Srbiji. Iz Lugana v Švici se poroča: Samo v srbski armadi jc umrlo 30.000 mož. Civilnega prebivalstva je epidemija pobrala ponekod do 30 odstotkov. Zdravnikov, ki jih je že itak primanjkovalo, jc umrla cela tretjina. Srbija 1 je bila blizu pogina. Tedaj je posegla vmes ententa in poslala na stotine zdravnikov. Vsepovsod so se postavile bolnišnice Rdečega križa, katerim so se pridružili ameriški lazareti. Srbija je sedaj precej očiščena epidemij. Ententa je poslala tudi vojni materijah topove, municijo, letala, avtomobile, čevlje, živila, tkanine in potrebno tehnično osobje. V Belgradu stoje razen srbske artiljerije dve angleški, dve francoski in dve ruski bateriji. Laška sodba o ruski vojski, »Corriere della Sera« objavlja daljši članek svojega petrograjskega dopisnika o velikanski bitki na Ruskem, ki je postala strašno silovita. Položaj Rusov je nad vse ogrožen. Povsod prodirajo nemške in avstrijske čete. Na različnih bojiščih so Rusi v nevarnosti, da jih sovražniki ne odrežejo. Rusi ne morejo nikjer pričeti z ofenzivo. Kot odločilne smatra list boje na fronti med \Viepržom in Bugom. Zdaj pa imajo. Rodovi v Tripolita-niji so se kmalu po začetku italijansko-avstrijske vojske spravili na noge in se uprli italijanskim četam. Potisnili so jih iz notranjščine do obrežja. Ogrožena so žc obmejna mesta, ki jih Italijani izpraznujejo. Spor med Ameriko in Nemčijo zaradi potopa »Lusitanije« še vedno ni poravnan. Amerika je v novem dopisu naznanila Nemčiji, da vztraja na svojem stališču, vsled katerega bi ne smela Nemčija nobene ladje napasti s podmorskimi čolni, ako se na njih nahaja kak Američan. S tem bi seveda bil za Nemčijo nadaljnji podmorski boj nemogoč, zato tudi Nemčija to stališče odločno odklanja. Vidi se pač, da stoji Amerika na strani Anglije. Da bi Amerika svoj nastop nasproti Nemčiji bolj podčrtala, je začela celo rožljati z orožjem. Ameriški listi pripovedujejo, da se mornarica in pehotno vojaštvo pripravljata za vse slučaje. — Nemčija Ameriki ne bo več odgovorila, marveč z vso silo nadaljevala podmorsko vojsko. Nevtralnost Amerike. Amerikan-ski listi poročajo, da so naročili Italijani v Ameriki velikanske množine vojnega gradiva. Amerika preskrbuje italijansko armado tudi z žitom in premogom. Vojaška dolžnost na Angleškem. Lord Kitscliener zahteva, da mora vsak moški od 19. do 40. leta, ako ne dela v kaki tovarni za orožje ali municijo, stopiti v armado. \"a sedanji način — z denarjem ne more dobili zadostnega števila vojakov. Pomanjkanje streliva na Ruskem. Zemstva (odbori okrožij >o stavili predlog, naj se vsa industrija pritegne v izdelovanje streliva in se naj po vojaško organizira. V Rusiji vlada tako veliko pomanjkanje delavcev, da so preko mesta Charbin vpoklicali 300.000 Kitajcev, kateri se vsak dan že pričakujejo. " Svetovna vojska. Obletnica svetovne vojske je za Ruse žalostna. — Ljubim so zasedle naše čete. — Ivangorod obstreljujejo. — Rosi se umikajo na trti med Vislo in Bugom. — 01) Dnjestru in v Bukovini so sc naši dobro zakopali. — Rusi so zastonj poskušali prekoračiti Dnjester. — V bojih ob Soči so Italijani omagali. Druga lOdnevna bitka zanje ponesrečena. Izgube na italijanski strani cenijo na 100.000 mož. — >'aši ohranili vse postojanke. — Junaštvo naših pomorščakov. I spe-sen napad italijanskega obrežja. — Porušen Pelagruž. — General Boroevič — drugi Radeckj". Obletnico strahovitega bojevanja praznujejo naše armade z odločno ofenzivo proti ruskim postojankam. Ako se posreči, bodo prišle velike ruske moči v klešče, ki jih bodo odščipnile od domače zemlje. Veliko, orjaško bojevanje se izvaja sedai na črti od kurske province do reke Bug-a. Največjo važnost pripisujejo prodiranji Hindenburgove armade ob narevski črti. (Reka Nareva se izliva kakih 25 km severozahodno od Varšave v Vislo.) Druga najvažnejša točka tega obsežnega bojnega torišča je pa prostor med Bugom in Vislo, kjer imajo čete generala Mackensen-a pre-važno nalogo, da prodro rusko silo proti severu in zasedejo železnico pri trdnjavi Holm; tako bi bili tukaj Rusi odrezani, kar se je te dni res že zgodilo. Na severni črti ob reki Narevi imajo Rusi manj moči, ker so glavno moč vrgli na južno brambo Varšave, na črto Holm— Ivangorod. Ob Narevi imajo pa več trdnjav, ki so jih pa nemške armade deloma že navzele. Armadi generala Scholza in Gallvvitza sta prekoračili reko Narevo že tudi med trdnjavama Ostrolenka in Lom-ža. (Trdnjavi Pultusk in Rošan ob Narevi sta padli prejšnji teden.) Predutrdbe trdnjave Ivangorod Nemci že obstreljujejo. Varšava je v sl:ski. Ljubim padel. Ko so zvezne armade severozahodno od Ivangoroda med težkimi boji prekoračile Vislo, je 30. julija zvečer naša konjenica opoldne prijezdila v Ljubim. To mesto ima 63.000 prebivalcev ter zelo razvito trgovino. Na celi črti mod Vislo in Bugom se Rusi umikajo dalje, Naš: 31 vojaki sc bore že severno od Ljublina, Pri bilki ob Ljublinu jc bilo ujetih 4930 ruskih vo'akov. ..... , . Ujeti; :ki meseca julija. Na ruskem bo--iišču jc- padlo v nemške roke meseca julija 170.742 ujelih Rusov; zaplenjenih jc bilo 5! topov, 356 strojnih pušk. Avstrijske čelc so v istem času ujele 126.311 mož m 527 častnikov. Zaplenjenih je bilo 60 topov in 202 strojni puški Ob Dnjestru, Zlati Lipi in v severni Bukcvaii so se naši dodobra zakopali in utrdili tako, da sovražnik nc more prodreti naše bojne vrste. Rusi zaman butajo ob tase postojanke. Tako n. pr. so prejšnji 'teden štiri dni in štiri noči neprestano na-: i; na posameznih mestih, ker jim jc bilo dano povelje, da morajo prekoračili na vsak način Dnjester, naj stane, kar hoče, A ob Dnjestru stražijo med drugimi .!,-• Mami četami (udi naši slovenski bram-bovci- in Rusi so sc uračunali. Naši sc pustili. d,- so se jim približali Rusi na 50 ko-mk.-.v, potem so pa bruhali ogenj nanje. K,- stotine mrtvih je obležalo pred njimi. Neki štajerski bataljon jc dobil ob tej pri-lij. \ 122 hrabrostnih odlikovanj. — Dne 2-s ;••.: i. hrvaška in ogrska črna vojska r . r. ■ sari-.bije razpršila utrjeno rusko p; • ' o. ' -.- brnšre Tudi na bojni č . . i pti Mita vi in Dubisi ter >. Nemci nr- daljujejo svoje prodi- •, ■- sc jim posreči, da vržejo Ruse ri . . .-<'a (ob rek Dima, vzhodno od [.: \Vi!pe (vshodno od trdnjave Kr- -i1; da prederejo do obeh teh po-sloj i ležita cb glavni železniški progi V'.-. Petro 5rsd. bo postalo stališče Rufov na Pcljskem tako težavno, da polen ni izključen popoln poraz največjega ob: -. ;-.?.. Detel-? T>" "'.a-< pred I.angorodom. Lifii ' . ■! ■ dr- so Avstrijci spravili p>'ed i v igorod tež! e 42 cm topove in dva 50 c.". topova, !ii so sedaj strah ogrožene trJpave, •' 'ie :>' c- 5>ue Trdnji teden nr b-rjiščih pioti Rusiji 19.000 mož BOJI OF SOČI. VeJiH 'nske irV.be Ualiianov Druga esecet-dne -a bHiifi or.' Golici ss je končala s tcir, da so 'i ;n> odneha?! Uspeh je ta da imajo okrog 100 09f mrtviš in ranjenih V prvi bitki na istem prostoru so imeli do '80 '.»soč izgub, zdaj so pa še občutneje ud.ii iani. 1 ako ljutih in krvavih bojev menda še ni bilo v sedanji svetovni vojski, i: \or so bili tu na iaših slovenskih tleh. llal.jani vedo, da se bližajo zanje še hudi čar.:, ko bodo naši junaki opravili z Rusom in bedo prišli na pomoč sedanjim branilcem tja k Soči; zato so pa porabili to priliko, ko so naši ;e v manjšini. Spravili so skupaj vso silo svoje artiljerije in pehote, da bi prodrli našo črto. Naši so stali kot nepremagljiv zid in vztrajali toliko časa, da se je Lah upehal. Videl je grmade mrtvili in lanjencev ter spoznal, da ima zaenkrat desti batin. Naši pa so ostali de seti dan po orjaški bitki v posesti vseh svojih postciank cb robu doberdobske planote, dasi je bila obramba težka in ne brez izgub. Ranjence so odvažali v Ljubljano in druga mesta. V sredo, 28, julija, 41 dne na ,0 napovedali italijanski v.sji ol.cn o d v Gorici na čast svojemu kralju Viktoi-ju ki pa doslej ni viktor (kar pomeni zmagovalec), ampak vietus - premagan. Napovedan obed je oslal na papirju italijanskih povabljencev. Na bojnem ozemlju gore Krn jc 25 julija popoldne divjal strahovit boj nož. Naši so imeli proti sebi šestkratno premoč. S kamenjem so nagnali italijanski naval. Umikajoče Italijane je nato zdrobila naša artiljerija. Težke boje zadnje desetdnevne vojsko pri Gorici opisuje monakovskt list »M. N- N.« tako-le: Boji ob Soči se dajo primerjati samo z onimi dnevi o Veliki noči, ko so Rusi na prelazu Du-kla hoteli na vsak način prodreti. Cadorna zasleduje natančno isto taktiko brezobzirnega žrtvovanja človeškega materiala! Vedno naraščajoča viharna poplav svežih čet sc izliva sedaj že več dni neprenehoma proti našim postojankam. Vedno priderejo zopet novi, pripravljeni polki, katerim sc potem večkrat posreči, doseči naša kritja. Roji mož ob možu ponoči ob bajnem svitu žarometov so tako strašni da še ni bilo kaj takega v tej vojni Kaiti Dal matinci, že v miru smrtni sovražniki Italijanov, hrvaški velikani in planinci so vržejo z nepopisljivo silovitostjo na Italijane, tako da sc morajo vrniti ti skoro že pred ciljem. Čeprav so Lahi neprestano ponavljali svoje besne napade, sc jc vendar žc naprej vedelo, da bodo vsi napori brezuspešni. Italijani sn se umaknili v svoje prvotne nostoianke Ko so deset dni brez uspeha gonili v- .o ljudi v klavnico. so Italijani obupali in zasedli prvotno stališče pred bitko. Spoznali so. da so preveč razredčene njih vrste in jih bo treba nanovo urediti. Poskusili so potem tuiniain (ob Zdravščini in Vernicijanu) s posameznimi sunki brez pomena. V tirolskem obmejnem ozemlju j« bil vržen neki italijanski bataljon pri darcu v dolini Adiže na/.ii. gakvalntj. sr>oru.enica aene?alt> K* tezarn ri Soroeviču. Deželni odbor kranjski je v svoji soji dne 30. julija sestavil zahvalno spomenico kranjske dežele, ki io je deželni glavar dr. Ku-steršič osebno izročil odličnemu našemu vojskovodji Bor-evičti za vztrajno ter uspešno Imunho naše slovenske zemlje. BotjodVi zadnjih Ani »a italijan-skciir. »ioiišču. Aa Goriškem sc- ob »-obu doberdobske planote sovražni oddelki še poskušali s posameznimi nanadi. Tako so iskali sreče vzhodno od Zagv; ja in pri Redipulji. Naši so jih kratko zavrnili in odločno zapodili osMiiLj) pri napadu na Griže-brdo. 30. jul. popoldne in naslednjo noč .jc Taliiun močno nb streljeval postojanke ob robu kra planote vzhodno od Poiazzo. Pono; iti napadi so bili odbiti s silnimi izgubami na italijanski strani. Ob tirolski in koroški meji so vedno ariiljerijski boji. Na Malem Palu so bili dne 30. julija 1 j rit i napadi; italijanski sili sc je posrečilo zavzeti naš sprednji strelski ja- rek po trdem boju je bil |>a nun mnogimi izgubami vržen iwv .j. General Boruevič. /,m ; madi ob Soči poveljuje g<«i, a| zar pl. Boroevič, znan izza t •„. v \ patih. O njem gre glas/ da je ,r,L. -V,',' deckj. Kot vešča k u, iztičenc; i , patih, se mu je poverila .teži;; z manjšo armado 'i .liirj,, a, Soči. Boroeviča spoštujejo ea-tuiki moštvo; vsi so mu iskreno vani. izstreljeno letalo. N,. Koi.,. n. planoti je 28. julija krogla m-kep,! na. šega topa zadela italijanski zrakoplov, ki je padel na tla. Moštvo je b,io mnvo 200.000 mož so izgubili d slej jani. tako sodi »Grazer Tagbl h ; t0 pa radi tega, ker Italijani rad; ljnlosti boja niso mogli in utegnili pobrati in rešiti i5. njeneev. ki so pred avstrijskimi postojar.; kami izkrvaveli, Ranjence odpravljajo Ita-hjani že v najjužneša mesta, n. pr. v N«. pelj. —- V vojski je bil ranjen ita!. brigad-r.i poveljnik Magi. padlo je doslei 8 ita!, generalnih majorjev, 8 polkovnih povelj, nikov in 27 štabnih častnikov. - Na naši strani je paoel podpolkovnik pl. Kornei; granata mu je odtrgala glavo Junaštvo naših pomerš :oy, Vojaštvo »aše mornarice jt .opet it r.ričato, d«-, oprtano, a pogumno -uva naše morje na jugu. Že zadnjič smo on.enjali, kako sprt i no se je naša pi. nrska sila porazdelila na vzhodno italijansko obalo, ki jo jc z uspehom obsireljev.'; v obseja 160 km doli od Jnkina proti K mali nato dne 27 julija, so naše ?"'«•-« k-fet' ke in 1orpe'hie eaoie uspešne lezrisko progo iz Jakine (An- ■r-i>\\ Pesa-ro kake 60 km v dolžini. Obstreljevale so postajne naprave, kolodvt sklaoiij ča, čuvajnicc in železniške mostove tem obrežju z dobrim uspehom. Več lokomotiv in železniških voz jc porušenih m« lodvorsko skladišče v Fanu jc bilo no in jc provzročil ta požar-m no eksplij ziio. Istočasno so naša pomoai.a letab uspešno metala bombe na k' i: -"'or, jerijsko vojašnico in na cb . ias» siopja v Jakinu; kolodvor za sestavo *« kov je bil močno poškodovan i umccicji je bil; veliko vozečega materijala. V nekem tanku nafte je i a.stal poaj ki te je videl 30 nunskih m-i Vse tr,cle sc se vrniU Scva/nih pomorrV»b si' ni Boj iz zračnih višr • Dne 20, julija zvečer je £ • " talo ,v":alo bo ,-\y na italijanske pc»! jan! ob Soči. Italijani so zr; stretjevali s šrapnei', vj ni!. sc.-! Dne 23. julija, zvečer cb 1! ccj» Vrgl' sc nad južnoliroiskim mestna viii trije italijanski zrakoplove! osem bomb, ki to na padle le samo 1 k;ve in piaztn. -ulice j, Avstrijski zrakoplovec j« tne »J v piav zgodnjih jutranjih ^ j« na. italijansko metlo Verono .">lv Ve tih je več oseb, porušilo se jc avoi in ena tovarna. Prebivalstva se ic grozen strah. 5! iof Porušena brezžična brzojavna postaja na otoku Pelagruž. Naše ladje so .28. julija z ognjem topov razdrle brezžično brzojavno postajo, j; i s i o Ilalijani napravili na otoku Pela-,;,U/. Ta otok so bili namreč poprej zajedli Italijanski vojaki hoteč si zagotoviti na iccr brezpomembnem otoku nekako z,plombo. Naši pomorščaki so udrli na (,;.!< in prizadejali ondi taborečim Italijanom mnogo izgub ter se nato vrnili zopet na svoje ladje. BOJI NA ZAPADU. Na francoskem bojišču ni nič takega, J(ar bi nas kaj bolj zanimalo. S tem pa ni rečeno, da ni bojev. Neprestano se bijejo na vseh postojankah, vendar ni ne tu ne iam takega napredka, da bi se časopisi podrobno z njim pečali. Uradno poročilo dne 28. julija: Severozahodno od Soucheza so šle-zijske čeie ponoči z naskokom zop^t osvojile posamezne dele postojank, ki so se še iz prejšnjih bojev nahajali v rokah Francozov. Zaplenjene so štiri strojne puške. — V Vogezih so se bili na črti Lingekopf —Barrenkopf ljuti boji. Francoski napadi so hiii s protisunkom po večurnem pobliž njem boju odbiti nazaj. Dne 27. julija zjutraj so Nemci ljulo obstreljevali mesto Reims. Ves čas obstreljevanja je padlo na mesto okrog 600 granat. Nemci so izstrelili pri Roucque neko francosko, nri Paronne pa neko angleško letalo Letalce so ujeli. Popolnoma se je ponesrečil angleški napad na nemško postojanko pri Hooge blizu Vperna dne 31. julija. V Argonih je bila te dni silna kano- TURČIJA V VOJSKI. Rusi se umikajo pred Turki. Iz Erzeruma se poroča 25. julija: Ruska armada ob desnem turškem krilu se umika v več oddelkih nazaj. Turška armada jo tako trdo zasleduje, da se je mo-!>el ruski glavni stan komaj rešiti. Dne 26, julija so potopile turške obrežne baterije pred Dardanelami angleški podmornik »Mariotte«. 31 mož posadke ic v iurškem ujetništvu. Iz Carigrada poročajo, da so bili Rusi "a Kavkazu ob napadu na tretjo obrambno črto — poraženi. Več sto Rusov je ujetih. SRBIJA. Zakaj Srbi mirujejo? Zadnji čas so imeli opraviti v severni Albaniji, ker jim bolj kaže. Proti Avstriji bi bili zopet začeli z ofenzivo, tako trde srbski častniki, če b' Rusi prekoračili Karpate, Italijani pa 1 "segli sigurne uspehe. Sicer jih je pa le-f1,ar močno zrahljal. — Od druge strani pa se čuje, da začne Srbija zopet z ofenzivo. Tedenske novice. Proslava rojstnega dne našega pre--vctlega vladarja. Deželni odbor je v ta m'men dovolil, da se razdeli na dan 18. avgusta t. 1. 4000 K kot darilo našim vojakom na fronti. Rdečemu Križu se dovoli za okrepčevalnico K 2000, Belemu Križu na Dunaju pa K 1000. K stroškom za posebno jttžino ranjencem in bolnim vojakom v Ljubljani in okolici prispeva deželni odbor 45%. Dežeim glavar dr. šusteršič je bil osebno v Kibnici ter izročil pomožnemu odboru za pogorclce večjo podporo v živilih in denarju. Za pogorclce v Ribnici je dovolil dež. odbor 4000 K podpore; pogorelcem v vasi Drnovo (Cerklje na Dolenjskem) pa 2000 kron. Za spomenik na ljubljanskem pokopališču pokopanih junakov je deželni odbor določil 10 tisoč kron kot temeljni kamen. Goriški nadškof dr, Fr. Sedej je bil do zadnjega časa v Gorici. Pretekli teden se je pa začasno preselil v Vipavo. Naš 17. pešpolk, Moštvo tega železnega polka je do 20. julija 1915 prejelo 391 zaslužnih svetinj in odlikovanj. Za odlikovanje je predlagano še 600 mož. Dva vlaka sta trčila v soboto, 31. julija na postaji Zidanega mostu. Kobaridski dekan č. g. Juri Peternel živi čil in zdrav v Kobaridu. Torej so bile vse govorice, da je bil ustreljen, prazne. Iz ruskega ujetništva so se po dolgem času oglasili; Janez Potočar iz Topliske občine v novomeškem okraju; nahaja se v inestu Tjumen. — Štefan Kisela je pisal iz Sibirije, da se mu ne godi slabo. Oba sla bila ujeta neranjena. — Bratje poslednjega se nahajajo v Bosni, ki jih bo gotovo veselilo, da je Štefan živ. — Fr, Gantar, posestnik iz žirovske okolice. Po osmih mesecih tihega molka je prišlo pismo iz Taš-kenta v Rusiji, ki v njem naznanja, da je ujel, sicer pa zdrav. Pismo je romalo 9 tednov. Žena in otroci, ki so mislili, da ga ni več med živimi, so se silno razveselili očetovega pisma. Marijino svetišče na Sv. Višarijah je od 19, jul. dalje tudi že v ognju italijanskih topov; vendar pa doslej cerkev še ni trpela, Le zupnišče je bilo zadeto in deloma poškodovano. Milostna podoba je pa ohranjena. Laške uietn!ke dovažajo vsak dan v Ljubljano. Peljejo jih najprej na Grad, ondi imajo priliko, da si ogledajo lep kos naših krasnih slovenskih poljan, pa tudi snežnih planin; potem jih pa odvedejo čez pet dn: v stalne ujetniške tabore — naprej. Bel kruh in bele žemlje imajo zopet v Zagrebu. Pol kilograma belega kruha stane 80 vinarjev. »Mladeniške nedelje« — tako imenujejo na Bavarskem one nedelje, ko imajo za mladeniče od 14. leta dalje posebne cerkvene govore, da bi se mladina duhovno prenovila in okrepila. Imajo tudi večkrat skupno sv. obhajilo, ki ga darujejo za vojake na bojiščih. Morski volkovi v reški luki. Do seda; so se le redkokdaj videli morski volkovi v bližini reške luke, Te dni so jih pa zapazili večje število. Oblasti so odredile, da so kopališča zavarovana z žičnato ograjo, ki sega do dna morja. Govori se, da so se priklatili morski volkovi v Jadransko morje iz Egejskega morja, kjer jih je pregnalo grmenje lopov. Kakor znano, živi v Egejskem morju in zlasti ob azijski obali veliko morskih volkov. Marsikaj se je izpremenilo zadnji čas v Trstu. Posebnost je tudi v tem, da znajo nekateri prebivalci kar naenkrat prav dobro slovenski govoriti, odkar so namreč odšli regnikoli iz Trsta. V slovenskem jeziku kupiš sedaj vse, kar želiš. Tisti, ki se jim je sedaj razvezal jezik, so bili narodni mrtvaki, ki sc iz strahu pred regnikoli niso upali govoriti lastnega jezika, ker bi jih bili drugače preganjali in zatirali. Cena moke. Notianje ministrstvo je določilo ceno moke lako-le: Pšenična moka od 52—68 kr n za 100 kg; ržena po 42 kron. otrobi po 17 kron. 40 letnica mašništva. Dne 25. julija so imeli v Mariboru slovesno sveto mašo zahvalnico o priliki štiridesetletnega mašniškega jubileja lavantin-skega knezoškofa dr. Mihaela Napot-nika. 11 vagonov gnilih jajc. V Egnach na Švicarskem jc došlo te dni 11 vagonov jaic iz Bolgarije. Ker se je potrebovalo za prevažanje jajc iz Bolgarije v Švico več tednov, so se jajca na potu popolnoma pokvarila. Vseh 11 vagonov jajc so morali pometati v velikanske jame in pomešati z zemljo Z jajci pomešano zemljo bodo po-'abili za gnoj. Velikansko grudo zlata izkopali, V Angleški Kolumbiji so izkopali velik ansivo grudo zlata. Gruda ,e dolga 36 palcev, široka 18 palcev in njena debelost znaša 2 palca. Vrednost izkopane zlate rude oe ceni na 190.000 kron. Poslali jo bodo na svetovno razstavo v San Francisko, kjer jo bodo mogli občudovati obiskovalci svetovne razstave. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 8/i % brez kakega odbitka. Mure od 8. M do i. popoldne. Glej inserat! Razne novice. Velikanska škoda. Krakovski »Čas« sodi škodo, povzročeno po ruskem vpadu v Galicijo — lia 2 milijardi 350 milijonov kron. Delo podmorskih čolnov. Do 25. julija so nemški podmorski čolni potopili 229 angleških in 30 diugih soviainih ladij. 51 Laš-vi kraij ^ Gradežu. Ondotr.a cerkev iua .iiii1 počene starine velike vrednosti ki 'ih jc 7'ipnik po naročilu svojega ško;'d .-kril. l.af.ki kralj bi bil rad le stvari vidd. Žunnik nm je naravnost rekel, da mu |ili ne n m e pckazati, ker so na varnem, Drugi dan so prišli karabinarji, ki so vrt- preiskali ;n res našli tuCi cerkvene vredno j b. Župn.: a so pa cd1-^'! v Ilaln- . Največje taborišče zu ujetnike v naši državi so postavili v bližini Požuna na Ogr- '"- ' ' ki skeiti. Vsa sta\ ba obsega 4™ b ;>•■.!'• v£ii,;c spi a', iii do 10300; vernih uj»t- Ušel jim ie. Iz mesta Simbirsk je ušel 29 'unija jamski viničar Franc Murko Prihove na Štajerskem. Bil je v ujetništvu. Drie 7. lulija je prišel blizu mesta Kalva-riic kjer so nemške čete. Tam so ga pogostili. obriti oblekli. Med potjo je bs naoere, Bavarski časopis »Bayer. Star.tr-Zeitung« je izračunal, da jc bilo na vseh bojiščih do 24. julija ujetih poldrugi milijon Rusov. Pohvala primorskih Slovencev, Karoi Bricelj z Gorenjskega piše svoji ženi med drugim: Italijan si zelo prizadeva, da bi predrl našo bojno črio, a dosedaj je vse 0' poizkuse krvavo plačal in nič dosegel. Naše izvrstne postojanke m nasi hrabri vojaki jamčijo za io, da se Lahu njegovi načrti ne posrečijo. Vsi smo ogorčeni in jezni na Italijane, zato tudi prenašamo vse trpljenje, ki nas zadene v tej vojni t n-morski Slovenci so zelo dobri ljudje in nadvse zvesti Avstrijci. Človeka gane ko sliši, kako se boje, da ne bi prišli pod Italijo, in kako žele, da bi zmagala poštena naša stvar. Med Slovenci ni izdajalcev, kakor so bili v Galiciji, pač pa vsi radi delajo in vse dajo, samo da bi bila zmaga naša. Ko človek vidi to požrtvov; lnost ga navda trdno upanje na končno zmago. Bog ho I udi v bodoče z nami! Večna slava vojnemu župniku! ro zmagi pri Plaveh jc obiskal vojni superior Lovrič svoje junaške Dalmatince. Z vseh strani se ni čulo drugega, nego »on je prišel«. Prišel je res oče k svojim sinovom. Major Turudi ga je pri skromnem kosilu takole nagovoril: »Bitka ob Soči bo eno izmed najlepših poglavij v zgodovini naše slavne armade. Ti, preljubi naš dušni pastir, si k tej slavni zmagi, ki bo v zgodovini brezprimeren zgled junaških činov, veliko, zelo veliko pripomogel. Ne orožje, nc smrtonosne krogle, temveč navdušenje naših vrlih vojakov je zmagalo. To navdušenje pa si Ti vnel v srcih naših vojakov. Ti si našim ljudem vlit duha vzvišenega junaštva, Ti si moje junake, predno so šli v določene jim strelske jarke, navdušil :ca cesarja, prešlo) in domovino; Ti si jih spremenil v leve! Po Tvojih nepozabnih nagovorih si sam rekel: »Čudeže bodo delali! Ljubljene "ii vbdarju bodo napravili ve- S liko veselje!« Tvoje prerokovanje se j« i,,, polnilo. Junaški čini mojih vrlih vojak',, ob Soči so najlepše Tvoje plačilo. Ti si ,,'j polku, ki je ovenčan z vencem zmage, posebno pa pri mojem bataljonu zaslugi! .(./■, no slavo.« Švicarski general — častnikom m mo. štvu. V »Reichspost« št. 325 od 13. julija 1915 beremo naslednje času zelo p-m.e-no povelje geneiala pobočnika švicarske ir-made: Množijo se pritožbe, da posamezni polkovni poveljniki zaničujeio verske cule in pravice podrejenega jim moštva. Takemu postopanju se morajo višja poveljstva kar najodločnejše upreti. Kdor ne more iz lastnega prepričanja zadostno spoznati notranje vrednosti verskega čuta, naj spoštuje vsaj to. kar jc drugemu najvišje in naj-vzvišenejše in kar dotični toliko bolj ceni in upošteva, kolikor resnejsi časi so. Višja poveljstva naj zato poskrbe, da se bocio sledeče določbe strogo izpolnjevale: 1. Nedelja, dan Gospodov, naj se tudi v armadi posvečuje. To je v sedanjih razmeri-h fSolovo mogoče. 2. Ob nedeljah in praznikih nai se da oddelkom priložnost, udeleževali sc božje službe, in sicer ločeno po verski izpovedi, v kolikor dopuščajo to krajevne razmere. To velja za moštvo vsake vrste. Ovadeni slučaji dajo povod, da se to tu posebno naglasa. 3. Pri versko mešanih polkih se mora božia služba vršili ločeno po veroizpovedi. 4. V nežnočutečem in plemenitem -poštovanju verskega prepričanja in izvrševanju verskih dolžnosti naj dajejo častniki, kakor povsod in vselej, dober zgled. - Gererclni pobočnik armade .-i-d'.■,nit. divizionar Bre^er,- rroti bombam napolnjenim s plinom. V sedanji vojski uporabljajo novo orožje, namreč bombe, ki so napolnjene s plinom in ki širijo dim. Kadar lake bombe razpo-ijo, se dvigne gost dim, ki vso okolico •3<;rne v teino. Vojaki zato ne vidijo in se , ne morejo posluževati, svojega orožja. Dim j piih-.ja skozi očesa, nos in usta v telo, kjer i povzroča poškodbe. To bojno sredstvo se navadno uporablja pred naskoki. Slika nam predstavlja, kako se ščitijo vojaKi preti takim bombam. Na levi zgoraj » J sp~daj: Varstvene krinke in dihalmki i gležev. Na desni zgoraj nemški sam'e^ | vojak s krinko, ki pokriva obraz. SI,1a tudi veseli z veselimi in °nesi to novico v naš slovenski svet, v zPoabtido in tcla*b= -,-aem onim ženam in materam, ki od svojcev že več mesecev nimajo poročil; povej jim, naj ne verjamejo lažnim govoricam, tudi ne takozvanim očividcem. Ako se je Luko. Jordan, ki ga je vsakdo smatral za mrtvega, oglasil po 10 mesecih. se bodo gotovo še mnogi, ki se pogrešajo prav kmalu r glasili. Marija Jordan, h Loža. Pred dvema mesecema je odšel ponoči tukajšnji posestnik in čevljar Anton Mule, oče petih nedorastlih otrok, z doma. Iskali so ga večkrat, a brez uspeha Narastla voda iz kanala mestnega vodnjaka pa je v noči od 30. na 31. julija spravila njegovo truplo na svetlo. Nesrečnež, znan žganjepivec, je zašel v kanal najbrž v duševno zmedenem stanju, kar je pač kriv alkohol. Bodi Bog milcstljiv njegovi duši. Grozno, kako žalostni nasledki nesrečne pijače se dogajajo ponovno ravno tukaj; kaj bo z ubogo mladino! Goče. Umrl je Jožef Baje, star 79 let. Udeležil se je vojske na Loškem 1. 1859. in 1866., kjer je bil ranjen in zato je tudi užival ustanovo za invalide. Rad je govoril o svojih vojskinih doživljajih. Še v zadnji svoji bolezni je v zmedenosti govoril, da vidi po vipavski dolini vojake »marši-rati«. Stari vojak-junak se je umaknil mladim junakom. — Umrl je po kratki bolezni v Ljubljani četovodja Peter Ferjan-čič iz Manč. Bil je prav dober fant, veselje matere-vdove, katere nikdar ni razžalil. Da je bil res dober vojak, spričuje sledeče pismo, ki ga je materi poslalo vojaško poveljstvo: > V teku triletnega službovanja pri kompaniji se je podčastnik Peter Fer-jančič vedno posebno odlikoval z vestno službeno gorečnostjo, z izredno pridnostjo in s posebnim veseljem v izpolnjevanju njemu naloženih dolžnosti. Komoaniia. izgubi z njim zglednega vojaka. Poveljstvo in kompanija mu ohranita vedno prijazen spomin. O tem se obveščate, da imate vsaj zavest, da je Vaš sin zapustil pri kompaniji posebno lep zgled,-To naj Vos tolaži ob bridki izgubi. Končno sprejmite izraz najsrčnejšega sožalja od vseh častnikov, podčastnikov in moštva 8. kompanije, po-■52bno pa od podpisanega komandanta Vašega pokojnega sina.« Evgen Gn.ent, stotnik. Naj bi si vsak vojak zaslužil tako pohvalo! Vojak z Goč piše med drugim: »Dosti veselega bi Vam lahko pisal sedaj, ko bivam v Rusiji. Vojska tako dobro napreduje, da si ne morete Vi misliti in tudi časniki ne pisati; ko bi se vse opisalo, bi moral vsak »Slovenec« na dan tehtati najmanj pol kilograma. Več kot en dan nismo nikjer na mestu, ker se Rus vedno umika proti Petrogradu. Ujame se vsak dan na tisoče Rusov.« iveri. Življenje je salata, skrbi so jesih, dobra volja je pa olje. - Sleherni dan se kaj novega naučimo in 'kaj starega pozabimo. Neumnost modrijanov jc še zmeraj več vredna, kakor modrost norcev. Povest o denarjju. Spisal Ivan H r a s t. (Dalje.) IV. Božični prazniki so minili. Jasno nebo se je liste dni razpenjalo nad Selom, bilo je skoro toplo, povsod so se videle izpre-hajajoče gruče ljudi v prvih popoldanskih urah. Vsak se je hotel zopet naužiti soln-ca in svetlobe, saj je vedel, da to ne more trajati dolgo, da lehko prineso že bližnje ure izpremembo, ki jih bo potisnila zopet v zatohle sobe. Tudi Lojze Zemljak ,e za nekoliko časa zapustil svojo prodajalno ter stopal počasi po cesti navzgor proti Dragi, ki se je svetila v solnčnih žarkih kakor prerojena nanovo. Ko se je zableščala pred njegovimi očmi tako lepa, se mu je zopet usilil v spomin blagi pokojni tovariš, ki se je spominjal nje še nekoliko ur pred svojo smrtjo, ki jo je ljubil z vsako žilico svojega srca in zahrepenel po njej še v zadnjih trenotkih svojega življenja. Solze so stopile Lojzetu v oče pri tem spominu in pogled njegov je splul tja v znane in ljube kotičke pod stoletnimi hrasti, kjer sta užila toliko srečnih in blaženih trenotkov. Koliko bi dal, ako bi sedaj-le stopil k njemu prijatelj in bi šla zopet skupaj tja gori, roko v roki, in bi sedla na znani tihi prostorček ter se zasanjala nazaj, daleč nazaj v lepa detinska leta! Toda prijatelj počiva v daljni bratovski zemlji, porošeni s krvjo in solzami, in se ne vrne nikdar več! Medtem ko je Lojze še vedno nepremično zrl na Drago, se je nekdo ustavil za njegovim hrbtom. »No, kaj tako zamišljen, mladi prijatelj?« Lojze se je ozrl in je zagledal za seboj svojega nekdanjega učitelja. Bil je že upokojen in je stanoval v svoji hiši, nekoliko oddaljeni od trga. Že dolgo se nista videla, zakaj učitelj ni rad zahajal nikamor. Imel je vedno dosti posla s svojim vrtom in s svojimi knjigami, kar mu je bilo poleg družine najljubše na svetu. »Oh, gospod učitelj! Veseli me, da vas zopet vidim po tako dolgem času. Dobro izgledate, nič se niste izpremenili.« >E, Lojze, leta nobenemu ne prizane-sejo. Toda, hvala Bogu, res je, počutim se še vedno dobro in tudi moči me še niso zapustile. Vendar pripravljeni moramo biti vedno, Lojze!« »Daleč je še to, gospod učitelj, ako Bog da. Ali gotovo greste sedaj v trg in zelo ljubo bi mi bilo, ako dovolite, da vas spremim.« Učitelj se je razveselil te ponudbe in krenila sta skupno doli proti trgu. Po poti sta se razgovarjala, in beseda je dala besedo, Lojze je čutil zaupanje do svojega nekdanjega učitelja in sam sebi se je čudil, da ga ni obiskal že izdavna, da se mu 62 ni razodel ter ni iskal pri njem dobrih sve-tov in navodil. In sedaj mu je nehote povedat prav vse, kar se je godilo z njim v zadnjih letih ter tudi povest o izgubljenem d enačil. Kakor vidim, si še vedno pošten n\la denič, Lojze! To me veseli, sreča te gotovo še črka, ako ostaneš takšen. 1 oda predvsem zatri v sebi vsako malodušnost ne povešaj rok in glave tudi ako ti ne gre tako, kakor bi hotel. Delo bodri človeka in m n da zadoščenje celo tedaj, ako mu izpodleti. Da ti hoče usoda dobro, je gotovo, sicer ne bi bil dobil čez toliko časa vn.jc.vega denarja. Kaj takšnega se ne zgo ai \3ak dan! Vztrajaj in vse bo pravic Dospela sta pred prodajalno in vstopila. V veži je že čakalo ne'kaj odjemalcev, že dolgo jih ni bilo toliko. Lojze se je nasmehnil in jim postregel ročno in vljudno. Potem pa je odklenil predal in potegnil iz njega z veselim izrazom na obrazu znani zavitek. Razgrnil ga je pred učiteljem ter dejal: xTo je tisti zakiad, ki mi je delal toliko skrbi in žalosti, a ki je sedaj zopet srečna dospel v moje roke, da mi prinese težko piicakovano srečo.« Učitelj se je sklonil nad denar in gledal bankovce nekoliko časa zamišljeno. Trpek izraz je legel hipoma okoli njegovih usten, ni; ni bilo veselega na njegovem obrazu. (Dalje prih.) Sinke m črtice z kepč. Misli uhajajo na dom ., „ Jakob Burgar, vojak pri gorskih top-ničarjih, jc odrinil takoj izpočetka na bojišče. Staršem pridno dopisuje ter vedno 52 poizveduje, kako je doma pri gospodarstvu, živini itd. Hvali se, da je še vedno zdrav in čil. Dokler jc bil na severu, )e s ponos m zatrjeval, da Rusi beže, kamor pridemo, kakor 'niš pred mačko. Kljub temu so ga ruske g.vnate že ogrožale, hna je padla nekoč 3 metre pred njim; malo obsula ga je s prstjo. Otresel se je, pa naprej streljal. Ko je bil prestavljen, da gre zoper Talijane, je zapisal: Rusu smo dali, kar mu gre, Talijanu ne prizanesemo. Sedaj smo prišli branit slovensko domovino. Nahajamo se blizu Kranjskegore pri Trbižu. Sedaj bi bil že lahko k nec, če bi Ta-lijan ne začel. Pa nič ne de. Tudi njemu bomo dali, da si bo zapomnil, kaj so avstrijski vojaki — Dosedaj rem prehodil velike sveta: celo Galicijo, kos Rusije in se mi hvala B ;gu, ni nič zgodilo, čeravno sem bil že večkrat skoraj v ruskih rokah in so krogle brenčale kakor čebele okrog nas. Tukaj pa spet roka, tako da se kar gore tresejo. Nevarnosti še ni prevelike, le dolgčas je, ker se ne vidi drugam, kakor v »lnft«. Prosim, da mi odpišete, kako je doma, kakšno letino imate in 'kolikr živine Pozdravim vse skupaj . . . Možate besede slovenskega vojaka. Par dni pred smrtjo je pisal narednik-Franc Škedel (iz Prigorice, Dolenjavas pri Ribnici) sledeče pismo svojim staršem: Bukovina, 22. junija 1915. Naznanim Vam, kakor sami že veste, da se je tudi v Galiciji obrnilo kolo vojne sreče na bolje. Sijajno so se pokazali napredki naših čet na celi bojni črti. Levo krilo stoji daleč v Rusiji okoli Varšave, si edina pri Lvovu; pri reki Dnjester sem se boril jaz (oziroma cel polk). Sedaj smo prišli v Bukovino na mejo Avstrije, Rusije in Romunije. Tu se bijejo strašno težki boji. Bog z nami! Mi upamo, da bo vse dobro. Molite za srečno zmago in vrnitev! Italija bo pa kmalu na cedilu ostala. Zaganja se — zaganja, a še ni nič na boljšem . , . Tukaj je huda vročina. O miru se nič ne čuje. Zaupajoč v božjo pomoč kličem: Hvala Bogu in Mariji! da sem fe toliko pri zdravju. Vdan v voljo božjo hočem biti zvest in hraber boritelj za cesarja in domovino. Živela Avstrija! Pripravljamo se na veliko bitko. Sprejmite najsrčnejše pozdrave ...« Dne 25. junija je hrabri borilec France padel. Njegov poveljnik je sporočil smrt ljubljenega pokojnega s sledečimi tolažil-ninn vrsticami: »Vaše blagorodje! S težkim srcem spoiočam žalostno vest, da je mojega pridnega narednika Franca Škedelna dne 25. junija zadela junaška smrt. Jaz čutim iz celega srca z Vami vred žalostno bolest tembolj, ker je bil padli junak več mesecev v težkih urah moj zvesti spremljevalec, moji kompaniji vedno svetla predpedoba pravih vojaških in človeških čednosti. S srebrno hrabrostno svetinjo že odlikovan, bi bil zopet v kratkem dobil novo odlikovanje za hrabro in pogumno vedenje, vendar je usoda drugače hotela. Naj mu Vsemogočni junaško službovanje bo- gato poplača. Ves čas vojaškega življenj, visokospoštovan in ljubljen od nus vseli — mu bomo ohrmili častni spomin, Zavest in prepričanje, da je Vaš ju. našk. fin izpolnjujoč 'ako zveslo dob . t do cesarja in domovine žrtvoval svt,'e mlado življenje na p l j it rlave, naj Vam' lajša Vašo globoko fc 'les;. P( k. epi' Z odličnim spoštovanjem Alojzij Randel, nadpovi čnik, poveljnik 4. komp. botu. polka ? Gospodarske vesti Državne podpore invalidom, njih svojccm ia siiotani padlih vojakov. Ker prihajajo zadnji čas na deželni".!. I.or oil raznih strani vloge glede državne pod-pore invalidom, njihovim svojcem in sirotam po padlih vojakih, se v svrho poduka prisi-detli: priobču jo tozadev iti zakon, i/, katerega jc posneti kdo ima pravico do državne pre-skrbnim-. kaj se zahteva v dosego t. h podpor in kako ic ravnati pri vlaganju proS-ni. /|a.|i sc opozarja na določila S i- ministrskega ukan y. dne 12. junija 1915, St. 102. Ukaz ministrstva za deželno bran v polurnimi -s finančnim ministrstvom n v -o-glasju z vojnim ministrstvom z dne 11 juniji 1P1 ;>. s katerim --e odreja nadaljnje plačevanje po zakonu z dne 2(i. decembra 1012. I. (dr/ zak št. 23?) pripadajočih prispevkov a preživljanje in se določajo državne podpore za osebe moštva, ki so postale invalidne, in u njihove svojce, ter za zaostale po osebah moštva. S 1. Na podstavi S 1. cesarskega ukaza z dne I?, junija 1915. I. (drž. zak. št. Kil -e odrej« nadaljnje plačevanje prispevkov za preiivljj-nie \ tam omenjenih primerih in pn tam omenjenih pogojih v polni zakoniti izmeri. S 2. Izvišuje S 2 navedenega cesarskega tikiua se dtHoitjo tam omenjene državne podpore, ki jih je izplačevati, ne kratft pripadajočih zakonitih preskrbninskih pristojbin, v meseno naprej dospevajočih obrokih, z naslednjimi letnimi zneski: A. Za invalide: 1.) f>0 kron, ako jc pridobitna spnsobnn-t v prejšnjem poklicu zmanjšana za najmanj 20, toda za manj nego 50%; 2.) 120 kron, ako je pridobitna ^pnsohnH v prejšnjem poklicu zmanjšana za 50 do lws 3.) KSO kron, ako je kdo popolnoma nesposoben za delo. 15. Za svojce invalidov: 1.) 60 kron za zakonsko ženo invalida,!" po A: 1. 2 ali 3 sam prejema podporo; 2.) 30 kron za vsakega zakonskega ah zakonskega otroka invalida, ki prejema ™ podporo po A: 1 ali 2. in 00 kron za vsaKOF« takega otroka invalida, ki sam prejema l101 poro po A: ,'); . ,, n.) po 00 kron za zakonskega očeta nn^ da, zakonsko ali nezakonsko mater in M» • nadalje zakonskega očeta nezakonske m« invalida, ki sam prejema podporo po A-ali 3 toda z omejitvijo, da skupna vsota. I por teh svojcev ne sme presegati zneska i- • C. Za zaostale po padlih ali " ">1 1 1.) 120 kron za vdovo; .. n.a. 2.) 12 kron za vsako zakonsko aH kon.jeno siroto brez očeta; ,. nj(. po 30 kron za zakonsko ali poznKou, no siroto brez staršev, ako je ie ena taka i-ota; po 30 kron, ako sta dve taki siroti-ako so pO štiri 24 kron, ako so tri, in po 1* kron ali je več takih sirot: , tiro|o, 4.) HO kron za vsako nezakon-ko . (j ako je ostala vdova, ki ima pravico pi J vdovsko pokojnino ter podporo po ,">.) 10S kron za nozakonsko siroto, ki jo jo ilosloi vzo.vžcval padli ali umrli in 'ki 110 spada , d C: >•.■. nko jo samo ena taka sirota, po h.: krt,ni nko sla ilvo, po !)(> kron, nko so tri , |ki !!0 kron, ako so Štiri ali ako je voč lakih -i; <.f li.) po CO kron za zakonskega očeta in de ,ia, zakonsko ali nezakonsko mater in babico, nadalje za zakonskega očeta nezakonske malce v omejitvijo, .a delo, so, morejo izjemoma odmeriti v S 2, \ in H ustanovljeno podpore tudi v višji izniči i. ako jc to potrebno, da sc zavaruje inva lidu živež. l etni zneski podpor pa skupaj s pokojnino za invalida no sinejo presegati zneska UlO kron. S i. Sprednje podpore se prisojajo 'e, ako se prcsl zanjo in nko jc potrebnost dokazana. I ii svojcih :ili zaostalih — izvzeinfi siroto. ki imajo po zakonu o vojaški preskrbi pravico do vzgojevalnega prispevka - sc \eže prisodim podpor razen tega na pogoj, da ie invalid ali padli (umrli, pogrešani), preden je odrinil v vojaško službovanje, te osebe res bistveno vzdrževal ali vsaj trajno podpiral. Prošnje za podporo jc. vlagati pismeno ali ustno pri občinskem predstojnišlvu bivališču, oziroma pri c. in kr. zastopniškem obia-stvu. S 5. Pravico prejemanja ima invalid tudi za svojo ženo in svojo zakonske ali nezakonske otroku, ter za svoje prednike, vdova tudi za zakonsko sirote in nezakonske sirote invalida, ki žive z njo v skupnem gospodinjstvu, invalidov oče ali ded tudi za svojo ženo. V ostalih primerih imajo osebe, katerim c prisodi podpora po S 2, same pravico preji mati jo. S 0.' Ta. ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Geovgi s. r. V V V Občinski j.ovi, ;.:. ,u\ deželna vlada je vsled posredovanja deželnega odbora z ukazom z dne M. julija 1915, .št. 17.161, izdala na. c. kr. okrajna glavarstva nastopno okrožnico: »Izrekla sc je bojazen, da se utegnejo 1 letošnjem letu pri oddajah občinskih lovov v zakup vsled maloštevilne udeležbo ponudnikov, pogojene po vladajočih iz-ednih razmerah, dosegati samo nizke zakupnine, kar bi glede no to, d-< se občinski 1 --.vi večjide! oddajajo na dobo petih i' ; Irajiio oškodovalo zakupovalce. Zaradi g; ni nobenega zadržko proti temu. da •o v 'letošnjem letu poiei<-joče zakupne ogodbe glede občinskih lovov v slučaju da prosi za to zakupni!.: in privoli v to oblina, morete. za dobo enega leL poctalj-a ti. ali pa da se občinski lovi, ki se bodo It-inanovo oddajali v zakup, če dojde od strani občine talca orošnjo ali se izrc ■: laka želja, dajo v zakup samo za dobo enega leta. O tem sc obvešča c. kr. okrajno glavarstvo z naročilom, da pri letošnjih oddajah občinskih lovov v zakup, kolikor 'e mogoče varuje koristi zakupovalcev. Razglas, P r i v i j a n j e c e n. V zadnjem času se je p0 časopisju, pa tudi drugod opetovano priporočalo kmečkemu prebivalstvu, naj zato, da se izogne preganjanju radi privijanja. cen, za svoje izdelke sploh ne znbiev;; nobene cene, temveč naj kupca samo vpraša, kako ceno je voljan plačati, in naj kupčije ne sklene, ako mu ponujana cena ni povšeči. 'Judi tako ravnanje prodajalca, ki blaga ne proda preje, dokler se mu no ponudi čezmerna cena, ki jo ima v mislih, učini prestopek ter je bilo že rrmego ljudi, ki so tako ravnali pri prodajanju, občutno kaznovanih ne samo z denarjem temveč tudi z zaporom. Pa tudi tisti, ki vzpodbujajo na povedan način k privijanja cen. so v nevarnosti, da jih bo kazensko sodišče zasledovalo in da bodo posebno takrat strogo kaznovani, če se obračajo s svojimi nasveti do širših krogov v tiskovinah, okrožnicah ali na zborovanjih. Svariti je treba prav resno, naj se taki nasveti ne dajejo ali ubogajo, Od deželne vlode. Nekaj o pegastem iegarju. Kakor je inliuenca stara nadlega, ki jc nastopala različne čase pod različnim, imenom, tako tudi legar ni nova bolezen. No-šim prednikom je bil znan pod imenom »gnila mrzlica«, »črna mrzlica«, »prisadna mrzlica.«, »ruska ali ogrska, bolezen«. Ako čilamo 'popise teh starih, bolezni, sc uie-majo s popisom sedanjega legarja posebno tam, kjer se pridruži legarju tudi huda inliuenca in sc strnite teko dve bolezni v eno. Umrljivost pri pegastem Joga vin je velika. Z grozo slišimo, kako pobira zdio.v-nike in ujetnike, strežnice in duhovnike. Marsikatero plemenito dušo nam je ugrabila. Kaj je vzrok bolezni? Pegasti legar nastopa kot tovariš vojnega pomanjkanja in trudov, Pospešijo ga umazani natlačeni prostori, telesna nesnaga, opešana kr-. Imenuje, se tudi : 1 ■■!■:•-tina mrzlica«, .le p >, kakor uči izkušnja, bolj r irska bolezen, ki na pomlad poncLaje. Kako se naleze por-osii legar? Prejšnje čase so li-.-sliH. da sf. naleze po okl. ženju zraka in po dotiki bolnika; zdf.j sedijo nekateri zdravniki, dr. gs razruirn;-"> uši, drugi zdravniki so zepe- merjeni da okužuje bolnik sam vse., kor pride ■ njegovo bližino. 6 tem j« cispJ c, kr. zdrav, nik dr. Fiisch približno: Uši niso edini vzrc-k■ pač jo vorojetnn. d p;cm-;--j.; bo-lezei:. Zdi se, da je strup v ztakt: bolnii rde. Na podlagi večletnih izkučird' dr. F?»vch; da je najboljša pomor in, on so pc bolnišnicah okna noč In dan odo?; Pripoveduje, da je Imel j • 890, dva r.ngastcgi legarja v vojaški bolnici v Hv; ru^* Obe bolnika jc da! oiencsti v posebno sobo, kjer je ukazni, da so bila okna neč in dan odprta. Sob;; bolnišnice jc pustil pobeliti, tla izribati, okna in vrata so bila 1A dni noč in dan odr.rta. Obleko ie'' dveh so natančno pregledali, a niso našli nobene lazice. Vsled vedno čistega zraka se m ra«r-ila bolezen, da si c la imela vojaka pravi »egao.li icgtr. Tu cl t več drugih zdravnikov trdi, da so, odprl", okna in vrata, tudi pozimi, najboljše sredstvo, da. se prepreči bolezen in se zdravi ne okužijo. To je jasno. Bolnik l-idiliujc iz sebe stiupeni zrak; ako ga zopet nazaj vdihuje, ne more ozdraveli, ako ga vdihujejo drugi, morajo oboleli. Zalo je tucii več slučajev te bolezni pozimi, ker jc vse bolj zaprto. Umevno pa je tudi, da raznaša uš bolezen, ako pride od bolnega na zdravega in da dobi ušivi človek prej legar kakor drugi. Ui:. sc prime najraje človeka, ki ima že opešano kii in velo kožo. Ušiv človek ni več zdrav in če pride v okužen kraj, če živi v razmerah, ko se ni mogoče očediti, če ima pomanjkanje hrane in velike napore, je naravno, da zapade bolezni. Legar ie stalna bolezen v nekaterih krajih na Turškem, na Ruskem in na Irskem. Ko je vladala na Irskem huda lakota in. je razsajala ta bolezen, so jo prinesli takrat od tam na Angleško. Res je, po udih, hud glavobol, grlo je suho. To se nc siri legar, to pa le zato, ker se ne cirži njegov zametek v vročini. Mogočo i-oi da jc. nastala tisto hudo lačno leto t Irskem belezen vsled tega ker je gnil krompir in so ga vendar uživali stradajoči kar surovega. Tudi vojaki oboie pogosto-ma lc vsled uživanja neprimernih jedi in pokvarjene vode. Napoleon je vlačil s svojimi vojskami pegasli legar po celi Evropi. Ako beremo stara poročila iz časov vojne s Francozi, vidimo, da so umirali vojaki večinoma za {injilo mrzlico; a dasi so naši stari imeli ufives- za bolezen in sicer krvno bolezen, niso nikdar spoznali, da bi bile uši vzrok diiigiii bolezni. Prvo varstvo in pomoč v tej bolezni jo »orej red. snage, dovoljna hrana, spanje in zdrava pitna voda. Pred vsem snažnost po straniščih. — Ne hodi brez potrebe v okužene kraje. Koder pa hodiš, bodi previden Mleko uživaj samo kuhano. Roke ti umij večkrat na dan. Pegasti lega; se začne večinoma tako kakor influenza. Udi so težki človek je kako. bil. včasih se čuti neko trganje po udih, hud glavobol, grlo je suho, To troja par dni. potem bclr-'- > sirt-o mraz, ali ga začite rtiraiitl oolagoma. Nekateri vržejo i z tišči pot-' ob riry-;'r je on" c ti: Ob;; , je >:eja te nekaj r;o-o'n .; • /J : r-rv.čp, no :-uj;.i. icžiic samo, da jih sebe heioec« Vročina začne kuhali in n«ir,ste do 40 stopinj. Bolnik :r. ..,. Mi.. . .. est. in It ■ :-. - i! In liste SO r i i '■ih. J. ■ ,i!eo'-o -oje. 1 rč,"t'iii se •>ar jed »c c-it ii se rHJj«fej0 ".-■vo. ; c ;'.<', i * o In po obr. ru; A o i rdno veli! šc r'iiisni •ii< 1 v. t • ■ "> i • ; iO':C h'i :c l--no. ble.:H. o. ;a!;c-ia, , To i) nji v . i i''.orna ■ slpde i nr ' bva- i.ecr in .Ve. :ejo ve.3 Di i 11S li C» i l'. Okt-i I llcsctc:l;0. tir. c ob1 o.e :■ : " z o;o ::e odluščijo ienke p.'i ■> okcii štirnajslega dno nrdo • •oč:-no glomi- in nastopi preobrat nr. b b.:. o'' 'večina bolnikov ga ne dočaka, ker ji ••• v huc i vjročnici srce otrpne. V najhujši si-ppnji bo- 4J lezni smrdi bolnikov pot in sapa, koža je suha in črnikasta, usta dobe debelo navlako, nos je zadelan, odpadki gnilobni. Bolni - ie strašno zdelan, grabi z rokami po o:eji, udje mu irepečejo, pod kožo se mu n.- rede neke bule ali otoki, včasih se mu pocedi kri na nos in usta, ki je črnikasta in se hitro seseda. Takemu revežu se lajša lahko trpljenje z umivanjem ceiega života z mlačno okisano vodo. Zdravniki vporabljajo menda zgolj mrzle obkladke, ter ne dajejo ne jedi ne pijače razen konjaka. Sicer je pa v vsakem slučaju treba poklicati zdravniško pomoč. Na glavo dobro dene obkladek španske mete ali pelina. Ne sili v bolnika i jedjo, posebno ne meseno; žlica mleka mu dobro dene. Iz sobe znesi vse, kar ima kak neugoden duh in vse kar bi se okužilo ali je okuženo. Kdor je pri bolniku, naj ne vdihuje njegove sape, ne požira slin in naj si izpere večkrat usta in umije roke, zlasti pred jedjo. Pri pegastem legarju se pritakne rada influenca. Bolnika muči kašelj in hropenje. Na pljuča mu deni robec namočen v žganje. Tudi trpotčev odcedek ali kaj podobnega, mu hladi notranjo vročino. Kadar se čutijo prvi znaki bolezni, je še čas. V Jakem slučaju se je dobro umiti po celem telesu s kisom. Ako je vreme ugodno, se izpije čaša lipovega čaja z me-aom in gre na prosto. Ako se kažejo znaki legarja, ne uživaj par dni ničesar, kar dela vročino, ne sira, ne jajc, ne mesa, ne moč-natih jedi. Ko začne mraziti, je treba v posteljo; ko začne vročina, pij sirotko ali mlačno vodo. Včasih mine bolezen po prvem napadu. Za legar so uvedli ceplenje kakor za koze. Ceplenje brani, da ne oboliš in če ravno oboliš, bolezen potem ni tako huda. Po ceplenju nastopijo vsi znaki obolenja, kar traja tri dni, potem se vrne normalno stanje. V naših krajih se ni bati, da bi se razširila bolezen; mogoč je pač tu in tam kak slučaj, kar pa ni, da bi plašilo ljudi. Prosimo tudi v bodoče: kuge, lakote in vojske — reši nas Gospod! Vprašanja in odgovori. B. P. v L. — Kolikor znano, tisti vojaki, ki redno služijo, ne dobe podpore. Pravico do podpore imajo črnovojniki. Sme se pa taka prošnja vložiti, če je podprta z važnimi vzroki za podporo; kajti bili so že slučaji, da se je tudi takim posameznikom podpora dovolila, Č. g. ž. Iv. Š. — V pojasnilo Vam in vsem, ki si ne vedo pomagati, smo sprejeli v današnji list celotno postavo, ki določa državne podpore invalidom, njih svojcem in sirotam padlih vojakov. Točka C govori o Vašem slučaju, ker ima naslov: »Za zaostale po padlih ali umrlih«. J. Gril v Gr, — Obrnite se potom županstva do okrajnega glavarstva, ki Vam bo dalo o ruskih delavcih točno pojasnilo. •— Vlada ruske ujetnike vzdržuje. Ako jih 32 odda za razna poljska dela posameznim posestnikom, jih morajo ti oskrbovati; druge denarne obveznosti pa menda ni. Sicer so pa v tem oziru pri Vas morda drugačni predpisi, ki Vam jih bo razložilo Vaše glavarstvo Tedenska pratika. 6. avgusta. 1. Gospodovo izpremenjenje je spomin na svetopisemski dogodek, ko je Zveličar vzel s seboj tri svoje učence: Petra. Janeza in Jakoba in se je pred njimi na gori (Tabor) izpremenil. To veli-časlvo gledaje je sv. Peter ves zavzet vzkliknil: ^Gospod, dobro ie nam tukaj; napravimo tri šotore. zate enega, za Mojzesa enega in za Elijo enega « 2. Sv. Krist II., papež, mučen I. 257. 3. Sv. Pastor in Just. 4. Sv. Jakob, puščavnik v Mezopotamiii. 5. Sv. Felicisim in Agapit, mučenca. Solnce v. 4. u. 42 m. — z. 7. u. 29 m. Luna v. 0 — z. 4. u. 58 m. 7. avgusta. 1. Sv. Gregorij Nacijanski. 2. Sv. Donat, škof in mučenec 3. Sv. Kajetan, spozn.. ustanovitelj reda Tea-tincev ali Kajetanov. Rojen ic bil iz plemenite rodbine v Vičenci 1.1480. Umrl v Neapolju 1.1547. 4. Sv. Domicijan. 5. Sv. Nona, mati sv. zdravnika Cezariia. 6. Sveta Gorgonija, umrla I. 375 Solnce v. 4 .u. 43 m. — z. 7. u. 27 m. i una v. 0 u. 36 m. — z. 5. u. 44 m. 8. avgusta. 1. Sv. Cirijak, Larg in Smaragd, mučeni ob času cesaria Marcelina 1. 303.. so zasloveli po svoji radodarnosti in liubezni do ubogih in bolnikov. Sv. Cirijak je tudi med 14. pomočniki, ki jih častimo v raznih nezgodah. V srednjem veku je bil tudi red »Cirijakov« ali belih križarjev z rdečim križem na prsih. 2. Blaženi Altman, škof v Pasovu. Solnce v. 4. u. 45 m. — z. 7. u. 26 m. Luna v. 1. u. 36 m. — z. 6. u. 21 m. 9. avgusta. 1. Sv. Firm in Rustik, mučenca. Ob času cesarja Maksimijana Herkula (286—3051 sta v okolici Milana oznanjevala sv. vero in zato iu ie dal sodnik Anolin obglaviti. 2. Sv. Roman, rimski vojak, muč. 3. Sv. Marcelijan in Varoon. 4. Sv. Emigdij, škof. muč., rojen v Tre viri: ob Reni, umorjen ob času cesarja Dioklecijana, 5. Sv. Verijan, rimski plemenitaš. 6. Sv. Aira, mučenica. Solnce v. 6. u. 46 m. — z. 7. u. 24 m Luna v. 2. u. 44 m. — z. 6. u. 50 m. 10. avgusta. 1. Sv. Lavrencij, muč., je zaslovel kot diiakon ob času papeža Siksta II.. ko je neustrašeno razširjal sv. vero in požrtvovalno skrbel za uboge. Ko so ga vprašali, kie ima skrite svoje zaklade, je sklical reveže, sirote in vdove ter dejal: »Glejte, to so naši zakladi, to je naše srebro in zlato!« Zato je bil bičan in na ražnju žgan 1.258. Hudo mučen se je še pošalil s krvnikom, češ, na eni strani sem že dovolj pečen, obrnite me tedaj še na drugo stran. Na Slovenskem je veliko cerkva posvečenih na čast temu svetniku, 2. Sv. Hugon, škof. Solnce v. 4. u. 48 m. — z. 7. u. 23 m. Luna v. 3. u. 57 m. — z. 7. u. 12 m. U. avgusta. 1. Sv. Tiburcij, muč. 2. Sv. Aleksander v Pontu 3. Sv. Arkadij. 4. Sv. Makrobij. 5. Sv. Gavkerik. 6. Sveta Suzana, dev. muč. 7. Sveta Digma v Umbriji. 8. Sveta Filomena, dev. muč. Njen oče je bil grški knez, mati. pa je bila iz kraljevskega rodu. Filomeno, ki se je dala krstiti, je snubil paganski cesar Dioklecijan. Ker pa ni marala za možitev, je bila hudo mučena in končno obglavljena. Njene sv. ostanke so našli I. 1802. v Rimu v starem grobu sv. Priscile. Solnce v. 4. u. 49. m. — z. 7. u. 21 m Luna v, 5. u. 10 m. — z. 7. u. 31 m. 12. avgusta, 1, Sveta Klara (lat. ime pomeni: jasna, čista) rojena v 13. stoletju v laškem mestu Asisi, kjer je bil rojen tudi sv. Frančišek Serafmski. Ustanovila je ženski red Klarisini. Umrla je 1. 1253. Papež Aleksander IV. jo je prištel slovesno med svetnike, 2. Sv. Hilarija, muč. Solnce v. 4. u. 50 m. — z. 7. u. 19 m. Luna v. 6. u. 24 m — z. 7. u. 48 m. Najnovejše z bojišč. Na bojni črti med Bugom in Wie-prz-om se Rusi umikajo; zasledujoče nemške čete so zavzele mesto Holm ob železniški progi. — Pred Ivangorodom uspešni boji avstrijskih čet. Polkrog okoli trdnjave se vedno bolj zožuje. — Naše čete prodirajo na vzhodnem bregu Boga med Sokalom in Krilovom. — Mesto Mitava (v bližini ruskega nišča Rige) je padlo. To in ono. Pred sodiščem. Sodnik: Ali bi vi hoteli pokazati, kako se je vršil pretep? — Zatoženec: >-Ne morem: sem moral palico zunaj pustiti!« Pri bolniku. Zdravnik: Torej spal je dobro; kaj pa slasti do jedi ima kaj? — Žena: Kaže da; danes ponoči se mu je že sanjalo, da je obiral svinjsko pleče! Dosledno. Tujec: Kako, da je zadnji čas pri vas vse dražje?< — Oštir: Hišo sem dvignil za eno nadstropje! — I ujec: »In ste istočasno tudi cene dvignili — je-lite?« Kakor s sovražnikovo deželo ravno tako dolnjo nekateri ljudje s svujo kožo. I* tem, da ranitve, otiščance, izpuščaje in otekline ne drže čiste, stvar vsled nepazljivosti in napačnega ravnnnja Se poslabšajo in si provzroče nepotrebne bolečine. Nnjbolj pravo je, rane in drugo takoj izprati s Fellerjevim čistečim, ohlajnjočim, proti vnetjem učinkujočlm tluidom iz rastlinskih esenc z zn. „Elza-lluid" in jih obvezati Tudi za trdo kožo, pot«nje, proti lišajeni in nečistočam kože izvrstno služi . El/a-fluid", enako pri revmatičnih in lievralgičnili bolečinah. — Učinkuje vodno osvežujoče, oživljajoče iz razkrajajoče. 12 steklenic za samo ti kron poštnine prosto, pošlje lekarnar K. V. Keller, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatska). Isto-tam se naročajo lagodno odvajajoče „Elza-kroglice , 6 škatlic poštnine prosto za 4 krone 40 vinarjev- peoser— Vsaka gospodinja Vam bo pritrdila, da brez dobrega kavnega prida tka kava ni dobra. Če hočete imeti dobro m okusno kavo, ji morate pridejati Kolin-ske kavne primesi v korist obmejni'?1 Slovencem, ki je najboljši kavni P1'1" datek sploh. Vse naše gospodinje to vedo, zato pa kupujejo samo to "k?" rijo. To tem raje, ker tudi vedo, da J« Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem pristno domače blago-edino te vrste sploh. Tudi mi priporočamo Kolinsko kavino primes v koris obmejnim Slovencem kot najizvr.stnej in ]>ristno domači kavni pridatek Dobre knjige. Italijanskega jezika so naučiš b:r's učitelja i/, knjižice: Italijanščina ?.„ Slovence. (Italijanska slovnica in italijanski razgovori za samouke.) Sestavil Kerdo pl. Kleinmayr. Cena 1 K 2') \ in. Sicer ne brez truda, pač pa s kolikor mogoče malim trudom in v kolikor nic oče kratkem času, Ii je dana prilik,', da se iz te knjižice naučiš brez učitelja italijanskega jezika. Slovnica j,> namreč sestavljena tako praktično ii ic lahka, da ti zadošča za umevanje te knjižice navadna 1 jtidskošolska i'?,-o •; i a z ha Tudi slovnici pridejani razgovori so vzeti iz vsakdanjega življenj:; kakor se vedno rabijo. Že takoj prve dni učenja jili v pogovoru z Kaliju, oni lahko praktično uporabljaš; tre i je le, da preje predelaš prve tri slovniške vaje. Knjižica je prav priporočljiva. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 21. julija: 2, 61, 66, 45, 74. Trst, 28. julija: 60, 76, 41, 90, 1. Dunaj, 31. julija: 73, 57, 52, 72, 17. sprejmem t koj v trajno delo. Alojzij Fabian, čevljarski mojster v Črnomlju, Dolenjsko. 1515 m SKRIVALNICA. 1 1. Voda v banji no bodi toplejša nego 27°. 2. Voda/rtaj seže največ do prsi. 3. '/,» odstrnn eiije neprijetnega duha po potu rabimo I,ysofonn. Največ 50 gramov je izlili v banjo. 4. Pred kopeljo naj ko telo ohladi. 5. V vodi ne oslujajmo dlje nego 15 minut. (I. Rabimo vedno l.jsoformovo milo, ki je najfinejše toaletno* milo iij obenem tudi tazkužuje. 7. I'o kopelji jo telo odrgniti in nato počivati i//2kg Ccua slekteaice: K -'96 1*80 3*10 5'" IO'" Na željo pošljemo vsakomur zastonj in poštnine prosto od' odličnega zdravnika spisano knjigo »Zdravje in desinfekcija«, ki nas uči uspešnega razkuževanjih. 1465 referent Lysoformwarke, DUNAJ XX., Petraschgasse št. 4, Kje je izletnik? Kazširfaite „DOMOLJUBA"! Uetanovljeno leta 1893. • as* • Ustanovljeno Letn 1693. 0 „ $... ^"jni.iiiibrbb mm® pUUpUfi lou-stiovana zadruga z oine en.ni jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vioge po n dnveli p I-čuje iz svojojjn. £tinan;im vla^i."..- Ijcm so za poši- ljanje ilcnarjn na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. £ tM-tuja dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2, 15 ali 22 '/2 let, pa tudi izven ot ekov proti poli' Ijbo dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska Po-o^Ia v roti zaznambi 11?. plačo ?'n zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. EiT.ss.veno Jpstno premoženje zt*aša čez CC0.0C0 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1SI3 2492 z 17406 deleži, ki reiirezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: 1'rodsoil 11 i k : Ar. d rej Kolon, prelnt in stolni knnonlk v Ljubljani. 1 p o d p r o d a o (t n i k : U. pod p r e dl««-:a. izdatna S k: vreča za po-»kain o K 11'- i »»tj« PW kilogram* -r-. ••• ■.!■■■■■■ i,:. ■-> <»)» '» K i-20 . A. Schapira it. 173. TISZABOGDAN. rtiiuerie s tirrr.o, - - pisma, - - - račune itd ■ i\ršuje natančno pc : naročilu Katoliška : tiskarna v Liubliani I itrov mm «« Hi f" .zaesam* * -Mj^mm-; ~——J 'iruzHtTo mosmo Mamrj PiCCOU-jd »Ljubljani r. V.'- iiibujt navzjeno r-t leteia. J' 'K Jan .1> v* , ; / ! ■ - , ,. 1Ilrai' >t>0Wii'k''E n-4ice. ir.alii ovec - :-.Vi. mei» 1, aiat» -c. ion.«: i..(t ■..»{, .L, v.in;ev»c. . v^/: ; •• J*-:?.-' ■■ 1 . : --i.1 . . s " 0 K IruKO [u N poniji«, eno povrnil Za wip«l«r