вм • ла ИагдшапкепБо^ ГшШт »1 SeMftMtat«: Kkgmnfwt, ВЈжмтект« U, PMMaoh US / Веширрмк (im уогши ааШмг) топаШећ RM 1.— frW B&ua (•toaobileftUeh RM 0Л0 tateHeebBfar АМмАвЦшчгев dar Hrttunc Mr &m nadifoigwdea Mooat vwdea ввг achxtftHeti and aur Ma X. daa kuAndm Mommt# angenomiiMn ur*. 7S. Кгајићогу, аеи 1». geytembw m4. IVamesio miru • bolgševiški kaos Strmoglavljeflje kabineta т SoflH - Na krmilu boljševiški hazarderjl - Nacionalisti se zbiralo okrog Cankova Berlin, 12 septembra. K«bia«t Mnravti*«, M j* povzročil kapitulacijo Bolgarija pred Moalcvo, mi imel dolgega življenja, te je padel. Na njegovo meito je atopil kabinet Gi-ergieva, kabinet obupa, M je aeitavljea iz prijateljev boljievikov hazaderjev, malih Bgmr k nekaj malo moi, ki še ckuiajo kaj rešiti iz zmede. Malo upanja je, da me vzdrti driava, U ae povsod razdira. Vršile so #e ie komunistične maniiestacije množic, v katerih je splašene drhal vzklikala sovjetski armadi ia Stalinu. Zaman s« trudi т1а<1а, da bi obdržala dr-kavno oblast т trojih rokah. Potrebne to proklamacije na uradnike, kakor delavce, da Kb opominjalo na delo In na izpolnitev dolinoeti. Sovjetl bodo kmalu poskrbeli м drug režim, sačasno jim je pa še treba prekinitve dela, ohromitve državnega aparata, nealgurnosti in vzgona pod zemljo. Kaij pride nato, se je že pokazalo v Severni Romuniji, kjer so v novi sovjetski dr-šari Moldavski republiki ustvarili tri kategorije prebivalcev: i. boljševlke, 2. neeigurne elemente, ki jih internirajo in »prešolajo«, in 3. protitMljševike, ki jih odvedejo. Bolgari si torej lahko izračunajo, kaj jih čaka, ilasti kaj čeka kralju zvesto armado. Monarhija je menda ie toliko kot opravljena. Potem ko je biv&i ministrski predsednik Fi-lov moral odložiti svoj posel kot član re-g en takega sveta, sta oba ostala soregenta prisiljena k demlelji, pri čemer je odstop princa Cirila usoden za krono. Hkrati se mora država zavezati, da plača za enkrat še neomejene tribute In mora eploh izdati ček in bianco, v katerem sprejme vse zahteve Sovjetov in njihovih zaveznikov, ki jih bodo še atavlU. Na tej podlagi je Kremelj priprav-lien, da respraWja o premirju tat sprejme delegacijo. Cankov sestavi Mcioaalae vied# Proti temu razpadu se je dvignila nacionalna vlada Cankova, ki poživlja ve# bolgarski narod k nacionalni zavesti. Cankov j# bil v letih 1923. do 1926. bolgarski ministrski predsednik in je izmed državnikov edini, ki 1* Imel v zadnji razpravi v Sobranju pogum, da se je uprl proti novi smeri Bragi-anova, in pozval, da se brani Velika Bolgarija. Ko ste oba kratko živeča kabineta Bra-gianova in Muravijeva v nekaj dneh razbila Amerikand o Angležih vM. Krainburg, 12. septembra. V Londonu je vzbudil veliko pozornost članek Mr. Hod-sona, ki je bil objavljen v juAlju t. 1. v časopisu »Time and Tide«. Hodson je baš prepotoval Ameriko in ugotovil, da je mnogo Amerikancev, ki niso prijatelji Anglije in da je »protibrltanskl občutek, činltelj v ameri-kanskem življenju, s katerim se mora računati.« »Povsod v Ameriki sem se potrudil«, pripoveduje Hondson, »da sem povprašal, za kaj so nasproti Britancem. Povedali so ml, celo vrsto vzrokov, zakaj nas ne ljubijo: Angleži so ošabni in arogantni: Britanija je na tem, da umrj*; Anglija ni nobena demokracije, ker Ima kraljevsko hišo in stare zveze Iz šol gredo na roko neumnežem, ам gre za imenovanja, Anglija ima diplomate ta trgovce na svetu, in njihova premetenost in machiavelljanske metode ика-"Чо Amerikancei Anglija se vojskuje s krv-jo In denarjem drugih narodovi Anglija ima 3*Ике dobičke v Indiji In kljub svojim obljubam ne zapusti Indije; Angleži ne poznajo humorja, Angleži nikakor ne plačajo vojnih dolgov 1* Zadaj, vojnerv drtigič so zapeljali Amerikanoe y vojno.« »To je samo nekaj Iz strašnega kataloga«, dodaja Hodson, Kakor se vidi, шо Amerikand dobro spoznali svoje zavaznike. Nedvomno bi lahko tudi Angleži prav tako izvrstno označili svoje prekomorske zaveznike, če bi smeli. Ali... quod lloet JovI, non Hcf bovl — kar si lahko dovoli gosoed te ne sme slunm Angleži o novem nemškem orožju YH Krainburg, 12. septembra. Londonski čaaopla »Dally Mali« je prinesel pred kratkim lenzacionalno poročilo o možnosti uporabe različnih tipov raketnih bomb z nemške strani. Caiopli piše, da so v Nemčiji le let« 1937. dalja v tek« Mseina prelsko-y,ja na področju raketnih bomb, ki l*nela t« velik uspeh, kar j« jasno raz Iz obstreljevanja Londona z orožjem >«• Časopis je mnenja, da pomeni »v i. "sčln uporab« raketnega principa v lop Caeopls trdi dalj«, da se sedaj lahko izaeia ra%,trellvo z raketnim pogonom, ki b ** f , *'*И1о v stratosfero In bi moglo li srednje N.m«j, doeeči London т 8, Moskvo ^ .Д 1. v 24 minutah. Ne da bi se spu a v diikusljo o verjetnosti lak« tr ■ T pripomniti, da se Iz članke исаН živčnost, ki je popadla širš« krog« an eUAkag« P*ebiv^ietv». to, kar se je zgradilo v desetletjih, je Cankov tisti mož, ki na strani nemških zaveznikov poziva k odporu. Konec romunske suverenosti Dogodki, ki se sedaj odigravajo na Romunskem, »o zadostno svarilo. Prvi obrok sovjetskih pogojev premirja za vlado v Bukarešti pripravlja konec državne suvereno stL Država je postala predbojišče nadaljnjih sovjetskih ekspanzijskih želja, ne da bi Anglija in Zedinjene države tudi z mezincem ganile, da bi odvrnile nesrečo. Izdajalska klika v Bukarešti niti ni bila tako inteligentna, d« bi inscenirala kakšno emigrantsko vlado v Londonu. Seveda bi >tudi tam ne imela veliko upanja za učinkovit poseg, kakor se vidi Iz primera Poljske. Tako daleč je hotela Moskva spraviti zaveznike. V primeru Romunije in Bolgarije so bili Angleži in Amerikand že od vsega za-četka boll premeteni, ker so s« umaknili I političnega pozoriSča in samo a tem, da so ob priliki poslali diplomatične statiste, pokazali, da nočejo ničesar reči. VoJm napoved Bolgarije Sedanja bolgarska vlada |e v varljivi veri, da bo z nadaljnjimi pokleki pred Moskvo potolažila Kremelj, tudi po radiu razširila vojno napoved Nemčiji. Medtem ko misli predsednik vlade z vojno napovedjo Nemčiji, da je pripravil zadnji osnovni pogoj za premirje, nadaljujejo bolj-ševiki brezskrbno s svojim pohodom po bolgarskem ozemlju. V izjavi bolgarske vlade se boljševiške čete oiicielno pozdravljajo. Bolgarsko sobranje je bilo razpuščeno in član regentskega sveta Filov primoran, da odstopL Bolgarska poročevalna služba objavlja celo vrsto naredb bolgarskega kabineta. Po njih naj se takoj osvobode vsi ujetniki zavezniških sil. Sobranje se razpusti. General Filov, šef generalnega štaba, in general Sto-janov, poveljnik 5. armade sta bila razrešena službe, general Jančulov je bil imenovan za šefa generalnega štaba. Nadalje so bile razpuščene vse nacionalne korporacij*. Wendell Willkie apodbij« RooseyeltoTO miroTno politiko Takšnale bi bi!a.»warno$l svela«! Zatrievani 1н)| za male narode je postal ogromno sleparstvo Stockholm, 12. septembra. Na tako zvaai »konferenci za svetovno varnost« v Dumbarton — Oak# #0 ## kakor zve is Washingtona, sedinUi predstavniki Zedinfanih driav Velik« Britanije in Sovjetske zveze na ustvaritev »sveta za svetovno varnost« po žalostnem vzorcu zveze narodov. KaxpravUanja o praktičnem delovanj* te nameravane varnostne organizacije tečejo še mapref. Raztezajo se tudi na gospodaraka in H-mančna vprašanja, kakor tadl ma »uporabo sile v primeru napada«, pod čimar se saora razumeti vsak poskua upora proti imperialistični politiki zavezniških velesil. Nameravano popolno brezpravnost malih narodov spravijo pri tem v nedolžno formulo, češ, da so razpravljali o tem, pod kakšnimi okolnostml se veliki narodi lahko po-zovejo na pomoč. Da pa malih narodov ne bi briskirali že v pripravljalnem stadiju in da ne bi popolnoma spoznali politike zavezniških velesil, daje malim narodom v tej zvezi tolažbo, da bodo na novi konferenci obravnavali njihove predloge glede varnostne organizacije. Poročila se končajo z izrecno ugotovitvijo, da bodo ta oficialno sprejeti načrt predložili v odobritev kongresu Zedi njenih držav. Zanimivo ozadje k političnim načrtom v Zedinjenih državah dajo očitki, a katerimi obsipa Wendell Willkie v severnoameriškem časopisu »Colliers Magazine« tako republikansko, kakor demokratsko stranko v Ameriki. On izjavlja, da je njihov program nerešljivo peradoksen in samo sposoben napraviti zmedo, oslepariti in razočarati amerikan-ski narod, In javno izraža, da ne veruje, da bi se resDektirale pravice malih narodov. Sedanja pogodbena politika Amerike s tako zvanimi »miroljubnimi narodi« se razlikuje kakor on ugotavlja, samo po črkah, ne pa v resnici od večine imperialističnih zvez v zgodovini. Vm, kar )• doilej zagledalo luč sveta o 1*1 ialoBtni konferenci v Dumbarton — Oaki, )• bilo več kakor revno in )e puitilo popolnoma odprta vrata za nevzdržne kombinacije. Amerikansko časopisje so pri tem naprosili, naj ignorira konferenco in vse, kar je bild % njo v zvezi. Ze to navodilo dopušča sklep, da j« puhlica o »varnosti sveta« samo zagrlnjalo za umazano goloto tistih, ki bi radi zopet osvežili svoj slab glas in svoj zgubljeni moralni kredit na svetu. Cel6 Amerikand niti zdaleka ne mislijo na to, da bi konferenca take vrste mogla razpravljati o kakšnih prekucušklh načrtih reformiranja v blagor trpečega človeštva, kar tudi indi-rektno potrjujejo Willkiejevi izpadi. Primer Poljske in flasko upora v Varšavi, ki |e i%-vajal kritiko vsega svete, j* bil menda zavzel precejšnji obseg razprav. In če si britansko časopisje prizadeva, ob priliki te konferenc« poudariti neskaljeno prijateljstvo in enakost Interesov z Moskvo, so morali ven-d*r že dolgo spoznati v Londonu in Was-hingtonu, da se bo vsaka »konferenca« za svetovni mir razbila ob sodelovanju Moskve. Pri Moskvi odpove vsaka diplomacija. Po pravici s* zato »Pravda« posmehuje, zakaj, so sploh razpravljali v Dumbarton — Oaksu o svetovni varnosti. S tem je vse povedano. Sovleli plenijo romunsko qlaino mNo Oblasti se ignorirajo — Letaki zahtevajo komunistično vlado Stockholm, 12. sept. Romunija, ki s* je i izdajstvom Mihaela in njegovih dvornih krogov prostovoljno predala boljševizmu, da jo uniči, upajoč, da bo priznana kot »zaveznik« in da bo potem, ko s« j« podvrgla, po-miloščena, sedaj spoznava sovjetsko prakso. Samo malo tega pride v svetovno javnost. V splošnem skrbs SovjetI % znano temeljitostjo, da se nič ne zve. To je vsekakor ugotovlje no, da o samostojni Romuniji že ne more več bili govora. Boljševiška vojaška oblast je brezobzirno prevzela vso upravo. Poročilo »Associated Ргеба« pove, da j« razpoloženje v Bukarešti »zelo potrto«. Potem ko |« Mihael dal vkorakajoče Sov jete obsipavati z rožami, so začeli deli prebivalstva kakor se zdi že razumevati, v kakšno grozno pustolovščino so ga izdajalci in Uskoki zapletli. Amerikanski opis pravi, da ■e ne ve, ali naj se smatralo SovletI kot oku Datorji tli kot zavezniki. Pojem o tem, kako nastopajo SovjetI, po poročilo, da j« sovjetski po veiinlk razglasil v Bukarešti obsedno stanje prepoved orožja Ud , ne da bi bile pri tem J* J '•P»«qe udeležene romunske oble stl. Preden bi mogli Imeti z njimi opravka tako pravijo, s« mors podpisati najprvo pr« {Mlrje, ki ga z romunske strani plašljlvo zahtevajo, ali do sedaj brez večjega uspeha. Amerikansko poročilo trdi, da se z obeh strani dela na tem, da bi s« izbegla »hujša« trenja, toda napetost je neznanska. SovjetI nalašč zavlačujejo to neodločno ■tanje, ki je za nj« zelo ugodno, k«r mislijo, da nameravajo ustvariti v tem Času mnogo popolnoma dovršenih r«čl. ki s* bodo pač morale sprejeti kot tak«. Namenoma lavlaču-lejo zaključitev kakšnega formalnega dogovora, da bi lahko izvrševali sovjetizadjo države pod vojaško zasedbo. Delegat« Mihaela, ki naj s« pogajajo ra poti sovjetski oddelki, ki zasežejo vse od njih zahtevano blago. Z letaki s« ščuva prebivalstvo, naj zahteva ustanovitev komunistične vlade. V Helsinkih t« dogodke gotovo opazujejo s posebnim zanimanjem. Srbska Narodna banka )• dala od 1. aap tambra v promat nova bankovca po SOO dlnarlav. 4. Jahrgmc Obrnlenl pohod oa Zapada? Napil«] Eduart Biiaiagcr Na Zapad«, IS. leptemHra. T« dni )• do««-g«l boj na Zapadu ozemlja in dal oživ«ti so-pet krajevna imena, ki pomenijo vsakemu Nemcu pojem zase. So to bojišča ob Maasi In. ob Sommi, kakor tudi v Champang«, na kateri so od 1914. do 1918. leta izkrvaveli naši očetje in bratje. V pohodu na Zapadu leta 1940. pa ravno reke niso imele noben«« ga izredno važnega pomena. Po kratkem zagonu smo jih mi ravno tako kakor vse druge odseke ob rekah, ki so stali ob prvi svetovni vojni življenje stotisočev, pridobili ta prekoračili. Pokazalo se je že pred štirimi leti, da je spremenjena vojna tehnika povzročila naraščajoče razvrednotenje rek kot znamenitih pokrajinskih ovir. Se jasneje s« t« opazilo to SDOznanje ▼ poletju 1944. leta. Pri takšnem letalskem senčniku, kakršnega lahko porabijo vsak čas Anglo-Amerikand, Je zamuda pri prehodih čez reko, med pohodom vedno manjša. Vojna na Zapadu s« torej na noben način ne bo odločila т boju za določene odseke rek ali pokrajin. Potem ko so boji proti invazijskim armadam v ograjah Normandije zgubili značaj pozidjske vojne in se je razvila tista pr«-mikalna vojna iz krilnih operacij Sererno-Amerikancev, ki so hotele zajeti, in z našimi odmikanji, lo bili Francozi prvi, ki so nam predložili x zadoščenjem besedo o »obrnjenem pohodu na Zapadu.« Tako sklepanj« j« razumljivo, če gledamo na nekater« skupnosti bojnih dejanj v letih 1940. In 1944. vsako zase. Takrat je bila zračna nadmoč na naši strani, danes jo ima v bistveno oje-čenl izmeri nasprotnik. Tudi tempo, ki ga j« trenutno zavzela vojna, sliči zelo oni k 1940. leta, vendar pa i« ta vojna pohoda n« mo-r«ta primerjati med seboj. Prvič nismo mi potrebovali nobenih o«ern tednov, da smo iz obmejnih bojev v Belgiji in ob Maginotovi liniji prešli v premično vojno, ampak samo nekaj dni, in drugič nima nobena operacija Anglo-Amerikancev tistega uspeha, ki so ga prednji oddelld naših oklopnjakov in klini oklcpnjakov takrat čim najhitrej« dosegli, namreč t obkolj«n|l največjega sloga uničenje bojn« sile belgijskih in francoskih armad, kakor tudi po Angležih odposlan« vojske. Kljub vsem pridobitvam prostora, o kateri sta si oba vojna pohoda morda podobna, pa manjka vsaki-krat strategični zaključni mejnik, namreč ujetje celih armad, ki so svoje dni povzročile hiter konec. Tam, kjer je nasprotnik to poskušal, ob črti Alancon — Argentan In Palais« ali ob Spodnji Seini, so mu izostali ti uspehi. Zadal nam j« pač bridke z gube ljudi in materiala, nikoli pa ni dobil prave uničevalna bitke. Ravno tako takrat niso za nami ostali kot žilavo se braneči braniki za našim pohodom niti LUttich niti Antwerpen, Sedan all druga mesta, kakor je to slučaj danes pri Brestu, St. Nazaire, Le Havre, ki so kot lomilci valov potegnili močne sovražne sil« nase. Obmejne trdnjave Francije in Belglj«, ki bi bile leta 1940. lahko imel« isto vlogo, so kakor znano padi« v prvem zaletu. Čeprav sovražna agitacija noče videti teh razlik, jih vendar natančno pozna nasprotnikovo vodstvo. Na drug način bi s« vsaj n* moglo razlagati malobesedno govorjenj« vseh uradnih izjav, naj si so od strani Chur-ohilla, Eisenhowerja, aH Montgomeryja. Vsi ti vedno znova opozarjajo na to, da se bodo najhujši boji šele vršili. Da s tem ni morda mišljeno izsiljenj« nadaljnjih prehodov preko nadaljnjih rek, "j* gotovo, kajti komur s« je s pomočjo nadmočnega zračnega orožja posrečil skok preko Rokavskega preliva ia predor skozi utrjeno obalno črto, temu s« ni treba posebno beliti glav«, č« mora pr«-koračiti rek«, ki so po velikosti in pokrajinsko morda take, kakor naša Saale ali Main. Četudi je naš položaj na Zapadu resen ta težaven, vendar vemo, da se bo ta vojna odločila z revoludoniranjem tehnike ta Ide), po kateri se bo znova določil strategični potek. S tem pa pridemo znova na tisto točko, ki smo jo poznali ž« ob začetku vojn«. Nov« strategične misli in z njimi zv«xana nova orožja bodo v skupnam sodelovanju ustvarile zopet situacijo, v kateri nasprotniku nič ne bo koristilo njegovo večje število ljudi in materiala. Da nam uspejo ti načrti, nam ni treba toliko prostora — čeprav |« njagova z guba tudi bridka, — ampak predvsem časa, da jih lahko začnemo uporabljati in uresničevati. Same raz tega vidika «« lahko zahteva in razum« žrtev zapuščanih posadk v trdnjavah in divizij, ki ščitijo odmikanja. Zato Ima boj odrezanih posadk oporišč, ki je na videz brezup«a, svo4 višji str«-tsgični pom«n za calotno vojskovco)«. Alt ta na katerih točkah bo naatopal ta pr«okr«t vojskovanja, ali s« bo to vrMo blit« ali dalj« od državn« m«j«, t«ga danes š« nihč« n« mor« pov«dati. Gotovo pa j#, da vsak časovno pridobljeni dan, U |« izsiljen po trdih bojih umika, n« slabi samo m#A sovražnika, ampak tudi spravlja bili« t«^ pr«t«41 nevarnosti. Nasprotna stran t* to etrea S. — iter. TL HAKAWANKBN BOTK Sreda, 18. mptmibn 1944. Hoii oslri nlcrepi glede lolalne i/ojne službe сшшошв ^ MM«!■■••■AMM VА*п«пгк#1л«*а ^TYiotnvVa f RazpHst pruskega finančnega ministrstva - Omejitve ali ustavitve v vzgojstvu - Prihranitev moči pri DRK - Nove uradne ure Berlin, 12. septembra. ReichsbevollmSchtig-ter lUr den totalen Kriegseinsatz (državni poverjenik za državno vojno službo), Relchs-minister dr. Goebbels, sporoča: S takojšnjim učinkom se razpusti prusko finančno ministrstvo. Posle, ki jih je to opravljalo doslej, bodo prevzela ustrezna državna ministrstva. Izvršujoč že objavljene ukrepe omejitve aH ustavitve na polju vzgojstva je Reichsml-nister fur Wissenschaft, Erziehung und Volks-bildung (državni minister za vedo, vzgojo in ljudsko prosveto) izdal načelne odredbe. Te določajo v posameznostih krog dijakov, ki morajo opustiti svoj študij v prilog neposredno vojnovažne službe. Na novo morajo Študij povzeti do nadaljnjih odredb samo še vojni poškodovanci, ki jim je oborožena sila dala študijski dopust, ali, če niso več člani oborožene sile, kadar niso sposobni z; delo. Določeno število visokih šol ali fakultet se po Izvršeni dodelitvi dijakov v delo lahko združi ali ustavi. Učenci osmega razreda višjih učiljišč so pretežno že v vojni službi. Tisti, ki se iz zdravstvenih ali drugih rđzlogov ne udeležujejo te vojne službe, se uporabljajo kot Lagermannschaftsfuhrer pri KLV. Učenci in učenke, ki se niso udeležili prireditev svojih zavodov in zato začasno ne dobivajo nobenega šolskega pouka se uporabijo za delovno službo, v kolikor so v za to službo spo-■obni starosti. Učenke osmega razreda na srednjih šolah za dekleta pridejo v delovno službo. Ta se bo v prvi vrsti vršila na kraju šole samem. Učenke se zlasti pri zunanji službi oskrbujejo po posebnth smernicah od strani šole In Hitlerjugend. Sedmi razredi istih šol se pritegnejo po potrebi k socialni službi, zlasti v okviru NSV. S tem se izpolni želja de-settisočih mladih deklic, da smejo kakor njihove tovarišice iste starosti po najboljših močeh zastaviti svoje moči za končno zmago. Na področju časopisnega tiska bodo izvršene dalekosežne ustavitve in omejitve. Pretežna večina doslej v Nemčiji še Izhajajočih 1500 časopisov bo ustavljena. Samo resnično vojno važni časopisi bodo izhajali še naprej, a bodo omejeni glede obsega. Na področju strokovnih časopisov bo ostal za vsako strokovno področje samo en časopis. Znanstveni časopisi izhajajo samo še, v kolikor služijo oborožitvi in vojskovanju, n. pr. medicinski listi samo, če so važni za vojno medicino. Ustavijo se časopisi kakor slovstveni, modni, športni, romanopisni, zavarovalni, časopisi z ugankami Itd. Po teh ukrepih se bodo vsak mesec pri-Iledile velike količine papirja. Delovne mo- Obrnjeni pohod na Zapadu? di jasno spoznala in pospešuje z vso silo, ki ji je na razpolago; tempo. V posnetku dosedanjih uspehov četrtletne Invazljske vojne lahko rečemo, da je imel nasprotnik velike uspehe. On je mogel s svojim Izkrcanjem na najslabejšem delu Atlantskega prekopa tega ne samo predreti, ampak ▼ nadaljnjem poteku bojev v Franciji dolge proge teh utrdb zajeti od strani in jih zrušiti. Kljub vsem njegovim velikanskim naporom pa se mu ni posrečilo, povzročiti odločitev, ki bi odločala o koncu .in izidu te vojne. Prej ko slej je igra popolnoma neodločena. Nasprotnik je izigral svoje trumpfe, v odločilnem poteku pa se bo sedaj pokazalo, kdo izmed obeh nasprotnikov lahko uporabi še močnejše adute. či, ki postanejo proste pri založništvlh, tiskarnah in številnih postranskih obratih, se lahko samo cenijo, gotovo pa jih je v.eč tisoč. Vsi ambulantni razstavni obrati, kj so doslej obratovali na semnjih itd., se ustavijo in se tam delujoče delovne moči dodele kakšnemu vojnovažnemu delu. Deutsches Rotes Kreuz (Nemški Rdeči križ) je pregledal svojo obsežno organizacijo raz vidika prihranitve moči in uvedel ukrepe, ki bodo dali desettisoče delovnih moči na razpolago za oborožitev in na. daljnjih desettisočev vojakov za fronto. Predsednik DRK je v podrobnostih odredil, da se velik del pri glavnih uradih zaposlenih moči izvzame iz oskrbovalnih in prehranjevalnih mest v domovini in dodeli bolničarskemu delu. Moči Nemškega Rdečega križa, ki se udejstvujejo v oskrbovalni službi oborožene sile, naj odmore, ki so med službo neizbežni, izpolnijo z vojnim delom doma. S pripravo potrebnih ženskih delovnih sil se bo dalo fronti na razpolago več desettisočev vojakov KLV, ki so sedaj zaposleni v sanitetni službi oborožene sile. Kakšna častn^ ilužba kot pomočnice pri DRK ne oprošča delovne službe. Kdor se razen svojega poklica prostovoljno stavi DRK na razpolago, dokaže s tem svoio posebno pripravljenost do službe. Kdor pa Izkorišča tako častno službo, da bi se izognil delovni dolžnosti, se mora v smislu navodila posle vodečega predsednika DRK smatrati kot navidezni delavec in se kaznuje po kazenskih določilih. Da bi se prebivalstvu, ki ima zaradi povečanja delovnega časa veliko dela, omogočila rešitev njihovih osebnih zadev, le bodo za promet z občinstvom enkrat ali dvakrat na teden, kakor to zahtevajo krajevne razmere po potrebi podaljšale uradne ure do 21. ure, tako na primer pri Kartenstellen (uradih za Izdajanje nakaznic), uradih vojnega gospodarstva, ali policijskih uradih za oglašanje. Razen tega bodo ta službena mesta poslovala tudi za prebivalstvo ob nedeljah najmanj tri do štiri ure. Na isti način lahko krajevne policijske oblasti na novo urede prodajne čase za prodajalne, kakor to zahtevajo vsakokratne krajevne potrebe, da se tako ustreže potrebam prebivalstva,, ki težko dela. Podmornice so potopile II ladij z 43.000 brl Razširjenje sovražnih mostišč ob Albertovem kanalu se je razbilo Oberkommando der Wehrmacht j« dne 11.septembra objavilo: V odseku pri BrCigge do prostora severe-zapadno od Hasselta so naše bojne skupine razbile vse sovražnikove poskuse, da bi razširil svoja mostišča preko Albertovega kanala. V vdornem prostoru pri Beeringu so lovci padalci presenetljivo napadli Britance v bok, uničili neko veliko polno natovorjeno prevozno kolono in pognali v zrak skladišče municije ter goriva. V tem prostoru smo v zadnjih dneh, večinoma i sredstvi za boj iz bližine, uničili 52 angleških oklopnjakov. Vrše se tam še hudi boji s sovražnikom, ki suva s svojimi oklopnjaki proti severu. Proti črti Verviers — Metz prodira sovražnik na široki fronti proti našim zaščitnim četam. Zavrnili smo številne sunke. Močni sovražni napadi na fronto na kopnem trdnjave le Havre so trajali ves dan in vso noč. Sele po trdih bojih je sovražnik z visokimi zgu-bami dosegel majhen vdor, ki je bil zajezen. Južno od Mont Cenisa in ob Maddaleninem prelazu so se naše čete polastile važnih višinskih položajev. Ob angleški obali in v Rokavskem prelivu so naše podmornice potopile ll.iadij s 43.000 brt ter enega rušllca, eno iregato In enega Iskalca min. Tri nadaljnje prevozne ladje in enega rušllca so pogodile s torpedi in jih težko poškodovale. Računa se lahko s tem, da se je en del teh ladij potopil. Zaščitne vozila vojne mornarice so nad Nemškim zalivom In т Sredozemskem morju sestrelile šest sovražnih lovskih bombnikov. Na italijanski južni fronti so se končala odmikanja na položaj v Apeninih po načrtu In brez sovražnikovega pritiska. Na vzhodnem krilu so naše čete tudi včeraj preprečile zopet vse sovražne prodorne poskuse. V ]užnem in jugovzhodnem delu Sedmo-gr&ške so nemške in ogrske čete v trdih bojih zavrnile ponovne napade boljševikov. Pri Sanoku in Krosnu so se vršili včeraj napad-nl in obrambni boji. V prostoru pri Varšavi je sovražni! z uporabo močnih skupin bojnih lefslc^v zonet povzel med Vislo In Ner- vo tvoje napade. Naval se je izjalovil ob žilavi obrambi čet vojske In Waffen-^f. Tudi severovzhodno od Ostrolenke smo odbili silne napade Sovjetov in z nasprotnimi napadi zajezili vdorna mesta. Visoko na Severu so Se zgubonosno za nasprotnika zrušili številni napadi v odseku Kandalakše. Ponoči so bojni letalci in letalci za nočne bitke z dobrim uspehom napadali sovjetske nove pošiljke v ozimlju baltske fronte. Sovražni zastrahovalni bombniki so napadli podnevi jugozapadno in jugovzhodno nemško ozemlje. Posebno prizadeta so bila mesta Ulm, Heilbronn, Stuttgart, NUrnberg in Wien. Sestrelili smo 45 sovražnih letal, med njimi 29 štirimotornih bombnikov. V pretekli noči so posamezna sovražna letala odvrgla bombe na Berlin. ' Brutalno kršenje mednarodnega prava Berlin, 12. septembra. V zaledju karpatske' fronte je 9. septembra napadlo več romunskih letal z nemškimi znal^l na krilih, brutalno kršeč mednarodno pravo, kolone beguncev in odvrglo na nje bombe. Begunci, možj«, žene In otroci >o prišli iz romunskega prostora In za nemikiml in ogrskimi Unijami iskali zavetja pred boljševlSkim ustra-hovalnlm sistemom. Ker so Imela romunska letala protipravno nemške znake, so smatrali begunci, da so varni pred napadi iz zraka in so nadaljevali svojo pot, ko so se pojavila letala. Tem težje so bile posledice odvrženih bomb na brez kritja korakajoče može, žene In otroke. Po napadu so obležali številni mrtvi in ranjeni na cestah Komunist! ropajo otroke Zagreb, 12. septembra. Prebežnikl Iz hrvatskih tolovajskih skupin pripovedujejo, da so sedaj komunistični tolovaji na poziv Moskve organizirali pravi pravcati rop otrok v vseh zahodnih bosansjclh In slavonskih krajih. Po napadu na kako naselje tolovaji sedaj najprej polove otroke med 10, in 15. letom starosti, jih odženelo s sebol t^r 1!h nato KoU Lcnnan NEZAZELENl GOST lliimoriatiren romnii * i(> Končno se pa le z energičnim sunkom spravi do pisanja in napiše čisto navadno to, kar |1 kar tako pride na misel. Popolnoma malo-srčna napolni pole. Piše o naravni svili, ki jo proizvaja sviloprejka. In da so Kitajci udomačili to žuželko. Prav za "prav pa so žuželke, izjemi! čebel, sovražniki ljudi. Muha nas nadleguje. Kobilice opustošijo žetev. Mravlje oplenijo človeška stanovanja. Molj razje obleke. Sviloprejka pa? Je sveta pri Kitaicih (dolžina niti njihovega zapredka znaša štiri tisoč metrov). Iz Kitajskega je romala svila po svetu. Prepredla je s svojimi nitmi vse kontinente in se prikradla pri nas v šolo, v kateri stoji pri vratih nekaj skostenelih učiteljev, ki z neodobravanjem skomizgajo s svojimi osivelimi glavami, češ, da to ni nobena vzgoja, ampak igračal Toda ali ne dobe otroci vzpodbude za skrbljivost, nego in vestnost? postavi Barbara vprašanje. Nato je prišla umetna svila. Z njo so se pojavile nogavice koncema Bemberg. Kakor •estre hodita sedaj druga ob drugi: svila eb strani umetne svile. Konec. Puh I Barbara odloži nalivno pero, s* oddahne In j# vesela, d« je končala. Napacka pod te ie svoj* Ime In nese sestavek profesorju Moschu. Prosim! Profesor Mosch pogleda pozorno skozi svoje naočnike. »Ali ste že gotovi?« vpraša. »Da.« Hitro zloži Barbara svoje stvari v mapo in M nt koncih prstov splazi Iz šolske dvoran«, k^MT ša d«la.|o. Drug* ie očitno piiei«. Barbara ima sUbo vest. Kdo ve, kaj je tu vse sfantazirala. Naglo steče po mrzlih stopnicah navzdol toplemu soncu nasproti. Zgoraj sedi profesor Mosch in prebira izpitno nalogo Barbare Prack. Obre^z se mu pomrači. Hoče seči po rdečilu in dati nalogi red, opusti pa potem to. Sklene, da bo predložil nalogo ravnateljici doktorici Marlise Stein-hauerjevi. — »Prosim, gospa doktorica, bodite tako dobri in preglejte si enkrat delo gospodične Prackove.« Voditeljica učnega zavoda temu rada ustreže. Ne sluti, kaj on namerava. Barbara je njena najljubša učenka. Sola razpiše vsako leto za najboljše pismeno izpitno delo knjižno nagrado. Ra^a teljici predložijo za izbiro določene sestavke; ona odloči. Prihodnji dan se profesor Mosch zopet zglasi pri ravnateljici, da poizve, kakšnega mnenja je ona. Gospa dr. Marlise Steinhauer ga sprejme izredno ljubeznivo. »Dragi tovariš«, prosim usedite se.« Profesor Mosch hoče sedaj zvedeti, kakšno stališče je zavzela do Prackinega sestavka. »Jaz samo lahko soglašam z vami, dragi tovariši« je rekla ravnateljica. Tovarišev obraz se razjasni. »Delo je izredno dobro, zabeležila lem al ga za knjižno nagrado,« Obraz tovariša s« pomrači. »Dobro?« Vstane. »Ampak draga gospa ravnateljica! Jaz smatram to delo za nezadostno!« Ravnateljica začudeno gleda v ogorčeni obraz profesorja. Nezadostno? Poišče Barbarin sestavek in, ko ga zopet prebere od konca do kraja, izjavi; »Ne МоИ sodba je pravilna « Stari kolega res ne ve, k ij naj odgovori. On ima štiridesetletno prakso! Da »i predložiti iMtavak Fridolla« Sch&a- herr. Položi ga prease, ga pregleda in nato silno udari z dlanjo po njem, »Gospa ravnateljica! Trinajst strani obsegajoča brezhibna razprava! Snov je Izčrpno obdelana! Z navedbo datumov in imen! Samo okrog.dvajset letnici Nasprotno—« pokaže na Barbarine štiri strani in Išče besed, — »stoje štiri strani — stoje štiri strani. — Domnevam, da se je učenka hotela norčevati iz nas I« »No —«, se smehlja ravnateljica, »ne bodimo prestrogi, dragi tovariš. Prosim sedite,« Tovariš se usede. »Čeprav je Barbara Prack na tem, da pusti vrata našega zavoda za seboj« — nadaljuje ravnateljica, — »je ostala vendar se malo in objestno dekle.« »Objestno! Cisto prav!« Profesorja popada zopet jeza, , , »Prosim, dovolite, da zgovorim do konca i Ona ostane objestno dekle. Toda m smo lahko ponosni na to, da smo v našem zavodu vzgojili taka nadarjena razposajena dekleta. Poglejte, modna hiša Beyerlem |e gospodično Prackovo takoj zasegla, gospodična Prackova dobi mesečno plačo dve sto petdeset mark! Torej mora njeno delo že pošteno žaleči, kajti zastonj ne plača gospodarstvo takih visokih plač. Prosim, oglejte si vendar enkrat modno tvorbo gospodične Prackove, Učni s krznom obšltl plafiček s kapuco. Preprost je, zelo preprost. Ampak v tem je pač ravno težkoča! Ostati preprost, ne da bi bil sim-pel!" Isto najdem zopet v njenem sestavku. Mi nočemo postaviti v svet nobenih znanstvenikov, dragi profesor, to prepuščamo univerzam. Lahko smo ponosni, če odpuščamo aamo taka dekleta, kot je Barbara. Dekleta s pravim razumom, peslro domišljijo, s srcem na pravem mestu, drzna in kratka, ki zagrabijo življenje še tam, kjer živil« Profesor Mosch je pretresen. To je konec ttroge eksaktne vede, katere zastopnik biti je on imel čast dolgih štirideset let. Prosi za svojo upokojitev. Ravnateljica j« esupajena. Tega nI priča- Pod vodstvom Kommodora imetnika Eichen-lauba Oberstleutnanta Hrabaka stoječi lovski oddelek 52 je 2. septembra dosegel »voj 10.000 odstrel letala od začetka vojne. V boju proti Titovim komunističnim tolpam so bili srbski prostovoljci v nekem primeru prisiljeni, da izpraznijo pred preveliko premočjo svoje postojanke in bunkarje. Ko so po 24 urah s protisunkom ponovno osvojift izgubljeno ozemlje, so ugotovili, da so tolovaji poleg ostalih razdejanj v njihovih bivališčih strgali s sten predvsem slike kralja Petra in jih poteptali z nogami. Namesto kra* Ijevih slik so obesili Stalinove in Titove slik*. Kakor povzema »Secolo Sera« po ameriškem tedniku »Fortune«, ima bivši italijanski prestolonaslednik Umberto pri severnoameriških bankah premoženje v znesku SO mili-jgnov zlatih lir, ki jih hoče upprabiti r industriji gumija. Tito se pritožuje zaradi pomanjkljive pomoči Anglo-Amerikancev. V moskovskem časopisu »Pravda« je bila objavljena izjava Tita, v kateri se pritožuje zaradi pomanklji-ve pomoči od strani Anglo-Amerikancev in zahteva povečanje. Prav tako zahteva Tito priznanje komunističnega »osvobodilnega komiteja Jugoslavij'e«, ki so ga postavili komunisti. kot nasprotnega igralca jugoslovanski vladi v pregnanstvu. En milijon novih trt so zasadili Nemci od spomladi 1942 na zapadnem utrdbenem ozemlju ob Reni. Istočasno so uvedli razna zboljšanja, da bo vinogradništvo mnogo bolj racionalno. Žitna žetev v svobodni Italiji }• letos !«• redno bogata. Tudi krompirja in koruze bo letos zelo veliko. Finančni podtajnik v Bonomijevi vladi Pl-senti je izjavil v nekem uvodniku: Inflacije ne moremo učinkovito zatirati. To pa zato, ker zavezniki ne posvečajo finančnemu vprašanju zasedene Italije potrebne pozornosti. izročajo sovražnim letalcem z^aradi odvoza v Sicilijo. Iz Sicilije pošiljajo' te ugrabljene otroke skupno z italijanskimi v Sovjetijo. Na ta način je dosedaj izginilo več sto hrvaških otrok. Direndaj v Franciji Ženeva, 12, septembra. V Annemasse, v pokrajini ob ženevskem jezeru, blizu franco-sko-švicarske meje, se je dogodil na franco-kem ozemlju dogodek, ki je značilen za splošno nesigurnost, ki se je v teku vojne zaveznikov pojavila v Franciji. Med silami de Gaullove smeri in člani podzemskega gibanja Maquis je prišlo do spopada, med katerim se je živahno streljalo. Ta dogodek vnovič osvetljuje vse povode za konflikte, ki obstoje med nasprotujočimi si silami ▼ Franciji. Uničena utvara Stockholm, 12, sepetmbra. Posebni dopis-»Daily Maila« Aleksander Clifford je izjavil v nekem poročilu iz Bruslja, da zavezniki osvobojujejo kontinent, ki je mnogo manj uničen, kakor so mislili. Po mojem mnenju je položaj prehrane v večjem delu Francoske boljši, kakor je bil v Italiji, in Italija je bila zaveznik Nemčije. Prehrana Francozov Se je res spremenila, odkar se je vojna poslabšala. Našo predstavo o neki od lakote' trpeči Evropi pa moramo odvreči. Kakor vse kaže, je položaj v Belgiji cel6 Se boljši kakor v Franciji. Slika vsekakor nI tako grozna, kakor smo se mi bali. Verlae und Druck; NS.-Otarerlu and Draokar«! KUnitan GmbH. KUitenfurt. — veri«K»l»it«r: Ur, Emil Heinan. — Hauptschrlftlelter; FriMnoh i-it ANr 1 rtiltic. kovala. Vstane, pristopi k profesorju in vzklikne; »Ampak dragi profeiorl Nikoli •• vam ne odrečemo!« Stari tovariš gleda dolgo brez razumeva« n)a v blage oči. »Taka dekleta moremo vendar samo ta. krat ustvarjati, če jih, kakor storite to vi. dragi profesor, temeljito seznanimo z vedol Potem pa пл| zera-di nae, ka]ne, vstanejo in slrčijo v življenje. Potem nas ni strah zanje. Vidite, dragi profesor, Barbarin sestavek je mala preprosta umetnina. Umetnina, kakršen je njen s krznom obšiti plaščič s kapuco.« Prihodnji dan (e profesor Mosch, ko je zagledal Barbaro, skrivši škilil k njej, da je zamišljen ugotavljal, v čem se razlikuje od drugih gojenk učlllšča. Barbara je občutila, da jo je opazoval. Srce ji je zdrknilo globoko. Gotovo je ie bral njeno pomanjkljivo delo. Gotovo je o tem poučen že ves profesorski zbor. Kajti tudi gospa ravnateljica Steinhauser gleda Barbaro, če jo pozdravi, s posebnim — Barbari se zdi — potajnlm smehljajem. Z velikim neugodjem se Barbara udeleži odpustitvene slovesnosti. Vse so Izpit napravile. Ravnateljica izraža svoje veselje zaradi tega in konč^' svoj govor z željo", da naj pod njenim nadzorstvom izvaljene mlade umetnice po svojih poklicih vsekdar delajo čast šoli. ,, Nato preide k Izročitvi knjižne »Kakor vsako leto izroči šola za najDoljIo pismeno- nalogo knjižno premijo. K-njiga je samo preprosto darilo, pomeni pa znak p®, sebnega spoštovanja od strani našega profesorskega zbora, ki se le nered loči od ivo. jih gojenk. Nagrado «mo tokrat soglasno priznali gospodični Barburl Prackovl.t Barbara- silil avoje Ime. Prestraši «" , .1 1 Ona sedi v prvi vrsti In sramežljivo glada na koiu-.s svojih nog, ki so preveč odkrito izpust.ivljene pogledom procesorskega zbora. Vsakikrat, kadar je pogledala kvišku, je morala zreti naravnost profesorju Moschu * Sreda, 18. leptembni 1944. K A B A W A M K E N BOTK stran S. — štev. 78» Z žiTl|en|em bodo plačale sto|o петагао zmoto Bolgari|a - Finska - Romunifa Nasilni zločinec Dimitrov l(ot naslednili carja Borisa - Popolna zmeda v Romuniji Berila, 12. septembra. Bolgarska vlada {e upajoč, ka bo dosegla boljše pogoje za premirje od Angležev in Amerikancev in da bi se prikupila Sovjetski zvezi, prekinila od noiaje z Reichom. Omembe vredno je, da le je med sejo ministrskega sveta, na kateri so to sklenili, pojavil sovjetski odpravnik poslov, da bi predal bolgarskemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru vojno napoved Sovjetske zveze, na katero je potem bolgarska vlada odgovorila kakor je znano z brezuspešno prošnjo za premirje. Sovjetsko nasilje proti Bolgariji, ki je po nedvomljivlh izjavah Iz Londona in Washing-tona našlo popolno odobravanje Anglije in Zedinjenih držav, je šolski primer za metode, s katerimi Moskva uresniči svoje Intencij« v Evropi. Ukrepi Sovjetov so že dolgo časa pripravljeni v Kremlju in nespremenljivi. Nobeden izmed narodov, ki so si ga boljše-viški vlastodržci zbrali kot žrtev, ne more uiti usodi, v kolikor ni odločen, da i* orožjem v roki brani svojo svobodo In čast. Kdor špekulira na milost Moskve in njeno popustljivost, kdor sploh misli, da bi se mogel sporazumeti s Sovjeti, ali misli, da si bo s prijaznostjo pridobil naklonjenost Sovjetov, ta se brezpogojno preda oblastni opojnosti boljševikov in bo plačal svojo nevarno zmoto s življenjem. Dimitrov M Bolg«rl)«l velt In Hull sta pustila Sovjetom popolno svobodo ravnanja pri vkorakanju v Finsko. Finci morajo sedaj nastopiti krvavo pot, kakor so jo nastopili že preje desettisočl Poljakov, Estoncev, Letoncev In Litvancev, Švedski časopis »Helsingborgs Dagbled« piše o položaju Finske dobesedne: »Mi Švedi imamo vse razloge, da il ogledamo bodoče dogovore tudi z našega vidika. Finski bodo gotovo naložili grozovite reparacije, ki bodo vsekakor prekoračile njene možnosti plačanja, ako hoče istočasno še nadalje obstojati.« Vedno veSje zmede т Komunijl Itockholm, 12. septembra. Medtem ko čaka odposlanstvo izdajalskega kralja Mihaela in njegove dvorne klike v Moskvi na ob-iavo pogojev za premirje, se vedno bolj TU m T gosteh .. Ii Ankare javllalo, da zahtevajo SorJeM od Bolgarov pravico prostega prehoda la Titove tolpe. To je eden Izmed pogojev, ki |lh je,-postavil Kremelj. Ta zahteva se ceni kot znak za to, da h»-čejo Sovjeti kar mogoče hitro zanetiti v deželi nemire. DrugI korak bo pač ta, kakor se zve iz Kaira, da bo Dimitrov imenovan za predsednika komunistične bolgarske vlade. Dimitrov, ki je Izvršil atentat na kralja, in zarotnik, ki je bil Izgnan iz države, kot naslednik carja Borlsal Angleži in Amerlkancl ne ganejo niti z mezincem, da bi rešili Bolgarsko iz krempljev boljševizma. Oba zaveznika sta preveč zaposlena v Zapadni Evropi in na italijanski fronti, kakor piše »Magyarsag«, da bi mogla poseči vmes tudi še na Balkanu, medtem ko so se sovietskl oklopnjakl pojavili v Severni Bolgariji in sanjajo sovjetski Imperlallsti že o predoru proti Egejskemu morju. Za suvereno Bolgarijo ni ve6 prostora. Flntkat «K|e naj to konCaf« Itockholm, 12. septembra. Naraščajoči pobeg finskih državljanov In finskih vojakov v Švedsko dela političnim krogom v Finski velike skrbi. Vodstvo švedske ljudske stranke v finski provinci Costerbotten, v kateri je v večini flnsko-švedsko prebivalstvo, svari pred paničnim razpoloženjem, ki se širi na Finskem. Ono je Izdalo poziv, v katerem stoji med drugim, da se naj s skupno pomočjo napravi iz položaja, kar se pač najboljšega more narediti. Ako bi se dopustilo, da bi se pojavila nezavestna panika, bi se gorje še poslabšalo. . Oslovškl časopis »Morgonposten« pllei »Prav tako, kakor med zimsko vojno leta * 1939./40. so misli Norvežanov pri finskem narodu in finskih vojakih. List opozarja na po švedskih poročevalcih opisano resno razpoloženje, ki je danes med Finci. Nemir, ki so ga preje posebno opazovali v obmejnih krajih, se je razširil po vsej državi. Vsak Finec se v teh težkih dneh vpraša: »Kje te bo to končalo?« Pot, ki leži pred finskim narodom se razodeva kot grozna. Preveč dobro vedo, da je Izjava, ki jo je pred kratkim dal Harold Knudsen v Reprezentančni hlil Zedinjenih držav, resnična: »Roose- »Nemška zaiedbena oblasti м iprlCo dnev-nih anglo-ameriških zračnih napadov na francoska mesta in vasi s tako|šn|o veljavo dala delovnemu odboru na razpolago nadaljnjo vsoto 200 milijonov frankov. V korist po bombah oškodovanih Francozov doslej na nemški strani nabrana denarna sredstva so torej dosegla skupno višino 700 milijonov frankov.« »D. C.«, Ostland, Riga. »Ca bi jaz Imel nalogo, da interpretiram pravni položaj svoje države v teh urah, bi prosil takoj za čast, da smem bojevati na strani Nemčijel« Francoski minister za dela Dtat. Tzhodna »Prepričani smo, da bo položaj na Vzhodu vedno bolj v znamenju ojačenega nemškega odpora, dokler se ne bodo spoznali operativni protiukrepi, ki bodo boljševikom tudi tokrat pokazali, da so napravili račun brez krčmarja.« »Dally Mall, London. >Za IxTtdbo вот»дв oboroiltv*n«g« programa bo traba pradviam časa, in ta £a« |a znala Nemčija mojatriko premostiti ■ ivojo trdovratno deienzivo na vieh irontahi Sicer je podvrgla nemški narod novi trdi preckui-nji, vendar ita tako domovina kakor tudi vojak na fronti preataia preikuinjo.« Vojaški pisatelj Emanuel Aznar v »Arribl«, Madrid širi malosrčnost In brezupnost v romunskem narodu In narašča gospodarska zmeda. Angleški poročevalci v Bukarešti opisujejo potrto razpoloženje, ki se vedno bolj širi v romunskem narodu. Razočaranje radi zakasnitve premirja je veliko, javlja londonski dopisnik »Chicago Tribune«. Kabinetu, ki ga je sestavil Mihael, očita prebivalstvo, da je napravil državni udar, ne da bi bil dobil zagotovilo od Anglo-Amerikancev opomni bukareški dopisnik londonskega »Daily Telegrapha«. Splošna zmeda, tako javlja, se ponazoruje s zaplembo romunske mornarice in internacijo vseh častnikov in moštva v Konstanci. Problemi, ki se v gospodarskem, političnem in vojaškem oziru grmadijo pred romunsko vlado, so, kakor vse kaže, nerešljivi, stoji v poročilu »Daily Ex-pressa«. List misli, da je sedanja bukareška vlada sploh samo Začasna vlada, ki jo bo kmalu zamenjala bolj radikalna, sestavljena zlasti iz komunističnih krogov. Tudi finančni položaj je katastrofalen. Sovietskl vojaki prodajajo na cesti rubelj, ki je preje no-tiral 25 lejev, za 70 lejev. Cene naraščajo v brezmejnost. Izven romunskega glavnega mesta vlada anarhija. Tako stoji v nekem poročilu bu-kareškega dopisnika »Daily Telegrapha«, ki pripoveduje o nekem francoskem diplomatu, ki je prišel z avtomobilom po svojo družino v kraj, ki je oddaljen od Bukarešte sto kilometrov in se po nekaj dnevih vrnil peš, ker so mu boljševiške tolpe ugrabile avtomobil. »Poslanik Severnoameriških Zedinjenih držav v Egiptu, je za časa svojega kratkega bivanja in svojega tukajšnjega uradovanja nakupil za svoje zasebno stanovanje »pod roko« pohištva in drugih predmetov v vrednosti nad 30.000 egiptovskih funtov ...« Egiptovski listi v Kairu Besedo ima neka stara gospa, ki pravi: »V vseh štirih letih, kar so Nemci v Franciji, ja bilo naše življenje mirno in srečno, toda potem lo prišli naši prejšnji zavezniki in uničili v nič manj kot en četrt ure krotko delo enega četrt stoletja.« Iz posebnega poročila »agencije OFI« fronta... »človeški material odloča o vojni: toda na, samo Angležem in Amerikancem, ampak tudi Sovjetom nedostaja sedaj ljudi. Sovjetske zgube so gigantske! Empire pa tudi ne da več nobenih ljudi... Hannen Swaffer v angleškem tedniku »John Buli« »Promet vseh prevoznih artfdstav гахам taksijev je bil pred nedavnim ustavljen v Philadelphiji, ker so stavkali uslužbenci podzemeljskih železnic, železnic, cestnih železnic in omnibusov. Stavko je povzročila bkol-nost, da so se delavci branili, poučevati črnce, ki so jih hoteli namestiti v prometnih obratih. Na tisoče oboroževalnim delavcem je bilo zaradi tega onemogočeno, priti do svojih delovnih mest « »Chicaqo Tribune« Primer Bolgarije - meneteliel za svet Intervju Reichspressech'eia x egrskim novinarjem Berlin, 12. septembra. Reichspressechef dr. Dietrich je dal v Berlinu delujočemu ogrskemu novinarju intervju o najnovejšem razvoju na Jugovzhodu. Na vprašanje o mnenju Relchspreegechefe o najnovejšem nasilstvu Sovjetov, ki je bilo tokrat naperjeno proti Bolgarski, je odgovoril dr. Dietrich: »Nas vojna napoved Sovjetske zveze Bolgariji ni presenetila. Ta .vojna napoved' j* nadaljevanje onih brutalnih nasilstev, ki jih je Sovjetska zveza že od nekdaj uporabila in jih uporablja proti vsem tistim narodom, ki so bili dovolj slabi, da se z orožjem v roki niso mogli upreti proti temu morilskemu stemu. Sovjeti predvajajo to cinično politika že od leta 1919. pred s,vetom, ne da bi le t> dosedaj kaj naučil iz tega. Na vprašanje o posebnih namenih Sovjetov pri njihovem hitrem napadu na Bolgarijo je izjavil Reichspressechef: »Churchill In Roosevelt sta pristala v Tehe-heranu na Izročitev Evrope sovjevtskemu gospostvu. Stalin, je torej dobro vedel, da ga njegova zaveznika v tem ne bosta preprečila, če je šel za tem, da ne samo Finsko in Romunijo, temveč tudi Bolgarijo kratko-malo boljševizira. Da v teh državah iztrebi vodeče sloje, udušl vsa evropska izročila in napravi Iz prebivalstva delovne lužnje za Sovjete. V primeru Bolgarije se razodeva na posebno drastičen način, da vsaki, ki se spušča v dogovore I Sovjetsko zvezo, s tem ne uide mogoče temu napadu, ampak ravno nasproti no takega samo pospeši In tako podpiše svojo smrtno obsodbo. To so skusile Baltske države. Nekaj mesecev po tem, ko so podpisale z boljševiki dogovor o prijateljstvu in nenapadanju, so že bile oropane vseh državljanskih svoboščin in podjarmi j ene gospostvu GPU. Komaj so prišli Poljaki v stike s Sovjeti, so že postali žoga sovjetskih vla-stodržcev. Komaj je izdajalska dvorna ka-marila odprla vrata v Romuniji sovjetski armadi do Donave, takoj se je pojavil boljše-viški teror nad to nesrečno deželo. Komaj so Bolgari pokazali prve znake slabosti in zgubili hrabrost do bojevanja, komaj se je bolgarska vlada potegnila nazaj v strahopetno nevtralnost, že je Stalin napadel Bolgarijo. V ostalem se s tem izvaja samo agresija, ki so jo objavili Sovjeti že leta 1940. Kakor znano je Jakrat Molotov v Berlinu naravnost zahteval konpenzacije v baltskem prostoru, izročitev Romunije In Bolgarije in gospostvo nad Dardanelami. Adolf Hitler je odklonil, da bi bil na voljo takim roparstvom ali da bi jih trpel Ir je tako obvaroval dotične narode pred boljševiško krvoželjnostjo. Danes so se ti narodi sami Izročili GPU.« Ob zaključku Intervjuja z ogrskim novinarjem poda Reichspressechef dr. Dietrich sliko o usodnih vprašanjih, ki se danes bolj jasno, kakor kedaj pojavljajo ia vse narode Evrope. »Bolgarski dogodki so menetekel za Evropo in celokupni kulturni svet. Oni niso mamo pojasnili brezvestno nasilno politike Stalina, temveč razkrinkali tudi Churchilla in Roosevelta. Kdor zasleduje reakcijo angleškega in amerikanskega časopisja na roparski napad na Bolgarijo, ne more dvomiti o tem, da od tako zvanih zapadnih demokracij ne more priti narodom Evrope pomoč, ki bi jih rešila pred boljševizmom. Samo tisti, ki se na strani Nemčije z orožjem v roki upre boljševizmu in njegovim napadom, se bo lahko obdržal Jcot evropej-ski narod. Kdor pa odloži meč in zaupa boljševiškim obljubam, je izgubljen za vedno.« doško jezero, ki je bilo večkrat imenovano v vojnih poročilih, ko je bilo govora o bojih na vzhodni fronti. In ki meri okoli 18.180 km^. Je to za evropske razmere nedvoumno im-ponirajoča številka, če uvažujemo, da ima na primer evropski del Turčije samo površino 24.000 km^ in je Švica s površino 41.300 km* samo še enkrat tako velika. Jezero Onega je znatno manjše. Ono zavzema s še vedno im-ponirajočo številko 9549 km^ samo polovico površine Ladoškega jezera. Obe jezeri sta na severu evropske Rusije. Tretje mesto med evropskimi jezeri zavzema Venersko jezero na Švedskem, ki obsega 5.348 km~. Mogoče se nam zdi čudno, da nima Finska nobenih večjih jezer. Dežela je sicer znana radi svojega bogastva z jezeri, ali gre za nešteta jezera malega obsega. Ako iščemo še nadalje velika jezera v Evropi, moramo iti na južni. del evropskega kontinenta. Kot tretje evropsko jezero, ki ima pomen, se mora omeniti Bodensko jezero ■ površino 539 km^, ki se nahaja deloma na nemškem, deloma na švicarskem ozemlju. Se bolj južno, v Italiji, leži četrto veliko evropsko jezero, Gardsko jezero, čegar vodna površina zavzema okoli 370 km^. Ce vzamemo, da je bivša kneževina Lichtenstein pokrivala v Evropi samo površino ?60 km''' in da je mala republika Andorra v Pirenejih samo 450 km''' velika, spada pač tudi Gardsko jezero k velikim jezerom na zemlji. Ali že Teste • • .T ... da je Denis Papln, ki je med drugim v Marburgu a. d. L. napravil prvi lonec la kuhanje # paro, dobil od svojih lodobnikov radi številnih nevarnih poskusov, strah vzbujajoči vzdevek »človek katastrof«? ... da je nekdaj žaloigro Friedricha Schil- lerla »Ko".....''"1 In - -n '■ o,'. ..a- vila * sledečimi prezlrajočimi besedami: »Kako si drzne človek napisati tako neumnost In jo dati natisniti, in kakšna morata biti glava in srce, ki jima ugajajo taki proixvodi njegovega duhal« S kakšnimi posli se je Billy pečal doma v Ohiu, se ne more zvedeti. Sam namigava, da je sin nekega indijanskega čarovnika in vrača, pravi, da je študiral »indijansko medicino«, bil pri Caenu ranjen In da so ga v Londonu ozdravili. Sedaj oglaša »garantirano uspešna Indijan-'ka tajna zdravila«, meče koščice jaguarja ne ravno tako garantirano pravo kožo bivola posel^''^ prerokuje bodočnost. ,To je njegov t*ko stvarno postreže .njegov tovariš Frea Allan Shennon svojim britanskim odjemalcem. Postal je pridigar in oznanja »vero lune« z mnogimi besedami In slabimi doka-zlil. Glavna njegova privlačnost je »krog luninih devic«, ki ga je zbral okoli sebe in ki po nlegovlh govorancah zabavajo poslušalce Ш plesi, ki jih plešejo v zamaknjenosti. Njegove »božie sluzbe« ao samo ponoči in jih posebno radi obiskujejo цзц Londončani, ki ne morejo najti posebno dobrih zaklonišč. Fred Allan pa ima tako zaklonišče kot »svojo lastnino« In g* odpre mesečnim proti vstopnin! Neki drugI Amerikanec »je zadovoljil važni potrebi, kar je do sedaj zanemarila britanska vlada«, kakor on to zatrjuj« v tvojih T^rospektih. On je odprl »dobro ventilirano, ?fotl »V 1« - varno zaklonišče za najljubše r^ali in sprejema »od najmanjših do veli-*o#ti 2X2 m«. Pri njem se lahko najame po. hlev na primer za najljubše mačke ka-v bankah tresor za najbolj priljublje- (delnice. _ VJ^'^®vanje je sedaj dolžnost«, naznanja lom bmetton. In to umetno proizvaja s po moč o radikalnega pomirjevalnega sredstva On Ima ^Požiovane odjemalce \z prvih kro '»ko Izvrstno zaklonišče z dobro založenim barom in ne slabše zasedenim Jazzorkestrom. »Pomirjenje« se pri njem ' ^^ivanjem alkohola in nemir же ■IKOM OTxdanih ritmih« neprestanega pleca. »Ples proti V 1« se glasi obilen recept. Njegovi plesi so »komponirant po psiholoških načelih, bai v to svrho In po prvih avtoritetah.« Tako zatrjuje on. Bolj nedolžni so tisti ozdravljeni In ambulantno obravnavani amerikanskl vojaki, ki Izživljajo svojo željo po trgovanju kot priložnostni prodajalci. Njih posebno področje je »war booty, vojni plen iz Italije«. Garantirano prave starine se prodajajo sicer samo v boljših krogih, ali prav tako »res pravi umetniški izdelki iz kararskega marmorja« se kupujejo tudi v britanskih meščanskih družinah in so iz alabastra. Posebno urno so po streženi samci s »pompejskimi podobami aktov«, katerih se le drži pepel Vezuva. Mali izbor lx velikega trgovskega poslal »Amerikancem je prirojeno, da trgujejo; proti temu ni pomoči.« Tako približno se je izjavilo neko visoko amerikatisko službeno mesto, ko so zahtevali, da bi se preprečilo lopovsko početje njihovih vojakov. In tako je ostalo pri tem, da morajo trpeti Britanci take in slične »trgovce« in da se ti »vojaki trgovci« vedno bolj koSatijo. Res je. tudi na Angleškem poznajo zakone proti zločinskim in goljufivim ljudem, ki se bavijo s trgovino. Ali ti zakoni so seveda samo za najbolj nedolžne izmed Britancev in nikakor ne za »goste«. ki so jim dolžni zahvalo in priznanje. »Mi Britanci smo tako zelo neumni«, se glasi prev tako grobo predstavljena, kakor je bila mišljena. Izjava nekega Angleža, ki so o njej zvedeli na Portugalskem, »da že zato ne moremo propasti!« Ta izjava je z grdim pogledom na Amerikance bila povedana pred invazijo; velja tu še danes, vsaj kar te tiče njenega prvega dela. Walt May. ЛЈ a i T e č j a jezera na zemlji Ce govorimo o »jezeru«, mislimo na vodno površino, ki jo okoli in okoli obdaja zemlja, in ml vsi poznamo iz naše domovine več ali manj velika jezera, ker je Nemči|e primeroma bogata z jezeri, čeprav se ne more primerjati s Finsko, »deželo tisočih jezer«. Ali kako so ta jezera revne mlakuže, če jih pri merjamo z največjimi jezeri zemlje, ki so v resnici že morja, kar se deloma izraža tudi v Imenih. Teh je samo nekaj, pa so zato skoraj tudi vsa znana. Kakor pri gorovju, vodi 1иТ pri jezerih Azija. Največje jezero nt' zemlji je Kaspijsko morje ■ površino nič manj kakor 438.000 km'''. Angleški otok J^n Severno morje imata samo površino 228,200 km- Lahko bi jih torej dali v Katpil In še bi ostalo mnogo vode Nem ^ Relch v svoji sedanji obliki ima površl no približno 840.700 km'''. Ima torej samo dvoj "i iu Kaspi),kega morja, ki po tvojih ge . iTi I »pada med jezera zemlje. V Aziji ileal potem Araliko jezera м poyriltio še vedno 64.500 km^ In Bajkalsko jezero x okroglo 30.000 km-. Tudi ta jezera so za naše pojme morja, ker se ne vidijo obale, če smo na njih. Na drugem mestu med kontinenti z velikim! jezeri so Severnoameriške Zedinjene države. Tukaj so največje vodne površine Potem sledi Huronsko jezero z 61.610 km", Michigansko jezero z 58.140 km' in potem na temno zgodovino suženjstva v Zedinjenih državah spominjajoče nas Veliko suženjsko Jezero s 30.000 km^. Ustrezno tvojemu geološkemu sestavu nimata Avstralija in Oceanija nobenih večjih jezer, ki bi bila vredna, da te tukaj navedejo. Drugi kontinent z velikimi jezeri, ki to ime zaslužijo, je Afrika. Jezero Viktoria ima površino okroglo 68.800 km". Njemu sledijo tri nadaljnja jezera, k! pa z ozirom na površino ki jo zavzemajo ?,e bistveno znoslpjnjo zn njim To so jezero Tanganika z 31,900 km-, jezero Njasa s 30.800 km^ in Cadsko jezero 7 okroglo 16,000 km"''. Ampak kako velika to ta jezera še redne r vrimeri i јмег! Evropel V Evropi vodi La- Invazija na Francoskem ... Obor«žiieT... stran 4. eteir. Ж KABAWAKKBir BOTH Sreda, Ж septembra 1M4. 1ж naše listnice Resnica o Fpanciii'* svetu ^ T_____u« 1__ iz kroi^a naš^h čitateljev 99 „Nihče ni trpel pomanjkanja" - Niiiče ne prizna de GauIIa Iz krogov паз;ћ gorenjskih bralcev smo prejeli sledeči dopis, ki ga na željo priobču-jemo v izvirniku. Dragi Slovenci! Iz goreče ljubezni vas prosim, kot se Bog prosi, spoznajte že skoraj zmoto, v katero ste zašli. Se je čas, da se odvrnete od lažnivih prerokov, od onih nič-vrednežev, ki kopljejo slovenskemu narodu grob in mu spodkopavajo ugled. Dobro pomislite, da vam od onih ni pričakovati nobene rešitve. Tudi nekdanji ljubljanski ban Marušič kot zvesti trdo povezani smrudnik boljševlškega Tita ne more rešiti slovenskega naroda. Ako pogledamo globlje, moramo reči, da si ne moremo predstavljati večjih zločincev kot je Marušič. Njega se še predobro spominjamo izza vladanja Dravske banovine, še nam je jasno v spominu, kako je bil zatiran slovenski delavec, kako so mu zavidali vse, nalagali pa najtežja dela, največje veselje so uživali, če so ga vrgli na cesto. Glede gospodarskega položaja ari kmefii-zierbewerbern an den FrpiwilUeen-Saohbearbeiter der Luftwaffe beim Wehrlipzirkskommando: d) fttr die Waffen ff: an die ftlv den ieweilieen Wohnort zustan- dijre W-BreanziiniTKetpllo sowie an aJle Dienstetellen der alizemeinen ff und Polizei, Eltprn und Bewerber erlialten bei dieaen Stellen aile weiteren AiMikiinfte. (24,IDO)_Das Olicrkomniando der Wvhrmaclit. EIERADFRUF IN DER 66. ZUTEJ^LUNGSPERIODE Das Landesernahrungsamt K&mten gibt fur den Reichsgau Kftmten imd ais Referat Ernaiirung und Landwirtscliaft des CdZ. filr die besetzten Gebiete Kamtens und Krains bekannt: FUr die 66. Zuteilungspertode wcrden an die Versorgungs-berechtigten 2 Eier ausgegeben und zwar auf den in der 66. Zu-tellungsperiode geltenden Abschnitt a der Reichseierkarte. Die Abgabe der Eier an die Verbraucher erfolgt nach Maflgabe dee Einlangens derselben bei den Verteilern und wird ziun Teil erst Im Laufe der 67. Versorgungsperiode mttglich sein. Der aufgerufehe Abschnitt behalt bis zur Auslieferung der Eier eeine "Gtiltigkeit. Klagenfurt, den 8. September 1M4. I^andeeemahriingsanit Karnten. д. Vsem eorodnikom, prijateljem in cnaneem naznanjam tužno vest, da. ja dne 22. avgusta 1&44. ob %10. uri padel v evojem 26. letu starosti na Vzhodu naš ljuW «n, brat, nečak In sestri« Drago Koroschetz, SoMat. Kako živa je Tvoja sUka pred nami, Ito al nam pred meeeci stiskal roke z upom y src«. Toda Bi se Ti Izpolnila želja, da se vrneš med пал, v Tvoj dom pod vznožjem Mozlrskih planin, katere si ta4o srčno ljubil In od koder Te danes poalednjiC pozdravljajo gorenjski ta žmarški zvonovi in Ti pošiljajo zadnji pozdrav. Packensteln Im Felde, Wttlian, Marburg, dne 6. septembra 1044. Tvojega daljnega groba se spominjajo: Kari, o6e; Anton, brat; Maria, Mwtra; Amalla In Marla, teti ter vM nadaljnji sorodniki In znanei. Sprejme se vajenec s popolno oskrbo pri tvrdkl Mleeetaleir-feilenhanerei, Pravali. 1535-1 Sprejmem takoj čevljarskega pomočnika in vajenca. Oskrba v hiši. Anton Naglitsch, Am Hang 159, Kralnburg. 4032-1 t ofiasi^ Službo dobi Hišna pomočnica, od 18 let dalje, vajena deloma kuhinje ev. tudi trgovine, dobi stalno memto pri maU družini v blijtini Kntin-hurga. - Nastop taltoj. - Naslov pri K. Bote, Krbg. 4021-1 Vajence za izdelovanje tehtnic sprejmem takoj. Johann Ste. fantschitech, St. Veit a. d. Sawe. 4008-1 Prodam Prixiam kravo i>o teletu, dobro mlekarioo. - Povpraša se pri Stern UrsiiH, Kralnburg, See-landstraBe 119. 4031-6 Prodam pleekano spalnico In ■azno drugo pohištvo - 400 RM. Naslov pri K. Bote, Kralnburg, pod »Pohištvo«, 4040-6 Dveletno plemensko telico prodam. Naslov pri K. B., Krbg. 4009-6 _Kupim_ Spalnico, jedilnico In kuhinjsko opravo . kompletno iic trdega lesa, kupim. - Ponudbe na K. Bote, Kralnburg pod »4016-7«. Kupim note Lemorain Op. 37. UlabieU sonatine, Schubert album, Daheim am Kla\ier П., III., rV. Ponudbe na K. Bote, Kralnburg. 4050-7 _Menjam_ Menjam električni likalnik, 220 voltov, in ne rjaveč jedilni pribor za šest oseb, klešče za sladkor in klešče za močnate jedi, nadalje usnjeno listnico za gospode ali dame. za namizno preprogo, približno 2.50 m široko in 3 m dolgo. - Ponudbe na Ker. Bote, Klagenfurt, pod, številko »1536-15«. Menjam železen štedilnik za \ zidati za žensko kolo event, prodam. Naslov v K. B , Krbg. _4011-15 Menjam dobro moško kolo za dol*er Šivalni stroj. Razlika se doplača. Naslov v Kar. Bote, Kralnburg. 4038-15 P Nasmanjamo pretreeljivo vest, da nae je 2®. avgusta 1944. za vedno zapustil nai nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, gospod Bohini BarlholomSos. mUi)ar In poseatnik v Trbojah. Pogreb nepozabnega ae je vršil v torek, dne M. Bivgrueta, ob 10. url na pokopaUšću v Trbojah. C* tej prlHkl ae vaem, ki »o nam etall т teh težkih dmeh ob strani, z nami eočuatvovall, rajnkega spremili na sadnjl poti ter darovali cvetje in vencev, prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gosp župniku za poslednji blagoslov in njegovim tovarišem za spremstvo in poslovilni govor ob odprtem grobu. T r b o j e, e. Mptembra 1»**- %ah:joča soproga, otr<№i In ostalo sorodstvo Izgubljeno Izgubila »em 2tt. avKuuta 1944. dopolda-n ix Xeudorfa do Lee#, l>o novi cesti, teninomodro, volneno jopico s svetlomodrimi črtami. Zelo težito jo pogrešam. Pošt«n najditelj naj jo odda proti nagradi na naslov Marie Asciimann, Leee 83. 4048-22 Izgubila sem Kenniiarto na ime Hafner JiUiane, Formach At. 41, Safnitz, na oeeti od Hrainburga do Safnitz. PoSten najditelj naj jo odda proti nagradi na dotič.no ime ali na K. Bote, Krainbnrg. 4052-22 Razno Ukradeno je bilo dne 2. septembra ob 6. uri zvečer žensko kolo izpred pošte v Krainburgu. Tista oseba, ki je tatvino орз^ žila, je trenutno odsotna, ker se pa tekom tedna vrne, opozarjam osebo, ki je kolo odpeljala, da ga v. izogib posledic vrne na namlov: Falkendorf, Habicli-gaase 8, Krainburg, ali pa na ŽBndarmerijo. 4046-23 fšlaatlicli« Xexi.lliichxcliuii! Kralnburg Der Unterrichtsbeginn findet am Freitag, den 15. Sept. 1M4 statt. — Anmeldungen warden noch entgegengenommen. Začetek pouka v petek, dne 35. septembra 1944. Prijave se Se sprejemajo. 5997 Die Direiktion. Kohlen als WSschezerstorer? Unnotiges Koch en schadet der Wasche. EsgenOgt.sie 15 Minuten Ziehen zu lessen. Nofwend ig aber is* immer grijndliches, d. h. g e-nugend langes Einweichen; Man sport dadurch Waschpulver und ArbeH. Henko zum Cinweichen und WasserenthcJrten, Лиг aut BeHtcllunjj; koimen Sie dlesmal ein Los der am IS. X. beginnenden XII. Deutacben Relchslotterie ei-halten. d* Aussendung von Werbe-schreiben, Bestellkarten etc. ist im Zug^e der MaBnahmen zur Elnepammg voo Arbeit imd Material untersagt. Wer 8lch aJeo an der auseichta-relchen Aussplelung der aatol-relchen rleslgen Treffer etei-gend bis zu Rm 500.000.— betelligen wiU, sichert eich ©lues der wenlgen verfttgba-reo Lose durch eofortige Bestellung. . Viertellose 6.—, Aiditelloee KM S.— je Klasse. - Staatl. Lotterle-Elnnahme Prokopp, Wien VI., MariabllferstraBe 20. L o « -vereand aubh Ine Feld. Namesto veselega svidenja smo ргвјеМ pretreeljivo vest, da Je nai dragi gin, brat, fltito Korhnik Johann« SoMat, dne 28. junija 1944., v staroeti Ж M, svoje mlado življenje na vzhodnem boj**" Dragi Johann! Tvoj grob •« tuji zemlji im Ti ga ne moremo okramti a »vetjem. Ali cvetje knaaJ* oveoi> TI pa ▼ itaMi SToih nikoli ne ovemei. Na »videijef Z i r k 1 a C h, dce 5 џвр^лоЈИогв, IMi, V globohi želoeti: družine Rorttntk.