UrednHtvo:
SchiUerieve cesta štev. 3,
na dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi s« ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun ne-. delj in praznikov ob 4. toi popoldne.
* «
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
J+efrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravatftvoi
Scbillerjeva ceeta Štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske deiele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"60 četrtletno ... K « 30 mesečno ... K 2rW Za IWeroèijo:
celoletno ... K 28'— m vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveteroetopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane tO h.
Stev. 24.
Celje, v soboto, dne 30. januarja 1909.
Leto I.
Zavarovanje samostojnih oseb na temelju vladnega načrta o socijalnem zavarovanju.
ni.
Trgovska in obrtna zbornica v Brna z vso silo širi idejo, naj se zavarovanje samostojnih loči od delavskega zavarovanja ter da naj se tndi zavarovanje obrtnikov odloči od zavarovanja drobnih kmetov. Da bi tej ideji dala večjo važnost, predlaga, naj bi krog zavarovancev ne bil nikakor omejen, tako da bi bili starost-nemn zavarovanja podvrženi vsi, ki izvršujejo kako obrt. Zavarovalnine bi se pobirale z davki, torej s posredovanjem davčnih uradov in bi samo evidenco ali razvidnost zavarovancev vodili okrožni uradi, katere predlaga vladni načrt.
S tem predlogom bi bila postavljena cela misel socialnega zavarovanja na glavo, kajti ako bi se to izvedlo, bi zavarovanje prenehalo biti omejeno na krog onih oseb. katere v slncaju socialnih stisk potrebujejo najnujnejšega preskrbi jenja ter bi bMo»raž,šu jeoo tudi na premožne in na milijonarje. Čeprav bi takim osebam plačevanje zavarovalnin ne delalo težav ir» če bi tako bila tndi zajamčena nekaka redovitost plačevanja, vendar ne smemo pozabiti, da ako bi bil podobni predlog izveden tudi v poljedelstvu, bi ne mogli več govoriti o prispevkih za zavarovanje (zavarovalninah) ampak o dejanskem socialnem davku, kateri bi jamčil komnrkoii, da bode v slučaju starosti užival gotovo rento za silo in potrebo. Za bogate bi kaj takega bilo brez vsakega pomena. Da smelo bi se
celo pričakovati, da bi se nekateri, če bi jih tndi bilo malo, odrekli svoji renti za silo in potrebo. Z razširjenjem zavarovalne dolžnosti v tem obsegu prenehava aktuvalnost starostnega socialnega zavarovanja ter se začenja prikazovati na obzorju vprašanje splošnega starostnega zavarovanja, ka-koršno je bilo prav kar uvedeno na Angleškem.
Ugodnosti in neugodnosti angleškega zakona, kateri daje vsakemu angleškemu državljan, ki nima zadostnega dohodka, pravico do starostne rente v 70. letu, pretresa se tudi v. razlogih vladnega načrta. S tem treba popolnoma soglašati, da tako preskrb-ljenje na temelju angleškega zakona doseže samo oni, ki dokaže, da je pošteno živel, da ni zapravil svojega premoženja itd. Potrdilo o plačevanju prispevkov ni prav za prav nič dru-zega nego najbolj preprosta oblika takega dokaza niti ne glede na to, da je cena socialnega zavarovanja, ki sili vsakoga, naj si iz svojega zavaruje vsaj najjednostavnejše preskrbljenje za starost, neizmerno večja nego pa vrednost zakona, ki daje tako pravico brez vsega ali pa samo na temelju neizvedljivega preiskovanja o tem, ali je dotični nepremožni človek pošteno živel ali ne.
Koristi združenja zavarovanja samostojnih z nesamostojnimi v eni sami zavarovalnici obstoje nadalje v tem, da se tako prištedi ogromno veliko na upravnih troŠkih. Ako bi se izvedlo zavarovanje samostojnih samo za sq, bi ne glede na to, da bi bila tako za vselej izgubljena organična zveza med posameznimi strokami zavarovanja, ki brez dvoma obstoji, navstali še vrhu tega tudi ogromni upravni troški, kateri bi požrli večji del zavarovalnin,
tako da bi v načrtu predlagani prispevki kratko malo ne zadostovali. Tu treba tu'ìi pomisliti, da je evidenca samostojnih nerazmerno dražja, nego evidenca delavcev. Zavodi, kateri dajejo dela tisočem delavcem, prijavijo na tisoče delavcev s par prijavami, dočim bo treba samostojno osebo posebej prijaviti. Tem nasproti stoji seveda prednost, da samostojni ne menjavajo tako pogostoma svojega bivališča kakor delavci, ter da ostanejo večinoma v evidenci istih zavarovalnih uradov. Za združenje zavarovanja delavstva z zavarovanjem drobnih podjetnikov govori tudi ta okolnost, da so med delavci pogostoma prehodi k samostojnim podjetjem. V takih slučajih bi bilo treba, ako bi bila zavarovanja ločena, na novo preračunati zavarovano dobo, izplačati že vplačane zavarovalne prispevke iz enega zavoda v drugi itd. s kratka, nastalo bi novo uradno poslovanje. ki bi bilo zelo zamudno ter bi vso stvar brez potrebe kompliciralo.
Jedno je pa nesporno: v trenutku, ko postavimo vse v enem in istem socialnem zavarovanju zdrnžene osebe na jednako socialno stopnjo, jim moramo priznati tudi jednake pravice. 04 tega se pa zelo oddaljuje vladni načrt, kateri določa, da samostojnim pristoja samo pravica na starostno rento in ne tudi na rento za onemoglost. Kot razlog navaja načrt, da je'težko določiti onemoglost pri samostojnih. Ta trditev je v toliko resnična, da ni mogoče s sigurnostjo določiti škode, ki je zavodu navstala vsled parcielne onemoglosti podjetnikove, kajti zavod gre lahko svojo navadno pot naprej, in tudi če je podjetnik deloma onemogel, mu daje še vedno primeren dohodek. Ne smemo pa pozabiti, da je poleg parcielne ali delne one-
moglosti tndi popolna onemoglost, katera popolnoma onemogoča samostojnim osebam vsak zaslužek in s tem opravičuje zahtevo, da naj se da takim podjetnikom ono preskrbljenje za silo in potrebo, ki izvira iz socialnega zavarovanja. Popolna onemoglost, če prav se da pri samostojnih težko konstruirati, se da v posameznih slučajih prav zanesljivo določiti, zato ne zadostuje ta razlog načrtu k izključenju pravice do rente za onemoglost Zavarovanja proti parcielni onemoglosti samostojnih ni mogoče izvesti, že zato ne, ker bi se rente za onemoglost izkoriščale v konkurenčne svrhe. Teh pomislekov pa ni ne pri renti za starost ne pri renti za popolno onemoglost
Načrt določa zavarovalni prispevek samostojnih za celo državo na 1 K na mesec, oziroma za osobe, katerih dohodek ne dosega 300 K na leto po 50 vin. na mesec. Ta prispevek se lahko poviša potom deželnega zakono-dajstva, s tem se pa povišajo tudi pravice na starostno rento. Samo po sebi se razume, da zgubijo osebe, katerih dohodki narastejo za časa zavarovanja nad 2400 K, pravico na starostno rento in da zgubijo ob enem vse prispevke, katere so dotedaj že vplačale, vse to pa samo, ako ne bodo radovoljno še nadalje plačevale zavarovalne prispevke, kar je pa malo verjetno, kajti nizkost rente k temu prav nič ne mika. S tem bodo deloma poravnane škode, ki nastanejo vsled združenja neugodnih rizikov samostojnih oseb z ugodnimi riziki de'avstva.
Parajte dražbi sV. Cirila in jVtetoia!
L! STEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. i3
Öefiki spisal Sratoplnk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
Bili sta tu le te dve sliki in gospodu Broučku je prišlo takoj na misel, da so morda tudi za to drugo sliko prikrita vrata.
Potegoval je močno za okvir in ga zopet potiskal od sebe, toda slika se ni premaknila.
Za trenotek je obšla gospoda Broučka strašna misel, da nima zakladnica nobenega drugega izhoda in da se nahaja v notranjosti kake pečine, daleč od ljudskih bivališč, tako da mu pri vsem tem ne ostane drugega kot umreti od gladu v sredi vsega tega bogastva, kar bi ne bilo prav nič ugodnejše kot smrt v podzemeljskem hodniku. Toda naenkrat je opazil, da je okvir na enem mestu nekoliko otipan. Položil je tja roko, tipal, mečkal in v tem se je — o radost! — premaknil eden okras in ko je še močneje pritisnil, se je
obrnila cela slika navzad in v steni se je prikazala odprtina izhoda.
Gospod Brouček je stopil tja in je razsvetil z vžigalico prostor za njim Vgledal je dolg hodnik s slikami in okni, ki so bila zložena s tenkih, raznobarvnih deščic. „Hvala bogu!" se je oddahnil globoko.
Vrnil se je vendar še nazaj v zakladnico, Ni se mogel od nje kar tako posloviti. Sedaj, ko je našel že izhod, je občutil nad iznajdbo radost, polno in neskaljeno. Bila je to kraljevska nagrada za vse, kar je v tej noči pretrpel. —
Toda vendar se je ubranil izkuš-njavi nabasati si polne žepe dragoce-nostij. Ako je to res tajen zaklad, mu potem vendar ne uteče. Treba si je le dobro zapomniti mesto, da bi ga tndi drugič našel.
Vgasnivši svetilko, je stopil torej iz zakladnice in je posvetil na zunanjo stran slikanih vrat. Spoznal je, da tudi predstavlja sliko neke kraljice — bržkone eno izmed obeh žen Vaclavovih, morda ono ki so jo zadušili z velikanskim kraljevskim psom vred na Karl-steinu. Ko je gospod Brouček vratica zaprl in jih pritisnil, je bila slika
kot naravna, s kakoršnimi je bil ves hodnik ozaljšan.
„Gola resnica!" je zavriskal v duhu gospod Brouček. „To je tajna zakladnica kralja Vaclava v enem izmed njegovih praških domov, kamor je držal tajni hodnik iz hradčanskega gradu in katerega drugi izhod je bil tako oprezno zakrit, da ostane neznan vsem pozej-šim lastnikom doma. Na tisoče ljudij je prehodilo tisočkrat to galerijo in nobeden ni imel niti najmanjše sumnje, kako bogastvo se skriva za to sliko.
Sklenil je, da pusti za zdaj dragoceno skrivnost zase in se še premisli, ako hoče sedanjemu lastniku doma razodeti in si z njim razdeliti, ali si rajši sam osvojiti celi zaklad na kak spreten način, kar bi bilo gotovo popolnoma pravično.
Prepričal se je, če se slika zopet prilega tesno k steni in če ne more vzbuditi nobene sumnje. Nato je tiho odšel po hodniku, kamor je padalo skozi tanke deščice oken nekoliko mesečnega svita. —
Korakal je sicer oprezno, toda belil si ni gla.e z mislimi, kaj bi bilo na primer, ko bi ga zasačil kdo v tuji hiši po polnoči, niti kako se piide na
ulico. Najdeni zaklad je vnel in opojil njegove dušo. V vrtoglavem plesu so mu migljale v duhu palače, letovišča, prevzetne ekvipaže, opremljeni sluge, mize najslastnejših jedi, zapeljive kra-sotice in druge prikazni, s katerimi bi si morda tudi čitatelji belili glavo ob taki priložnosti, svojemu junaku na čast pa moram dodati, da se je spomnil tudi na svojo gospodinjo, katero da s skromno penzijo v pokoj, na vse znance, katerim napravi na „vikarki" zastonj velikansko p jedino, da, tudi na šolsko matico, kateri podari velikodušen dar — dvajset goldinarjev.
V tem je dospel do nekakih stopnjic in je prišel po njih v tesen, dolg hodnik, na čegar koncu je našel železna vrata. Bil je nemalo iznenaden, ko je spoznal, da niso zaklenjeua, in ko je stopivši skozi nje, vgledal nad seboj črne strehe hiš in zvezdnato nebo.
„Tukaj pa imajo res vzgleden red!" je zamrmral, toda v duhu je blagroval neznanega hišnika, da je prišel po njegovi nemarnosti tako lahko iz hiše.
Bil je torej spet pod božjim oblo-kom na prosti ulici!
Dalje prihodnjič.


; bm parlamenta. V seji dne 29. t. m. je; nemšk* koalicija vprvič nastopila. Nemci so složno nastopili proti nujnemu ; predlogu post. Seligerja. na j se zako- ; nitim potom uredi jezikovno vprašanje ii za celo državo^ in tako napravi povsod t konec- jezikovnim sporom. ; Nemci zahtevajo. da se to vprašanje reši sedaj ; sjamo na Češkem in hočejo na tak način uzakoniti svojo nadvlado v vsaki1 ikronovini. posebej. Odklonjeno je bjlo tudi ostalih pet nujnih predlogov o aredfei narodnostnih sporov; Proti poslanca Sfcernbergu, Jki, je imenoval Nemce na Češkem u lomilce, so Neimci Uprizorili velik kravat: in bi bil« kmalu prišlo do pretepa. Posi. Fresi je ostro napadal novo ustavovljeni slov, ceutrum, kateremu , je očital .narodno jizdajstvo. ker se druži * Gessmanovimi kršč. «ocialci. Čehi se pripravljajo na ostro opozicijo.: Pripravljenih imajo 15 nujnih predlogov. Prihodnja, sreda bo kritičen dan v parlamentu ; baron Bienerth predloži jezikovni. zakon za Češko.
b Iz ogrskega parlamenta. Madžari bodo ostro odgovorili na napade nekaterih govornikov v proračunskem odseku avstr. parlamenta ter bodo poudarjali zgodovinsko pravico ogrske krone na Bosno in Hercegovino. Grof: Andrassy je prvotno izjavil, da usta-voverna stranka ni nasprotna samostojni ogrski banki, ne more pa tega načrta zagovarjati, dokler so strokov^ 'njaki v bančnih in gospodarskih vprašanjih mnenja, da je samostojna agr. banka nemogoča. Med temi strokovnjaki sta tudi Wekerle in Szell. ? o Bosna iti Hercegovina. Minister-~.ski predsednik je v proračunskem odseku dne 28. t. m. izjavil, da smemo z opravičenostjo upati, da bode protokoli, obsegajoč dogovore med Avstrijo in Turčijo v najkrajšem času definitivno dogotovljen, da bodo odstranjene vse diference ter da nastopijo med obema državama prejšnji prijateljski odnošaji. Protokol bode predložen potem avstrijskemu in ogrskemu parlamentu v odo-
brenje, potem bode izplačana določena odškodnina v znesku 55 mil. kron. o O ustavi Bosne in Hercegovine
je ministerski predsednik v istem govoru povedal, da bode izdelana prihodnjo pomlad in da stopi potem takoj v veljavo. Upelje se tudi splošna in direktna (ne pa tudi jednaka) volilna pravica za bosanski deželni zbor. Volilci bodo razdeljeni na tri karije: 1. kurijo tvorijo najvišje obdačeni, diplomirani in člani trgovskih in obrtnih zbornic, 2. kurijo tvorijo mestni in 3. kurijo kmetski volilci. V tej tretji ku-rijl bodo imeli volilno pravico tudi oni, ki ne plačujejo nikakega davka. Volilci raznih kurij so razdeljeni nadalje po verskem izpovedanju, upelje se (kakor na Moravskem narodnostni kataster) kataster za razna veroizpovedanja. Vsaki konfesiji se odkaže pri-mjrno število mandatov, tako da volilci enega veroizpovedanja ne. bodo imeli na izvolitev poslancev drugega veroizpovedanja nikakega upliva in bode volilo vsako veroizpovedanje zase svoje poslance. Število poslancev znaša 72. Kompetenca bosanskega dež. zbora bo večja nego ona avstrijskih deželnih zborov. Zakonodajska oblast bosanskega dež. zbora obsega pravosodstvo, upravo, finance in davke in dobrodelne uredbe; deželni zbor bo imel tudi proračunsko pravico in pravico kontrole. Kar se investicij posebno za železnice tiče, bo ta bosanska oprava odvisna od avstr. in ogrskega parlamenta, katera bodeta nadzirala investicijsko politiko Bosne in Hercegovine ter jo tudi v resnici vodila. Na vnanjo politiko države ne bode imel bosanski dež. zbor nikakega upliva. Bosna in Hercegovina
■O	«rv.'.vi.^-va iivft>j.i -(A
si bede sama vzdrževala svojo v vojsko, ki tvori del skupne armade. lamči se prebivalstvu osebna prostost, imetje, ! hišna pravica, tajnost pisem, prostost vere in vesti; prostost shodov jn zdru- • ževanja. prostost izražanja, svojega mnenja; prostost prošenj in svobodnega preseljevanja. /	..,; |
d Nemška koalicija Chiari-Gessmann je gotova stvar; :>i(,»Nemško-napredni:" listi so kar iz sebe. samega veselja, da se jim je ta zveza naprednih in klerikalnih Nemcev posrečila. Iz narodnega j aasprotstva. in sovraštva do Slovan,ov j so nemški „naprednjaki* zatajili svoja politični načela ter se bodo v „kulturnih zahtevah! brzdali, , samo . da si očuvajo- nekoliko jezikovnih, predpravic ' v državni upravi. Kulturno življenje bodo pa vodili, klerikalci. Nemci so dovolj Zaslepljeni, da pričakujejo od te neaaravue in \ jjrotikultarne. zveze g- ' narodnostni^ uspehov za svoje. pleme. Da se v tem bridko motijo, o „tem se bodo kmalo prepričali, Iz narodne nestrpnosti in sebičnosti se je porodila' ta zveza, ki odpira reakciji na kul-: turnem polju duri in vrata. To,je jasen dokaz o nezmožnosti nemških meščanskih strank voditi avstrijsko notranjo, politiko. To treba zabeležiti. ,
b Srbija. Vojno razpoloženje pojema. V poslanskih.] krogih se govori, da se pripravlja transakcija zaradi nakupa sandžaka Novopazarskega od strani Srbi j b in črne gore. Rusija in Anglija bodeti baje to akcijo podpirali.
d Bolgarija in Srbija. Iz Belgrada smo dobili sinoči, prepozno za včerajšnji list, sledečo brzojavko: Sofijski „Dnevnik-1 je izrazil bojazen, da bi Srbija v slnčaju bolgarsko-turške vojne nastopila proti Bolgarski. Ta bojazen je absolutno neosnovana. ker za tak načrt ni noben človek v Srbiji, katera ima samo enega sovražnik^, proti kateremu združi vso svojo moč, in tp Avstro-Ogrska. Tukaj vsi želijo bolgarski uspeh, ker bi bil j krivično želeti radi Nemca Ferdinanda nesrečo bratskemu narodu.
Slovanski zapiski.
v Madžarska agrarna banka se je
ustanovila v Sarajevu. Zvijačni Madžari so tako uredili, da so v načelstvo in nadsodništvo ujeli ugledne zastopnike vseh strank in narodov: poleg znanega dr. Mandiča je v odboru Ri-zabeg, Kapetanovič, Ješna Salom (žid) in seveda 4 Madžari. Zagrebški „Obzor" piše k tej ustanovitvi: Mi moremo iz skušnje^opozoriti prijatelje onkraj Save, da madžarski kapital ne bo prinesel nikoli ne sreče ne dobička hrvatskemu in srbskemu narodu v Bosni. Madžari bodo zmiraj delati ?a lastne interese.
v Zaradi obsodbe srbskih časnikarjev Jovanoviča in Omčikusa v Sarajevu se bo od strani hrvats dh delegatov v peštanskem drž. zboru vložila interpelacija na Wekerla, ali hoče storiti v bodoče vse korake, da se taki sramotni dogodki ne bodo punavljili.
v Zadnji Obrenovič — v kabaretu Iz Pešte poročajo, da se je nezakonski sin kralja Milana Obrenovica Kristič stalno naselil v Bndimpeštiin da nastopi kabaretu kot pevec.
v O veleizdajskem procesu na Hrvatskem. Kakor smo p ročali. je državno pravdništvo zaplenilo brošuro „Veleizdajnički proces", ki so jo izdali branitelji obtoženih veleizdajalcev. Sodišče je zaplembo potrdilo. Državno pravd ništvo bi moralo 8 dni p > potrjeni zaplembi podati predlog za kazensko postopanje zoper izdavatelje brošure. Ker tega ni storilo, so slednji zahtevali, da se v smislu zakona zaplemba brošure prekliče. — Patrijarh srbsko-pravoslavne cerkve Bogdanovič je, kakor poroča včeraj Obzor, konfe-
! v il O
0'O;iO..'itW 'fšSfTV M&tS ..:■? *
riral dsT, , Wpkeriem. Ji? protestiral; .proti obtožnici zagrebškegar državnega ' pravdnika kot glava srbsko-pravoslavne cerkve, ker obtožnica taji eksistenco te cerkve in krivo razlaga pjeno delo, njeni svečeniki pa se popisujejo kot pristaši politične propagande. Dr We-kerle je patrijarhu izjavil, da on vtem ozira nikakor ne odobrava obtožnice in da se ne zlaga z njenimi izvajanji.
v Agrarne banke v Sarajevu. „Rad-nička obrana" y Sarajevu prinaša iz-' javo5 da dr. Mandič m, sprejel mesta; pri ipadžarski .agrarni banki v Sarajevu. — Od istotam se tudi poroča, da nameravajo muslimani ustanoviti svojo agrarno banko s 4 miljoni krou ka-
> r. v Tsusima-Mesina, O priliki požrtvovalnega in junaškega obnašanja ru-skih mornarjev pri me finski katastrofi, priobčnjejo ruski iisti Članke, v katerih izvajajo, da bi nikoli ne prišlo doj poraza pji Tsusijni, ako bi se'ruška mornarica pravočasno reformirala. Kajti čudno je. v nesoglasje med tsusimskim porazpm in veliko hrabrostjo pri rešilni; akciji,.v Mesini. ,"Y "" [.
v Rusko-poljske razmere. General Volodimirov, eden buditéljev noJ vega slovanskega gibanja je objavil v „Birž. Vedom." svoje utise iz Galicije in iz drugih slovanskih dežel. Volodimirov pravi, da imajo gališki Rusini še daleč do ravnopravnosti s Poljaki, pri* znava pa, da so njih zahteve v marsičem pretirane. Od Poljakov kot naroda se ne sme zahtevati, naj se končno znebe svojega sovraštva do Rusinov in nasilnih sredstev proti njim ter da paj jim korak za korakom puščajo one pravice ki jim gredo, naj v ničem ne ovirajo njih gospodarskega in kulturnega razvoja. Razliko med Galicijo in Rusijo opisuje Volodimirov tako: Sprava med Rusi in Poljaki v Galiciji zahteva od Poljakov znatnih žrtev, ker bi, ta sprava moč Poljakov zmanjšala. Rusom v ruski državi bi pa sprava s Poljaki pomagala in zvišala njih samoobrambno moč. ker bi vsled tè oprave brez vsakega dvoma vzrasla notranja moč ruske države, vzrastel pa tudi njen pomen pred vsem v slovanskem svetu pa tudi v vsej tujini. Poleg tega bo treba za odstranitev poljsko-ruskih sporov v Galiciji še dolgo let, dočim bi sa dala izvesti sprava v Rusiji v enem samem letu". Volodimirov meni s tem, da bi se v enem letu dale spolniti vse samoupravne in kulturne zahteve Poljakov na Ruskem, — za kar bi ruska državna duma lahko prav znatno pripomogla.
v Na dunajskem vseučilišču je delalo pred kratkim profesorski izpit 93 kandidatov, od teh 13 Slovencev, torej 13 9"/fl- Razun enega Slovenca, ki je napravil samo polovico izpita, so napravili vsi Slovenci izpit z dobrim uspehom. Kako neki hočejo zagovarjati nemški časnikarski šmoki svoje stališče o „Minderwertigkeit" Slovencev?
v Veleizdajniški proces na Hrvatskem. Društvo srbskih časnikarjev pošlje povodom zagrebškega procesa vsem časnikarskim društvom Evrope memorandum s pozivom, naj časnikarji kulturnih evropskih narodov pridejo v Zagreb k razpravi in se osvedočijo, kako brez povoda je gonja in preganj tnje Srbov po Rauchu.
v Seton-Watson (Scotus-Viator) o slovaškem vprašanju. Iz predavanja tega angleškega publicista v zgodovinskem društvu na Dunaju dne 16. tm. poda-jemo ta le odlomek:
Preiskujoč zgodovino in državne uredbe Ogrske z obzirom na nemadžar-ske narodnosti, sein se prepričal da so nemadžarske narodnosti v kolikor se tiče šolstva in vzgoje, javne uprave sodstva, pravice shodov in združevanja, volilne in tiskovne pravice — žrtve zatiranja, kakeršnemu ne naj-
dete para: kül^uVitdar sveta. Madžarska kaltnra ne vstvarja nič novega, ampak samo posnema dritge kulture. Madžari primerjajo dvojti z angleško, pä to primerjanje ne Vzdrži kritike. — Beseda panslavist j è psovka v nstih panmadkaròv. Mnogi" ' Zgodovinska dejstva dokazujejo^ tla so 'Slovaki. kadarkoli so jV Madžari ponižali, šli vedno iskat pomoči na Dunaj in ni» v Petrograd ali Moškvo, Niti" znahi Rollar ni bil politični panslavist in "Voditelj i iz * 1848 I. Štur Hruban; Hodža so . bili bolj za Grossösterreich kot pa .panslavisti. -, '
v 0 srbsko-hrvatskem vprašanju je dejal Scotus-Viator: „Zdniženje srbsko. hrvatskega naroda je najt0žje'ih najvažnejše vprašanje bližnje^; |zhóffa ; to nalogo, je mogoče pajše ì& t'èòbj iàvè-sti, ko bodo medžarski državiiiki prenehali izvajati š^ojo'današnjo šoviffi-stiško politiko. Današnji položaj Srbije se ne bo dal dolgo vzdržati, ako' hóée ta državica Živeti, se bode morala s Habsburško državo sporazumeti. Ako bi se Srbija rado voljno priklopiläk državi', kar je neverjetno, bi 'bila to najidejalnejša rešitev, ker bi bito'tako mogoče stvariti j u g o s 1 o v a n s k o drŽavo pod ìezì'o fa Habsburža-ho v. Združenje Jugoslovanov z državo, bodi si že dobro volj no ali po sili1-'-je žiVljensko vprašanje monarhije. Bodočnost Bosne in Srbije je zopet odvisna o 1 razmer ria Ogr-skeminnaHrvatske m, zato smemo z vso sigurnostjo trditi, da bode o d narodnostnega vprašanja na Ogrskem in od splošne volilne pravice odvisno ravnotežje na Balkanu. Zgodovinsko poslanstvo habsburškega rodu je v zasiguranju ravnopravnosti in svobode za vse narode, živeče v Avstriji.
v Srbska „veleizdaja" in Aneksija ter klerikalni frankovci Ogrski mini sterski predsednik Wekerle je v svojem odgovoru na interpelacijo posi: Polita z veliko gorečnostjo tajil, da bi bila med pravdo proti srbskim „veleizdajal-
cem" in aneksijo kaka zveza. Resnica
pa je, da so Madžari hoteli rešiti anek-sijsko vprašanje sami in po svoji volji.. Da bi jim bilo to mogoče, so se morali znebiti hrvatsko-srbske koalicije, katera je takrat vodila politiko hrvatskega in srbskega naroda ter je bila tudi v resnici predstaviteljica volje vsega prebivalstva trojedine kraljevine. Da bi to zaprečila, je madžarska vlada uvedla absolutizem na Hrvatskem in iz trte izvila srbsko „veleizdajo". V tem lepem početju jo klerikalni frankovci, Rau-chovi zavezniki, v vsem in povsod podpirajo. Klerikalni listi so polni najgr-jih psovk, napadov in najostudnejših sumničenj in obdolžitev proti Srbom Nedavno je pisal eden teh „katoliških" patriotov o tej veleizdajski pravdi : „Cela Hrvatska pričakuje obsodbe ne samo onih 53 (obtoženih) ampak stotin in stotin Srbov, katere mora pravica poiskati in najti in ako ne dobi hrvatski narod zadoščenja, se b ode v B a r-tolomejski noč i,?g rožne j š i ne g o je bila ona meseca septembra 1902 1, za vselej osvobodil grofa o k o p o v li r va t s k e ga naroda". V prilično tako krščanskem duhu je pojasnjeval tudi monsignor Kftrlo Cankar, škof a Stadler j a desna roka, štajerskim klerikalnim ovčicam v „Grazer Volkbl." dne 26. tm. pomen aneksije in srbske „veleizdaje". To nam jasno priča komu služijo klerikalni gospodje in da bo gorje nam, ako bodo imeli ti ljudje odločilno besedo pri reševanju tega vprašanja!
d V Pulju bodo občinske volitve mesca aprila. Volilcev je 14.000. Bil se bo hud boj med laško kliko in Slovani.
Kranjske novice.
v Slovensko planinsko druStvo opozarja svoje člane n prijatelje in ; vse cenjeno občinstvo na svoj IV. planinski ples. ki se vrši v Ljubljani dne
1	februarja v Narodnem domu. Društvo izvrši dekoracije za planinski ples kar najskrbnejče, preskrbi 3 godbe, namreč
2	orkestra Slovenski filharmonije in ljubljanski sekstet in bode tudi v lastni režiji skrbelo za vsestransko pogostitev. Ker so torej izdatki jako znatni in ker so dohodki plesa namenjeni za pokritje stroškov, ki jih ima društvo ob izvrševanju svojih tudi v narodnem ozira tako važnih planinskih naprav, posebno za povečanje Triglavske koče na Kredariei, je pričakovati, da bo udeležba pri letošnjem planinskem plesu kar največja in da se s tem podpira društvo, ki je za slovenske pokrajine in za njik narodni značaj že toliko storilo.
a Ljudski shod priredi N. D. O. jutri 31. t. m. v Ljubljani v veliki dvorani „Mestnega doma". Govori g. Juvan o položaju mitničarjev g. Rib-9 lì ar pa o ljnbljanski cestni električni železnici.	" :
a Društvo hišnih posestnikov vi Ljubljani je imelo v četrtek zvečer; občni zbor, kateri je bil deloma precej buren in sicer najbolj zaradi pobiranja; deželnih doklad in zaradi sklepa deželnega zbora (odnosno klerikalcev in veleposestval), ki je naravnost sovražen Ljubljani.
a O volitvah v trgovsko in obrtno zbornico na Kranjskem prinaša „Slovi Narod" obširno poročilo. O izidu samem smo mi poročali včeraj, pribijemo tukaj le še enkrat dejstvo, da je v kategoriji veleobrti zmagal nemškutar ssmo, ker klerikalci niso oddali svojih borih 8 glasov slov. naprednemu kandidatu. „Slov. Narod" pa tudi konštatira, da so v drugih kategorijah volili Nemoi klerikalne kandidate. Torej — „sloga"! — Klerikalci so pri volitvah tudi grdò slepar ili. Tako so n. pr. oddali tndi glasovnico pred par dnevi umrlega poslanca Lavrenfeič». Zanimivo bi bilo vedeti, koliko drugih mrličev je še „glasovalo" za klerikalce. Da se ne sramujejo! Da nimajo pret mrliči vsaj spoštovanja!
o Kranjski deželni odbor, posnemaj štajerskega! Štajerski deželni odbor je nakazal nemškemu „Schulver-einn" 400 K letne podpore. O kranj. deželnem odboru, oziroma zbora dosedaj še ni bilo sljšati, da bi se bil enako Spomnil naše obrambne šolske družbe sv. Cirila in Metoda.
a Kmetijski tečaj se^vrši vsled odredbe dež. odbora dne 2, in 3. febr. v Semiču,
Hoposhe novice.
aZaradi poštnih razmer na Otokn je vložil poslanec Grafenauer včeraj interpelacijo v drž. zboru. Vložil je dalie nujni predlog zaradi sankcije po-«taye o dež. kulturnem svetu za Koroško ter nujni predlog zaradi matrik na Koroškem in Štajerskem.
a V Porečah na Vrbskem jezeru je umrl 25. t. m. upokojeni dvorni svetnik pri koroški deželni vladi Franc Albert vitez pl. Kozaryn. Kot uradnik je bil nepristransk.
a Slovensko šolsko društvo. Zadnji „Mir" prinaša neko izjavo tega društva, da nima nič zoper to, če bodo podružnice Ciril-Metodove družbe na Koroškem zopet oživele. Ne more pa pripuščati — pravi ,.Mir" — da bi se za hrbtom koroških „rodoljubov" snovale nove podružnice. Tudi se jim zdi čudno, da je družba za Koroško nastavila svojega potovalnega učitelja. Zakaj neki vse to ? Naj delajo koroški
„rodoljubi" po tvoje, Ciril-Metodovo dražbo pa naj pnste pri njenem dein - in prav bo za koroško Slovenstvo!
> :.>;]; i v';.';: '. •':... V .■,■<',«;!?'■ '■; .■;,"/'', -ti.:'.. ■
Primorske novice.
d Zastrupil se je v Trstu 53 letni Anton Strazzolini, ker je dobil anonimno pismo, da mu je žena nezvesta.
d Mestne volitve v Trstu bodo, kakor poroča „Indipendente", od 13. , jun. t. 1. naprej.
d V Trstu je umrl oče deželnega poslanca g. Ivana San cina. kmalo nato pa je umrl v Buzetu tega najmlajši sinček.
d Deželnozborske volitve na Goriškem? Okrajno glavarstvo v Gorici je poslalo na županstva odlok v zadevi volilnih imenikov za deželnozborske volitve, kar kaže, da so nove volitve za goriški deželni zbor na pragu. Boj med strankami bo tokrat hujši kot je bil kedaj.
d Volitve v mestni svet v Trstu delajo Lahom že sedaj, dasi se vrše še le v par mesecih, silne preglavice. Dasi trde, da je Slovencev v Trstu le 10%, vendar se boje, da bi ti ne dobili prevelikega zastopstva v mestnem svetu. Slovenci se na tihem pridno pripravljajo za volitve.
Društvene vesti.
d Učiteljsko društvo za celjski Okraj zboruje 2. svečana 1.1. (na sveč-nico) v navadnih prostorih v Celju z raznovrstnim dnevnim redom.
d Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah naznanja vsem slav. sosednim društnom, da priredi v nedeljo, 31. t m: svoj redni občni zbor in se radi tega ni mogoče društvenikom udeležiti od sosednih društev prirejenih veselic. — Na pomoč!
d Slovanska čitalnica v Mariboru
priredi samski ples, dne 13. svečana 1909 v veliki dvorani „Narodnega doma". — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 2 K za osebo, 4 K za obitelj (3 osebe); na galeriji 1 K za osebo. Vstopnice se dobe 13. svečana pop. od 2. do 3. ure in zvečer pri blagajni. — Vstop v dvorano in na galerijo je dovoljen le čitalničarjem in povabljenim gostom. Šopki in kotiljonski redi se upuste.
d Občni zbor „Slov. delavskega podp. društva v Celju" se nadaljnje jntri ob 10. uri dopoldne. Ker je na dnevnem redu pogovor o event. opustitvi društvene gostilne, se društveniki opozarjajo na to važno točko. — Po zborovanju je skupna seja star. in novega odbora.
o Slov. trgovsko društvo v Celjn
poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže plesnega venčka tugovskih sorodnikov v Žalcu dne 7. febr. t. 1.
Štajerske novice.
o Zaradi tehničnih nedostatkov
pri tiskarskih strojih, vsled česar se je moral cel današnji list tiskati na enem stroju, smo morali posamezne »nbrike v listu za danes prestaviti. Naj nam čitatelji oproste!
n Iz Frama pri Mariboru. — (Občinske volitve). Odkar župni-kuje tukaj v političnih krogih dobro znani g. Muršič, ni več prejšnje sloge med domačimi, politični razdor je odtujil prijatelja — prijatelju, — posebno ob času kakih volitev se ta razdor najbclj občuti. — Že pred 3 leti si je g. župnik mnogo prizadeval, si občinski mandat pridobiti; ali vkljub vsem trudu je ostal v manjšini in propadel. Pri zadnjih volitvah pa je še podvojil napor, vkljub slabim polzkim potom je prehodil skoraj vse Pohorje, obiskal vsakega volilca, sklical volilne sestanke in vabil volilce iz sosednih občin Merje, Loka in Ranče na volišče, češ, — zmaga je sedaj naša, — framskim naprednjakom je za vselej odklenkalo.
— Ali župnikova strank» je pred ča- • som medvedovo hažd prodajala! Večino Framcànov, brez ozira na narodnost, je takoj nevarnost Spoznala: èe Fram zdaj pade, postane žnpnik neomejeni gospodar te lepe občine, — in napredku in dosedajni zastopnosti odbornikov je konec. — Yroli)ni boj torej ni bil naperjen proti žnpnikn Mnršičn kot duhovniku,ampak proti njegovemu samooblastnemu postopanju in brezobzirnemtt delovanju proti vsem samostojno mislečim volilcem. Če bi bili Nemci in obrtniki z g. župnikom potegnili, njega in njegove pristaše volili. — potem bi bilo njihovo početje gotovo hvalevredno in dostojno; ker so si pa za kandidate take može izbrali, katerih imena jamčijo, da se bodo z vso vnemo za pozdigo in procvit kraja potegovali in se žttpnikovi samovladi ne bodo vdali, sedaj pa se očitno kot štajerčijanci, nemškutarji, itd. proglasijo. Srce se človeku v prsih krči, če prečita dotične članke v „Straži" in ..Slov. Gospodarju". Ali je mogoče, da katoliški duhovnik iz same politične nestrpnosti proti Svojim lastnim fara-nom tako nastopi? — Ne — na to polje ne bodemo g. dopisniku sledili; tndi mi imamo gradiva dovolj, ali nam se ne gre za osebo, — ampak za stvar, in ne bodemo mej dostojnosti prekoračili. — Le nekatere „premastne" iz dotičnih člankov v „Straži" in „Slov. Gospodara" smo naši časti dolžni pojasniti; Popolnoma neresnična in iz trte zvita je trditev, da je slovenski visokošolec Nemce na volišče peljal; ravno tako ni res, da bi bil kdo na g. kanonika Gabrca v zadevi volitve nplival, ^'ampak g. G. kot dolgoletni fremski župnik sam najbolj ve, kteri možje sodijo za odbornike in je torej sam dotična imena na glasovnico napisal in taisto svojemu nekdajnemu učencu poslal, kateri pa ravno zaradi té glasovnice ni mogel kot županov namestnik za občino voliti; če bi g. Č. za občino bil volil in bi se bila glasovnica g. G. zavrgla, bi ravno tako srečka morala v 3. volilnem razreda med 2 kandidatom odločiti
Prav smešna, da otročja je trditev, da je volilna komisija komu volitev zabranila. Volilci 2. razreda so celo v#č ko eno uro s tem pridobili, da je volitev v 3. razredu dalje trajala, kakor je bilo za ta razred določeno. Če je občinski tajnik po končani volitvi v 3. razredu izvoljene odbornike napisal in dotični razglas še na občinski deski pritrdil, — tako so med tem časom gotovo lahko navzoči volilci svoje glasovnice prepisali ali popravili; da bi pa komisija še kakemu volilen volilno pravico pripisala, kateri se nalašč iz volilne dvorane odstrani vkljub temu, da ima glasovnico napisano, — to bi bilo nezakonito postopanje. Saj se je ves imenik volilcev v 2. razredu prečital, — po prečitanju se je še vprašalo, če je še kak nov volilec došel, 2 uda komisije sta še zunaj pred pisarno pogledala, če bi •kdo čakal — in ker nikogar ni bilo, se je še le glasovanje 1 uro po določenem časn zaključilo. — Če bi nasprotna stranka le najmanjši zadržek poizvedla, bi bila gotovo ugovor vložila; saj je g. L. tudi pri okrajnem glavarstvu zaradi vložitve ugovora povprašal, — zakaj pa ni ugovora vložil, če ga je moral tako drago plačati. — Tudi napad na našega velespošto-vanega častnega občana g. dr. Turnerja je jako neumesten in skrajno razža-ljiv. — Mislimo, da smo framsko volilno zadevo popolnoma nepristransko razjasnili in upamo, da je ta zadeva sedaj končana; če bi se pa komu ljubilo še nadalje napredne volilce napadati, — pa bodemo še natačneje govorili.
o Trgovski plesni venček na Svečnieo, dne 2. febr, v Celju obeta biti jedina prireditev woje vrste v letošnji sezoni. Že vojaška godba ima nevzdržljivo privlačno silo za vse ča-stilke in častilce lepe boginje plesa Terpsihore; poskrbljeno bo za zabavo in dobro postrežbo. Zatorej 2. febr. na veselo svidenje v Celju!	■■>'
v Slovenske znake v obliki zastavice prodaje trgovec g. R. Stermecki v Celjn in ima v izložbenem oknu razstavljene. Takoj drugi dan je bilo isto okno močno opljnvano, kar je še sedaj dobro razvidno. Storilcev se ne more zaslediti; to je že v Celjn stara navada. Za to pa plača g. Stermecki sam kazen »a njega in je ipodaril dražbi Sv. Cirila in Metoda K 10 — in se tudi zaveže zanaprej od prodanih znakov odstopiti 9°lo v prid oni dražbi.
b Celjski Slovenci ! Danes zvečer ob 8. uri se vrši v rdeči sobi „Narod, doma" občni zbor savinjske podružnice „Slov. plan. društva". Vsi, ki ste prijatelji naših planin in krasote naše domovine, pridite v obilnem številu. Posebna dolžnost članov savinjske podružnice bi bila, da isto stori.
b Za »Dijaški kuhinji" v Celju in Mariboru je nabral nadučitelj trosp. Anton Gnus v veseli dražbi pri gosp. Rošn v Hrastniku 100 kron, katerih je izročil vsakej polovico.
o V Gaberju prodajajo Koncer-jevi dediči hišo št. 55. Baje se Nemci zelo potegujejo za njo, da bi ne prišla v slovenske roke.
v Štiri ljubiteljice kuretine. V Gaberju se je posrečilo minulo nedeljo cel j. orožništvu zasačiti 4 delavke, katere so kradle v šentjurski okolici ku-retino. Dve. Jožefa Rehar in Marija Šturbej ste te izpuščeni k zapora, dve, Uršula Penko in Jožefa Jajger pa še sedita.
v Okna sta pobila minnlo nedeljo gospe Guzejevi na Zavodni fanta Zupane in Voh. Oba sta pod ključem
b Iz Bizelj8kega. Kakor smo že Vam poročali, je umrl g. Ivan Maltis, veleposestnik. Njegov pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil. Čadno je pa, da se požarna bramba ni udeležila pogreba, ker on je bil nje usta-novnik in g. stotnik še celo stanuje v njegovi hiši. — Umrla je ga. Pustak, stara 98 let. Njena vnukinja je drugi dan porodila trojčke — dva dečka in eno deklico. — V kratkem bodo na Bizeljskem občinske volitve. Dva gospoda iz Bračne vasi št. 1 si že zdaj pripravljata pot, a človek obrača, Bog pa obrne in tako tudi bo, to naj si zapomnita, ker občina ni posojilnica-
b Rnše. Iz tovornega vlaka, ki pelje iz Maribora zjutraj okoli pol 8. ure do Ruš, je dne 29. prosinca padel kurjač. Truplo je bilo na dvoje prerezano. Nesreča se je zgodila nedaleč od vzhodne signalne šipe. Drugi tovorni vlak, ki je kmalu prišel od iste strani, je truplo pripeljal na postajo Ruše, odkoder so je takoj nesli v mrtvašnico. Ponesrečenec je kurjač Jožef Tanrec ter je oženjen. Strojevodja pravi, da ne ve kdaj je kurjač padel s stroja.
o Ruske izseljencev Ameriko vozijo tod mimo večerni vlaki v Trst Vsak večerni vlak jih ima po en voz.
o Razpisano je mesto def. učiteljice pri Sv. Andražu v Slov. Goricah. 3 razrednica in 2. plač. r. Prošnje do 25. febr.
o Narodni dom v Slovenjgradcu
dobi s 1. febr. novega gostilničarja, g. A. Vilčnika.
o G. dr. TI. Sernca, odvetnika v Mariboru, so vpisali v odv. listo na Štajerskem.
v V pokoj je s topil blagajnik dež. kopališča v Rogaški Slatini, gosp. Potočnik. — Na njegovo mesto pride knjigovodja Pošinger iz Göstinga.
b Hijene na e. kr. poAtah. Zadnji éas nam čimdalje pogostejše prihajajo pritožbe, da posamezni naročniki ne dobivajo redno „Narodnega Dnevnika". Upravništvo se je nato prepričalo, da so bili listi dotičnikov vrnjeni z različnimi nemškimi pripombami, da, celo z „Wehrschatz"-znamkami brez vednosti naročnikov samih. Imamo že nekaj konkretnih slnčajev in bodemo storili vse korake, da se po zaslugi kaznujejo do-tične nemške hijene na naših poštah, ki si kaj takega dovoljujejo. Svoje «c. naročnike pa prosimo takojšnjih reklamacij, če kdo ne dobi lista. Reklamacije so poštnine proste; zadostuje navaden zganjen papir v obliki dopisnice, ki nosi napis: reklamacija in naslov: Upravništvo: „Narodnega Dnevnika", Celje.
b Pozor pred tvrdko Mauro Fürst v Zagrebu! Iz Savinske doline smo dobili resne pritožbe proti tej tvrdki, ki razprodaja po potniku Rosenbergu vino in žganje na debelo. Če kdo naroči 50 litrov, dobi večkrat 3 do 5 krat toliko in mora plačevati velike stroške, če noče naročenega sprejeti. Trgovci in gostilničarji v Savinski dolini! Vina dobite pri slovenskih kmetih kolikor ga hočete, ne da bi imeli škodo, pa tudi za žganje imamo domače reelne tvrdke. Pri naročilih natanko pazite, kaj podpišete ali kaj si agent zapiše!
b Štajersko kmetsko družbo priporočajo sedaj na vse kriplje slovenski klerikalci. Tudi tu samo posnemajo Narodno stranko, katera je pri nas razširila geslo, da ne hodimo o d kmetijske družbe, temveč se poslužujmo njenih dobrot Narodna stranka je tudi že pospeševala ustanovitev lepega števila novih podružnic. Od dne do dne se bolj .kaže, da se obračajo klerikalci na pota, katera je začrtala napredku slovenskega naroda Narodna stranka. Vse to so lepi dejanski uspehi in priznanje dela mlade stranke!
b Slavnemu c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Gradcu ! Po stari navadi so razposlali mnogi celjski trgovci ob
Novem letu koledarje različnim svojim odjemalcem po Savinski dolini. Sedaj pa jim prihajajo od vseh strani pritožbe, da dotični koledarji niso prišli na svoje adresate. Naše uredništvo lahko postreže z imeni. Kako je to? Ali so imeli tu svoje prste vmes kaki nemškonacijonalni uradniki v Celju, na železnici in na dotičnih poštah? Zahtevamo stroge preiskave in kaznovanja dotičnih krivcev.
b V Dramljah se ustanovi jntri podružnica družbe sv. Cirila in Metoda.
b V Kapelah se je ustanovila „Ljudska knjižnica". Ljudstvo je zelo vneto za njo in je up opravičen, da bo dobro delovala. — Pripravljajo se tudi že po drugih krajih podobne ustanovitve.
b Finančna prokuratura v Gradcu
mora imeti zelo čudne uradnike. V uredništvo nam je poslana dopisnica, katero je poslalo nekaj uradnikov finančne prokurature v zvezi z nekaterimi burši in na kateri se javno zasmehuje nekega narodnega gospoda, ki je poslal slovensko vlogo na finančno prokura-turo. Mi bodemo poskrbeli za to, da bodo dotični uradniki eksemplarično kaznovani. Slovenski javnosti pa naj služi ta slučaj zopet v opomin, da mo-ramo^Slovenci dobiti na svoji zemlji lastne uradnike, v Gradcu pa pri višjih uradih primerno zastopstvo. Nesramnost nemškonacijonalnega uradništva že kriči do neba!
b Iz Žalca. Vabila na plesni ven-ček trgovskih sotrudnikov, kateri se vrši 7. svečana v prostorih g. Kukeca v korist fondu za ustanovitev trgovske bolniške blagajne v Celju, so se ta teden razposlala in kolkovaia z narod-
nim kolkom. Ako se je pri tolikem števil» katerega prszrlo, pr>simo, da nam oprosti in vabimo vse najvljnd-nejše. Svirala bode Šoštanjska narodna godba na lok pod osebnim vodstvom g. kapelnika. Plesal se bode tudi prvikrat češki narodni ples „Češka beseda". Gostom iz Celja bodo ponoči vozovi na razpolago.
b Topliee na Spodnjem Štajerskem vidno nazadujejo. L. 1889. n. pr. je še bilo v Dobrni 1155, v Rimskih toplicah 1011 in v Laškem trgu 1079 gostov; 1. 1908. je bilo v teh treh kopališčih le še 962. 520 in 443 gostov. Vzroki tega nazadovanja lože v neprimernem podraženju, brezmejnem izko-riščanjn gostov in brezbrižnosti vodstev, katera ne skrbe ali ne morejo skrbeti za moderni komfort, oskrbo, prometna sredstva itd.
b £ protestantizmu je prestopilo lani v celjskem okrožju celih — troje oseb. Slaba žetev za „losvonromstvo".
b Iz Št. Jurja ob juž. žel. Pripravljalni odbor za ustanovitev „Sokola" v Št. .Turju vabi vse one narodnjake. ki se zanimajo za sokolstvo, k zborovanju, katero se vrši v nedeljo to je 31. januarja ob 3. uri popoldne v gostilno g. Rudolf Dobovišek-a. Po-seti nas odelek Celjskega „Sokola" z svojim načelnikom bratom Smrtnikom, kateri bode podaval o Sokolstvn. — K obilni udeležbi vabi odbor.
b Celjski Sokol prireai v nedeljo, dne 31. t. m. pešizlet v Št. Jur ob J. ž., kjer se vrše ob 3. uri pop. v gostilni g. R. Dobovišeka ustanovni občni zbor Šentjurskega odseka Celjskega Sokola. Odhod iz „Narodnega doma" točno ob 1. uri popoldne. Kroj civilni. — Bratje Sokoli, udeležite se tega izleta polno-številno! Prijatelji Sokolov dobrodošli!
b Celjski okrajni šolski svet je imel po letih zopet plenarno sejo. Razpravljalo se je tudi o šolskem vprašanju celjske okolice. Dotični akt leži že v Gradcu polnih deset let. Baje pade v kratkem času odločitev.
Povdariti pa je treba, da se je govorilo pri seji izključno slovenski in da je zapisnik popolnoma slovenski.
b Imenovanje. Naš štajerski rojak g. dr. Janko Babnik je imenovan mi-nisterijalnim svetovalcem v pravosodnem ministerstvu. Čestitamo!
b Ogenj. V Zgornjih Gorčah pri Braslovčah je nastal na dozdaj neznan način, a najbrž vsled neprevidnosti, dne 26. t. m. ob pol 11. uri ponoči v hiši posestnika Antona Valenta ogenj, kateri je napravil nad 2000 K škode. Ako bi ne bilo požarnih bramb iz Braslovč in Letuša, razširil bi se bil ogenj na sosedne strehe in spravil celo vas v nevarnost. Tudi je oviral sneg na strehah razširjenje požarja.
b. Zopet nesreča v Trbovljah. Dne 26. prosinca 1909. je spravljal v Loki stanujoči Jakob Arh vozička s premogom (hunte) iz rudnika. Pri tem ga je vsled neprevidnosti motor na tla podrl in težko poškodoval. Arh je 25 let star, v Trojano na Kranjskem pristojen in oženjen. Rudniška podjetja bi pač lahko skrbela za večjo varnost svojih delavcev, pa seveda to stane denar!
b Rimski studenec je našel na Gornjem Hajdinu ob cesti, ki pelje na Pragersko, Martin Umek, ki izkopava okrog Hajdina rimske ostanke za mariborski muzej. Studenec je našel 80 cm pod zemeljsko površino; premer znaša 85 cm, zid je de^el 45 cm. V Studencu sloji marmornata plošča po konci. Napisa se na tej plošči še ni moglo najti.
b „Südmarklne" in klerikalne vžigalice prodaja, kakor poroča ,Sloga, tigovec Scholger (Žolgar) na Bregu pri Ptuju.
a „OrtMgemeftade St. Primon am Batxher" se glasi pečat občine Sv. Primož na Pohorju (župan Franc Kasper). Ali ni to sramota za slovensko Pohorje ? Kaj pa vendar misli občinski odbor, da kaj takega dopušča ? — Ap-gemeldet..,,. Gemeindeamt Zabovcen — Občina Zabovzich niže Ptuja — se glasi neko potrdilo občine Zabovci pri Ptuju. Če bi se župan J. O. posluževal svojega lepega slovenskega jezika, bi se mu ne pripetilo, da bi zapisal „Ap-treraeldet". Ali ni v Zabovcih prav nič Slovencev ? Nemško - slovenski pečat, imenitno!
o Iz Logarovee na M. p. Bi li ne bilo umestno, ako bi se postavilo šol. poslopje v naši občini, da ne bi naša ljuba šolska mladina korakala, osobito v tem hudem mrazu, v razne oddaljene šole. Koliko vratnih bolezni si lahko nakopljejo otroci v mladosti, «ta imajo dovolj celo svoje življenje! Ali nimamo srca zanje — ko moramo gledati, kako nirajo in se borijo s smrtjo! Ali bi se ne našlo usmiljeno človeško srce, ki bi žrtvovalo za mladino nekaj oralov zemlje — za stavbišče? Sosedne opekarne bi gotovo prispevale z izdatnimi darovi, ako bi se potrkalo na nje. Kdo bi bil tako fcrd, da bi otrokom ne dal tega. kar jim je v korist? Mladina je naš up in naša nada, v njej je naš narodni spas. zato pa ji dajmo dovoijno izobrazbo! Vzgledajmo se nadVučenci! Sveta dolžnost vsakega starša je, skrbeti za svoje otroke, ki so njihovi biseri. Postavimo pa si tudi s tem nepozabni spomenik, ki bo pričal našim naslednikom — nas bo itak že davno črna zemlja krila — da smo imeli srce za naša srca — otroke. — Torej na delo merodajni, krogi in ne pustite dobre stvari popolnoma pozabljivosti!	Več prizadetih.
v Narodnim damami Citala sem svoj čas v nekem nemškem dnevniku, da so v nekem gornještajerskem trgu, če se ne motim bilo je v Obdachu, pristopile skoraj vse inteligentnejše dame k nemškemn planinskemu društvu. Nabirale so tudi med seboj in so ob priliki občnega zbora tistega društva, dale blagajništvu lepo svoto kot „darilo dam". Me tako rade posnemamo naše nemške vrstnice v marsičem, mislila sem si, zakaj bi tudi v taki stvari ne. Predlagam, da narodne dame iz mesta in okolice blagovolijo prevdariti, ali bi ne moglo biti, da bi Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva med svojimi člani štela tudi nas. Poizvedovala sem tozadevno in sem zvedela, da med 25 ustanovniki te podružnice ni niti ene dame in med prilično 100 pravimi člani je le ena sama gospica in še ta ne iz Celja, ampak iz Vranskega. Gospici dr. Vrečkotova in Zanierjeva ste ob priliki otvoritve Frichufovega doma nabrale lepe svote in s tem pokazale svojo navdušenost za planinsko stvar. Kaj bi pa bilo, če bi sedaj te dve prevzeli vso akcijo v roke in sicer ena za Celje, druga za Savinjsko dolino ter bi sklicali nasodno ženstvo: na delo za naše planine. Narodni ne-strpneži so odjedli Savinjski podružnici že obljubljeno deželno podporo, kaj ko bi me poskusile ta udarec nekoliko pa-rirati. Taka akcija naj bi se uvedla povsod, kjer biva narodno ženstvo. Poskusimo!	Planinka.
o 11 Gradca. (Kavarna „Wien".) Že celo vrsto let je veljala kavarna „Wien" v Gradcu kot slovanska kavarna, kjer so se shajali posebno slovanski dijaki, največ Slovenci. Ko so pred nekjaj leti Slovenci hoteli to kavarno opustiti, je hitela kavarnarica sama k tukajšnjemu slovenskemu profesorju s prošnjo, naj p.igovarja slovenskim dijakom, naj ostanejo in tako ne uničijo njene eksistence. Dijaki so ostali, kavarna je bila od slovanskih
gostov vedno dobro obiskovana in ka-varnar je moral med tem portati že precej ipetičen, ker je pred kratkim dal vso kavarno prenoviti. O-i tedaj pa je ta mož postal ves drugačen. Poprej prijazen in aljuden, je postal kar čez noč oduren in aroganten, kadar ga je imel pod kapo, so morali slovanski gosti slišati marsikatero bridko in žaljivo iz njegovih ust. Stari gostje so jeli izostajat! in kavarnar je naprosil nemške burše, naj mu pomorejo pognati še zadnje goste iz njegovega lokala. In res so pred nekaj dnevi prikorakali burši korporativno v lokal in se tam Elaborili. S tem je seveda slovanskim gostom obisk kavarn«-„Wien" nemogoč.
o Vsem cenjenim podružnicam Ci-ril-Metodove družbe na Štajerskem naznanjam. da imam koš družbi n potovalni učitelj svoj sedež r Celju, Ring,, št. 4./I1., kamor se naj blagovolijo naslavljati vsa eventuelna poročila in želje tičoče se mojega deüovanja ozir. posredovanja. Prosim tudi vse narodno misleče Slovence in Slovenke na Štajerskem, da delajo ita to, da se povsod osnujejo podružnice Baše šolske družbe. Noben kraj ni za to premajhen, treba je le volje in neumornega dela. Namen naših podružnic ni le zbirati denar za družbo, marveč tudi organizirati in po- . speževati v okviru podružnice ljudsko prosvetno delovanje. Na zahtevane informacije dajem rad pojasnila ter sem na razpolago s predavanji.
Ivan Prekoršek, dražbin pot. učit. za Štajersko.
Dnevna Kronik
d S. L S. — marksistična stranka.
„Slovenec" od 23. t. m. se sklicuje na besede dr. Tume, da je S. L. S. bolj napredna, nego je Gabrščkova napredna stranka na Goriškem, češ da stoji Šušteršič-Krekova stranka na modernem stališču, ki ga dajejo: darviuizem, marksizem itd. ter da se od socijalno-demokratske stranke ne loči v drugem,
ko v verskem naziranja. Ta pohvala je naše klerikalce zelo, zelo razveselila in v svojem veselju so jo malo prego-reče kvitirali. Mi jemljemo to na znaaje, dajemo pa o tem darvinizmu in marksizmu malo pojasnila
Dr. Krek je sam večkrat in tndi še nedavno v Ljubljani priznal, da je v gospodarskem oziru socijalen demokrat, da se v javnem življenju priznava k materialističnemu naziranju na svet in življenje, z drugimi besedami, da sprejema kot politik „marksizem, darvinizem itd." kot temelj svojih nazorov, koj zatem je pa trdil, da brani tudi pozitivno katoličanstvo in njega dogme o stvarjenju sveta, o osebnem Bogu itd. Smisel tega nenaravnega in nepoštenega „daalizma" je ta: voditelji S. L. S. priznavajo privatno, za svojo osebo, Darvina, svojim ljubim vernim „volilcem" pa še vedno vsiljujejo oficijelno Mojzesa. Ta neod-kritosrčnost ali bolje to hinavstvo ni ne napredno ne moderno! Kar se marksizma tiče, je stvar popolnoma enaka. Dr. Krek je za svojo osebo popolnoma socijalen demokrat, toda gospod je v javnosti profesor na ljubljanski bogo-slovnici, je katoliški duhovnik in katoliški politik in za katoliškega duhovnika ter politika ni merodajen Kari Marx in njegov nauk, — ampak ea-ciklika papeža Leona XIII. od 15. maja 1891 (o pogojih dela). V tej encikliki pravi papež Leon XIII.: „V prvi vrsti naj bo konštatirano, da mora človeštvo ostati, kakršno je. Nič ni bolj koristno ko gledati na svet, kakršen je v resnici — in iskati hkratu drugod sredstev proti njega težavam." j Teh sredstev pa ne vidi papež v soci-jalni revoluciji, katero proglaša Marx*
Priloga „Narodnega dnevnika" it. 24.
i J_______U.l
tHK
Pismo iz Koroške.
m.
Sicer p« moramo vedno znova opozarjati, da je politično delo med ljudstvom sieei zelo važao. toda ne najvažnejše. Najvažnejše in najpotrebnejše je izobraževanje ljudstva, skrb za izpopolnitev, mnogokrat celo nadomestitev one izobrazbe, ki bi 'j o i m e 1 a ljudstvu n uditi 1 j n tiska šola. Na tej podlagi še le bo mogoče v narodu vzbnditi trajno zanimanje za višje t e ž n j e, to zanimanje pa bo še le ljudstvo privedlo do prepričanja, da je dolžno sodelovati pri vseh gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanjih. Šele potem bo namreč ljudstvo moglo spoznati, da imajo ta ,visoka" vprašanja tudi zanj važnost, da so „ideali" potrebni ne samo zaradi nebes, naroda, države itd., ampak tudi za njegov zemeljski blagor.
Z ozirom na to delo pa lahko napišemo tudi par veselih stavkov. Po vsej slovenski zemlji sc je predvsem po zaslugi uašega resnega dijaštva začelo intenzivno delo narodnega izobraževanja, posebno s pomočjo slovenske knjige. Stalne ali vsaj potovalne ljudske knjižice bodo kmalu že v vsakem večjem kraju; že obstoječa in na novo se ustanavljajoča izobraževalna društva imajo v njih najboljšega podpornika svojih teženj, mnogokrat edino sredstvo, s katerim odpiraj«» t>>žko pristopna'srca priprestega ljudstva. — To prosvetno delo se je .začolo že ttuli na Koroškem in sicer dokaj lepo napreduje, četudi počasi. Da predvsem mladina zelo rada čita, je vsekakor dobro znamenje za bodočnost. Čita sicer prehitro, hlastno, tako n. pr. je prečita! 18 letni deček tekom pet mesecev, odkar obstoja neka knjižnic« z 80 knjigami, že skoro vse. Ne more torej mnogo imeti od takega čtiva, toda ua Koroškem je tudi to napredek, kajti vsled nizkega kulturnega uivoja našega ljudstva in zaradi ne-, znosnih Šolskih razmer uašamladina večinoma ne zna toliko citati, da bi jo knjige veselile. Če bi ne bilo torej nobenega drugega dobička, je veliko že to, da vzljubi mladina knjigo in da ji ostane ostane tndi po šolski dobi.
To prosvetno delovanje, ki se kakor rečeno, lepo razvija, pa podpira tudi neposredno gospodarski napredek ljudstva. Korošci so sicer gospodarskemu napredku bolj dostopni nego kateremukbli drugemu in se ima torej narodnostno delo v prvi vrsti obračati na gospodarsko polje, vendar potrebrsje še tndi ta zunanje vzpodbude, posebno zadružništvo zelo trpi, ce manjka splošne izobrazbe. Narodno-gospodarsko in narodno-kulturno delo mora roko v roki krepiti koroške Slovence — potem se nam ni oati raznarodovanja.
Prosvetno delovanje pa je tudi najboljše sredstvo za utrjenje čuta skupnosti vseh Slovencev, razdeljenih po toliko kronovinah. Posebno ta čut je pri Korošcih še malo razvit, kar odgovarja v celoti dejstvu, da se tudi drilli Slovenci za Korošce kar najmanj brigajo. Posebno velika večina slovenskega časopisja informira svoje čitatelje o Koroški tako slabo alicelo nič, da Slovenci (razen onih, ki se posebno bavijo z narodnostnim vprašanjem) mnogokrat niti malo ne poznajo naše dežele in našega ljudstva. Upamo, da bo .Nar. Dnevnik' skušal ogibati se tega časnikarskega greha, da bo koroške razmere stalno zasledoval in se tako povzpel do prvega branitelja cele severne slovenske meje.
Zato pa tndi mi, koroški Slovenci ga pozdravljamo kar najprisrčneje in mu Želimo čim uajvec uspehov!
Dopisi.
d Maribor. B o k o v n j a č i n a našem odru. Kako mnenje ima kritika oGovekarjevi igri. je splošno znano, dejstvo pa je, da so se „Roaovnjači" udomačili na naših odrih, kakor še sicer nobeno delo. Vzrok temu ni dra matična sila sama. nego v prvi vrsti snov, zajeta iz slovenske preteklosti in pa karakterizacija tipov našega ljudstva, ki so naslikani, kakor je znal to le rajni Jurčič, čegar roman je zdra-matizoval Govekar.
V nedeljo so se igrali pri nas pred razprodano hišo.
„Rokovujači" so sicer prišli že parkrat na naš oder, toda priznati moramo, da je tehnična stran tokrat daleko nadkrilila vse prejšnje prireditve. Obsežnejša garderoba in nenavadno številna skupina sejmarjev v I. in rokovnjačev v IV. dejanju ste zdatno pripomogli k „efektu", s kakoršnim hočejo briljirati naši ljudstvu namen jeni dramatični proizvodi. Mladi vojaki so elfktrizovali še bolj kot drugekrati. Pri vseh pevskih točkah je bilo izbranih glasov na izbiro. O godbi pa moramo reči samo to, da se nam pri gledal, predstavah doslej kaj sličnega še ni nudilo.
Rokovnjaški glavar Groga-Nande je igral v splošno zadovoljnost; znal se je vživeti v svojo vlogo, le tupatam je postajal v govoru premonoton. Njegova Polonica je bila skraja nekoliko boječa, no, kmalu se je ojunačila ter si pridobila tako splošne simpatije. Spev ..None" in njegovega zbora se je moral ponoviti, kar pač nadomesti vsako pohvalno besedo. O Blažu Mo-zoln gre glas, da bi v boljših rokah njegova vloga niti biti ne mogla. Vloge dr. Burgerja, Gavriča, Rezike, Polja-kove, Štefana, Muleja so bile v pravih rokah. Isto velja o beriču, Joštn, o
Hndmanovi Jeri, o Bojcu, o O bloškem Tončku in o Vernazzn. Saj so to zvečine že izurjene moči. Manjših vlog posebej omeniti ni mogoče, reči pa moramo, da se je slehernik potrudil napraviti iz vloge, kar se je dalo!
Opozoriti moramo na neko razvado, ki je še tokrat ui bilo mogoče odpraviti. Mislite na rokovnjaški brlog! — Možje so bili svojemu ,stanu' primerno oblečeni, žensko pa so bile nakičene, z zlatnino in oblečene deloma v docela eksotične kostume, ki so vse prej kot pa podobni obleki, ki so jo nosile te ženske v resnici. Da moti takšen kontrast tudi neuko oko, o tem ni dvoma. Želimo, da se že pri event. reprizi te igre jemlje ozir na ta migljaj.
Vodstvo igre je bilo v spretnih rokah kakor navadno!
Letošnja glediška sezona še do-sedaj ni bila baš imenitna. Upamo pa, da se bo v bodoče tozadevno kaj ukrenilo. Izražamo pa le željo velikega števila obiskovalcev naših predstav, če se obračamo tem potom do intendance našega gledišča s prošnjo, da nam nudi vsaj enkrat priliko, videti in slišati kak dramatičen proizvod z globoko psihološko vsebino. Za razvoj značaja in sploh za ves duševni napredek so primerne igre dandanes dalekosežnega pomena. Da pa taki želji ne more bili ustreženo z „Rokovnjači" in sploh ne z večino naših takozvanih ljudskih iger. to je pač evidentno, Nikakor pa nočemo s tem staviti do kompetentnih oseb pri oašem gledišču konkretnih zahtev, naš nameu je le opozoriti na dejstvo, da gledišče ni samo zabavišče,
annali da ima služiti tudi kot neko vzgojevalno sredstvo. Tako bo tudi na4 diletantski oder seve en minuature — reševal kulturno delo, ki ga rešuje pri naprednih narodih moderno gledišče, o Slovenski „Sttdmarkovci". ,.Da- se razumemo!" — Slovenskim trgovcem in obrtnikom v Mariboru se obetajo zlati časi. „Da so razumemo!" tako jim kliče slavna „Kmečka zveza" v „Straži" in jim stavlja revolver na prsi. „Plačaj inse-rat!" doni iz vsake številke našim obrtnikom in trgovcem. Ustno in pismeno nadlegujejo gospodje vse tvrdke po vrsti in obetajo bojkot onim Slovencem, ki nočejo ali ne morejo inse-rirati in ki še niso udje kmečke zveze. — Nemce puščajo seveda na mirn, proti Nemcem nimajo gospodje nikdar nikake radikalne besede — le takrat jim zraste revolverski pogum, ko se gre proti Slovencu, Kako plemenito se glasi ta pesem: „Ce plačaš „Straži" inse-rat, te pustimo na miru, če pa ne plačaš, potem hočemo organizirati vso „kmečko zvezo" zoper tebe. da te izstradamo."
Gospodje, kam vas vede vaša be«-nost,? Kako morete zahtevati, da vam plačujejo obrtuiki drage inserate, katerim še niste dali nobenega zaslužka?
Napeto smo pričakovali, kaj bo storila „Straža", če ne dobi zahtevanih inseratov. In glej, zadnja številka že napoveduje boj dvema slovenskima obrtnikoma v Mariboru, krojaškemu mojstru Božiču in briven Berglezu, ker še nista plačala na „Stražin" poziv krvavih dešetakov za inserate! Pfuj! To ni več brezvestuost, ni več surovost, ampak b e s n o s t. Dan poprej zahtevate denar, in če bi ga bili dobili, bi bilo vse v redu — drugi dan pa bijete po skromnem in siromašnem obrtniku. Krojač Božič vam ni storil nikdar nič žalega, ni skrivil nikomur lasn, se ni vtikal v nobeno politiko, ampak sedi sključen pri svojem dela v delavnici v skrbeh «a družino in si ne privošči niti sprehoda. Gospodje krog „Straže" hodijo seveda rajši k Murschetzu ali kateremukoli nemškemu mojstru! In kaj vam je storil gospod Berglez, ki si je s trudom zasigural skromno življenje v Mariboru brez vaših v i n a r j e v in ki resnično nima tistega kapitala, da bi nalagal „Stražo* z inserati?
To je divje nastavljanje revolverja. kakšnega je zmožen samo slovenski klerikalec.
Pri tej priliki ne smemo prezreti še nekega drugega podobnega čina mariborskih zvezarjev. ki se je dogodil nedavno. Znano je. da plačuje mariborsko „Slovensko trgovsko društvo" „Slovenskemu Gospodarju" leto za letom tisočake za inserate svojih članov tia zadnji strani. „Gospodar" je tiho požiral te tisočake, ko pa se je društvo osmolilo samo enkrat, da je dalo nekaj oznanii „Novemu Slovenskemu Štajercu", takrat je izbruhnila sveta jeza gospodi krog' „Gospodarja" in klerikalni zmaj je jel bljnvati žveplo po „Slov. trgovskem društvu", češ da podpira ..liberalne liste". In trgovsko društvo? Neverno, kaj je ukrenilo v svojo obrambo, menda plačuje „Gospodarju" naprej tiste tisočake —- in mir je v deželi. Naša javnost, kar je ni klerikalne, je io sogo prefina, da bi štela „Slov. trg. društvu1' v zlo, da molči na Gospodarjeve izbruhe.
Še uekaj. Zvedeli smo, da je „Straža" odrekla v preteklem tednu svoje predale mariborskemu „Sloven.
trgovskemu društvu", češ da ue mara delati reklame društvu, ki ni docela klerikalno, pač pa ~~ da „rada sprejema i n s e r a t e p o s a m e z n *h t r-g o v c e v." Pojasnil menda ni treba več.
b Veselica akad. C. podružnice v Gradcu vršila se je vkljub najneznosnejši in skrajno ozkosrčni protiagitaciji kar najsijaj-nejše. Nemški fanatiki in graški listi so prisilili z najnesramnejšimi sredstvi, da se nam je prvotno najeta dvorana tikoma pred veselico odpovedala. Hoteli so s tem dejaujem onemogočiti slovensko prireditev. Posrečila se jim zvita nakana seveda ni. Veselica se je vršila 23. t. m. točno ob določenem Časn na periferiji Gradca v Japlovi pivovarni. Germansko nasilstvo je do ved lo vse zavedne graške Slovence in Slovane na Gries, da je bila naša veselica prava slovanska manifestacija. — Vse točke okusno sestavljenega programa so uspeie in žele burno pohvalo navdušenega občinstva. Posebno nam je pohvaliti novi spopolnjujoči se slovenski orkester. Baritonist je pel s takim temperamentom, kakor še*nikdar. Občinstvo je bilo naravnost elektrizirano od iako dovršeno pere slovenske pesmi. Duet na gosli je bil dober. Enode-janka „Vijoleta" se je igrala nepričakovano dobro. Poleg že slavnoznanega graškega diletanta nam je pohvaliti tndi Vijoleto kot temperamentno in vstrajno igralko. Pridobili smo ž njo čilo iu zanesljivo moč. Manjše nloge so bile v dobrih rokah. Med plesom se je razvila živahna, neprisiljena zabava. Bili so ganljivi trenotki prave bratske slovanske vzajemnosti. Pevci so peli marljivo slovanske pesmi, himne so pa orile iz stoteroglave množice. Bil je to eden najlepših večerov, kar smo jih imeli v Gradcu. Bil je pa tudi prvi in zadnji v letošnjem predpustu. — Graški listi so zagnali neizprosno gonjo proti nam. Uničiti nas hočejo družabno. Nemci so izdali parolo, da nam ne dopuste nikdar več javnega nastopa. — Plesni venček, ki bi se imel vršiti 10.
februarja, je že podlegel nemški nestrpnosti vsled odpovedi dvorane.
Skrajni čas bi bil, da bi se končno zganili slovenski denarni zavodi ter preskrbeli tolikim tisočem graških Slovencev varno zavetišče. Naša akadem. društva so na cesti, družabno življenje tukajšnjih Slovencev je pokopano. Domovina. skaži se. da si nam dobra in skrbna mati!
Moderno urejena
briVttlca V Mariboru
Šolska ulica
nasproti kavarne „Central". Postrežba čista, točna in solidna. — Izdelujem tndi lasulje in knpnjem lase. Spoštovanjem
68 io-2 Ivan Bergles, brivec.
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2-6
.............................................mmmtmu+mt
IVAN RAVNIKAR Celje
Tiefen it. i7. Graška cesta št. 21.
Trgovina 8 špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in raznimi suhimi in oljnatimi barvami.
Priporoča svojo veliko zalogo kineškega, ruskega Id cevlonskega Cajat naravnost Import Iran epa jamajka rnma ln konjaka; vseli vrst ua-
iniznegn in zdravilnega vina. Velika zaloga kave uajrazllčnejše kakovosti, surove kakor vsak teden 39	štirikrat sveže žgane.	50 5
Za poštni čas priporočam namočeno, kakor suho polenovko, sardine, morske postrvi v olju, sveže surovo čajno maslo in
druge delikatese. Bogata zaloga stearinsklh, voščenih, nagrobnih in božičnih sveč. Svinjerejce opozarjam na „Lucullus", s katerim najhitreje In
najceneje zredijo svoje prašiče. Na drobno in debelo. Poštna naročila se Izvršujejo solidno in vestno.
Mwwwwwfi fi w www IWWH i' »*'• »m« mm w
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova o. št. 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. as» 51-4 Cene nizke. «= Postrežba točna.
T0IFL0V TALANDA CEYLON-ČAJ
____________ __________• ■• <»nn i-^tK^JIBIumxtUe
r Največja in" najcenejša izben
i||Wn različnih drugih zlatih, double itd.
n uhanov, verižic, zapestnic in sploh "■Jg vsakovrstne zlatnine in srcbrnine.
p i, ^ .... f Preduo si kupite nro, ■ 0*«fi"j Oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nlkelnastlh ln stenskih nr, I budilk, verižic,toplomerov,očal, daljnogledov Itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenilce, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila i zborna in točna.
Rafael Salmié
v Celju, ,Napodni dom'.l
« 52—5
jftodtta trgovina paVel jVlajdic, Ijtibljatia, prescmoVc ttlice 7.
Svilnato biago. baržuni, pliši in tenčlce.
tipbasto blago, paičolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezeninB.
Jabots, Flchus, damski ovratniki ln kravate.
Svilnati in baržunasti trakovi.
Pozamenterljn porte ln vrvice, resice, kreplnee ln vrvice za tapetnlke. Krepi in flori za žalovanje. Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice, šerpe iz svile, čipk in volne
Nogavioe za dame, dekleta in otroke.
]oplc6, hlačke, otročje perilo in odele zü vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Snkanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle.
Kazltčne podloge ln potrebščine za krojače in šivilje.
idrijske čipke, vezene čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mlrtevl venci.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce.
Glace rokavice ln rokavice za nnlformlrance pletene, letne in zimske rokavice.
Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda.
5 ia-fi Krtače za obleke, glavo in zobe.
Srajce za gospode ln dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki ln žepne rute.
Pravo iägrovo normalno perilo, srajce Tricot jopice in hlače.
Mrežaste in potne jopic«, srajce, čepice ln pasovi sa šport.
nogavice, naramnice, odeje in blaži» za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete,
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice ln dokolenlce, Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robol. Narodni trakovi ln zastave, narodne čepice, torbice iu drngl domači narodni izdelki Itd. itd.
Edino narodno foninoselo podjetje V Celjn.
Prtfa jnžnoftajttsta fornitosela
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	it:
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. Iz različnih kameuov ln :tt	cementa.	:t:
Speeijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnlc, kropilnlh in krstnih :::	kamnov Itd.	:::
Brušenje, pullranje ln
struga nje kamena s stroji.
tadostrijslß droits. S.™"*
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov ln sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišš
iss	(rakev).	:jj
Cel)*'.
Tlakovanje cerkva, dvoran ln hodnikov s samotnim ali :>: cement nini tlakom. ::i
Izdelovanje pohištvenih plošč Iz različnih najbolj idočlh marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-n» lavanje napisov v Iste, ž»
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki rr^^c^r: trgovini le izborno
z znamko,tiger'
Pfeiferjevo pralno milo
S>8 51-4
iz inilarne	Jfcr®'
v Spodnji Hudinji pri Celju
pošta Celje.
ampak v „pokornosti, skromnosti v
fkrt&anakem življenju"4, ter tolaži vboare, zatiran« in izkoriščane, „kateri ne po-sedo jejo darov tega sveta", da „v božjih očeh uboštvo ni sramota in da se človek tega 1 nima sramovati, ako si mora z delom služiti svoj kruh". Ne pravi torej kakor Marx, da samo delo i vstvarja nove vrednosti in da treba I delavca po njegovem delu plačevati, ne. papež pravi : da ni sramota, I ako si mora človek z delom i si užiti svoj kruh". Ne pravi torej kakor Marx, da samo delo vstvarja nove vrednosti in da treoa delavca po njegovem delu plačevati, ne, papež pravi■ da ni sramota, ako si mora človek z delom služiti svoj kruh, to je kakor če bi dejal, da je čisto v redu, da uživa nekoliko lenuhov plodove dela milijonov delavcev in da na miljone drugih mora stradati in brez dela postopati, ker jim ti bogati lenuhi zapirajo pot do dela! In vendar pravi veliki papež, da je: od vsega najbolj bistveno v današnjih dneh pohlepne grabežljivosti, da se množine vzdrie v mejah dolžnosti", ker „Bog uas ni vstvaril za pogubi podvržene minljive stvari na zemlji, mar-več za nebeške in na veke trajajoče; On nam je dal to zemljo kot kraj prognanstva in ne kot naše pravo bivališče'' itd. In da nam bo ta zemlja vsak dan bolj kraj prognanstva, za to bodo skrbeli „napredni" in „moderni" politiki ter narodni gospodarji S. L. S., ki ni klerikalna, ki zase priznava Darwina in Spencerja, ljudstvu pa propovedujo Mojzesa, ki zase obožuje Maria, ljudstvo pa v smislu papeževe enciklike tolaži — z večno srečo na onem svetu. Tak je „modernizem" in taka je „naprednost" S. L. S. „Slovenec" trdi, da to ni klerikalno; da je pa to slovenskemu uarodn škodljivo in pogubno, tega ne bo mogel utajiti. — Sedaj se tudi nič več ne čudimo, da smatrajo gg. dr. Šusteršič, Krek in tt. besedo „klerikalec" za psovko in pričakujemo, da se bo „Slovenec" zopet zglasil z „idijoti, zamorci, smetiščem" i. t d. To je namreč najboljše orožje v ljubljanskem klerikal nem arzenalu — kadar gre za to, da se potlači kaka neljuba zadpva . . .
Obrambni vestnih.
o Za družbo sv. Cirila in Metoda
je darovala gdč. Antonija Küster 9 šopkov, ki so ji bili darovani na plesnem venčku prostov. gasilnega društva v Hrastniku. Nadučitelj Ant. Gnus in dr. F. Lašič izkupila sta za 8 šopkov 8 kron 20 vin., deveti šopek sta pa prodala na dražbi za 8 K 10 vin.
o Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral g. nadučitelj Anton Gnus na kmetski veselici pri Rošo v Hrastniku znesek 9 K.
o Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval I. Ravnikar, tesarski mojster iz Domžal povodom rojstnega dne nad-učitelja Antona Gnusa na Dolu znesek 4 krone.
o Slovenci v Ameriki se prav pridno zanimajo za našo šolsko Ciril-Meto-dovo družbo. Baš ne Javno je pristopilo „Slov. podp. društvo Petra št. 50. v Brocklynu- kot podpornik z letnim prispevkom 50 K. Poslalo je družbi obenem pismo, ki gori ljubezni do naroda in domovine. Naj bi rojaki in društva doma in v tujini posnemali to društvo I
o Za gospodarsko osamosvojitev koroških Slovencev. Slovenski rodoljubi, ki imajo denar in srce za narodno stvar, lahko store baš sedaj mnogo za osamosvojitev koroških Slovencev. V nekem trga na Spod. Koro-
škom, kjer je vsa okolica slovenska ter je ljudstvo precej lepo probujeuo, toda nima prostora, kjer bi se zbiralo na shode, veselice* itd., je na prodaj velika hiša z gostilno in lepim gospodarstvom. Proda se vse skupaj z živino in gospodarskim orodjem vred.
V	hiši bi se lahko otvorila tudi trgovina. Istotako je v nekem trgu ob jezikovni meji s slovensko okolico na prodaj hiša z gostilno. Tudi tam Slovenci dosedaj nimajo svojega zbirališča. V neki obmejni župniji blizu Vrbskega jezera bi bilo lahko kupiti gostilno in lepo posestvo najhujšega nemškega agitatorja. Hiša je blizu župne cerkve in šole. V vseli treh slučajih bi se Slovenci odkrižali hudih in uplivnih nasprotnikov ter si pridobili nujno potrebno zbirališče. Kupčija se mora izvršiti previdno, da nas ne prehiti „Siidmarka". Pojasnila daje Ante Beg, potovalni nčitelj dr. sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
o Kako delajo naši nasprotniki?
V	Krkonoših na Češkem žive Nemci v tako revnih razmerah, da je naš Kras v primeri ž njimi že bogata pokrajina. Moški zaslužijo s tkanjem 2 do 3 de-setice na dan. ženske pa kvačkajo in delajo slična ročna dela še za manjšo plačo. Toda vkljub revščini so zavedni nemški nacijonalci, in več občin v teh krajih je sklenilo, da bodo dajale „Schulvereinu" po 2 vinarja narodnega davka od vsake osebe. Ko bi bilo med našimi občinami toliko požrtvovalnosti in narodne zavednosti!
a Nove podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Novi podružnici se snujete v Šenčurju na Gorenjskem in v Železni Kaplji na Koroškem.
o Za družbo sv. Cirila in Metoda je izlicitirala K 9 02 v veseli družbi v Zanierjevi podružnici v Dolenjivasi gdčna Franica Goršek za eno viržinko od trg. pom. gg. Ribiča in Izlakerja iz Št. Petra, Šeliga iz Št. Pavla, Šlandra iz Dolenjevasi in g. Sulcerja ter gospe Šribar.
o Za družbo sv. Cirila in Metoda
je nabral g. Stanko Pečovnik iz Celja na goriškem furežu pri Sv. Jurju ob j. ž. K 4.06.
Letošnje knjige,Slovenske Matice'.
d „Slovenska Matica" je izdala za leto 1908 sledečih 8 knjig: Trubarjev Zbornik. Štrekelj, Narodne pesmi, Zabavna knjižnica. Knezova knjižnica, Seidl Kamniške Alpe, Hrvaška knjižnica (Veli Jože), Ilešič, Knltura in politika, Goethe-Funtek, Faust, I. del.
Kultura in politika. Spisal dr. Fran Ilešič. Značilno za literarno vzajemnost, ki jo z vedno vidnejšim uspehom uvaja Ilešič med Slovenci in Hrvati, je že ta sicer malenkostna okolnost, da je raz-pravica izšla v Glasu Matice Hrvatske, da jo je tiskala hrvaška tiskarna, in da jo izdajata obe Matici.
Ilešič preiskuje tu razmerje med kulturo in politiko. V pregnantnih, vsako nepotrebno frazo izločujočih, la-pidarnih stavkih liki iskram, ki jih kreše iz svoje bogate duše, nam podaje tu plod lastnega razmišljanja. Logična točnost in dejanska aktualnost izraženih misli nas večkrat preseneča. V kratkem razvija sledečo idejo: Slovenci ne obsegajo več le redkih rodoljubov in literatov, na drugi strani pa množico seljakov, temveč tekom zadnjih let so se razvili tudi drugi stanovi, posebno trgovski in obrtniški stan. Kultura se razteza tudi na te, kultura se demokratiJra, a demokracija se kulti-vira. Kultura je neko stanje, materi-jeluo in duševno, politika pa uporabljanje teh razvitih sil. Zato velja rek: Sej kultur (i, politika bo žela. Kultura in politika sta druga na drugo
navezane, vendar je prva mati. draga pa hči. Kakor je vsak kulturen človek dolžan, brigati se za politiko, da ta ne zabrede na kriva pota, tako mora vsak politik zidati tudi temelj knltnre. „Politika brez kulture je izdelovanje okvira brez vsebine ter more slučajno ustvariti veliko domovino, a ne j a k e in lepe."
Izprememba v kulturi povzroča tudi izpremembo v politiki, vršiti pa se moreta vzporedno; le v izvanrednih razmerah, če pogoji kulture niso zasi-gurani, če mora narod s puško ob nogi obdelovati polje svoje prosvete, stopi politika v ospredje, takrat smemo zidati obenem tudi od zgoraj, smemo n. pr. zahtevati univerzo, še predno imamo srednje šolstvo, kajti z univerzo še le ustvarimo pogoje za nižje šole. Glede kulture in politike v velikem se Slovenci in Hrvati med seboj popol-njujejo. Hrvati nam dado obliko, ini pa skrbimo za vsebino!
. Trubarjev Zbornik. Uredil dr. Ilešič. To je za letos brez dvoma najznamenitejša publikacija naše Matice in ji dela po obsežnosti in temeljitosti tu priobčenih študij vso čast. Trabar in njegova doba sta tu obdelana od vseh strani, kritično, brez tendence. Dasi-ravno je večina razprav pisana za učeujaške kroge, vendar bodo posebno kulturno-zgodovinski članki (Ilešičev uvod in zgodovina protestantizma v posameznih krajih) zanimali vse omi-kance. Slika Trubarja in njegove dobe je s tem mnogo pridobila na jasnosti in resničnosti.
Slovenske narodne pesmi. 12 snopič. Uredil dr. A. Strekelj. S tem snopičem, ki začenja IV. zvezek, prihajajo pesmi stanovske in sicer najprej vojaške in take. ki se nanašajo na novejše zgodovinske osebe in dogodke. V pripomnji pove urejevalec marsikaj zanimivega o vsebini sem spadajočih pesmi.
Prevodi iz svetovne književnosti. V. zvezek; Faust. Spisal A. Goethe. Tragedija prvi del. Poslovenil Anton
Funtek. Osnovno pravilo, da pesnika prelagaj pesnik, se je toraj tu uveljavilo, vendar radi verjememo, da je za to ogromno delo bilo treba napora več let. Prelagatelj je moral predelati obširno nemško literaturo o Faustu, a tudi prestava sama mu je napravljala izve-stno veliko težav, saj stoji Faust i glede vsebine i oblike na vrhuncu pesniškega ustvarjanja Goethejevega. Zato se more smatrati ta prevod kot delo literarne vrednosti, ne glede na to, da bo dobro služil slovenskemu gledališču. V kolikor se je Funtku, ki ga sicer poznamo kot najboljšega našega prelagatelja, pričujoči prevod posrečil, o tem soditi je stvar daljšega študija.
Zabavne knjižnice. XX. zvezek. Zofka Kveder-Jelovšek nam podaja Ameri-kance, dramo v štirih dejanjih. V koliko bo ustrezala uprizoriti, če jo je pisateljica tako namenila, se še ne da soditi. Pri čitanju napravi dober vtis, posebno dialog je kaj spretno zasnovan, značaji posameznih oseb dobro in verjetno orisani; le dejanja je za oder premalo, vse se le bolj pripoveduje in konec nas ne zadovoliuje. Nastop Ančke je premalo utemeljen, pričakovali bi še petega dejanja.
Nato sledijo tri povesti Milana Pu-gelja. Pugelj se je razvil v izvrstnega pripovedovalca, ki mu človek rad sledi, naj že podaja resne slike ali pa s prijetnim humorjem pripoveduje o premetenem Anžičku ali o zaljubljenem Gabru.
Škoda, da pridejo takšne povesti premalo med širše sloje. Kaj, ko bi Pugelj zbral „raztresene svoje ud ?"
Knezova knjižnica. 15 zv. Gol ar Cvetko: Dve nevesti. Že lani je Go-lar s svojima povestima iz Gorenjskega cikla vzbudil občno priznanje. Tudi ta povest se jima dostojno pridruži. Pose-
bnost in mikavoft toh povesti tiči pred vsem v zvezi in skoro nevidnem prehodn poetičnih bajk v prozaično realnost. Razne pripovedke, ki se nahajajo med ljudstvom, posegajo takore-koč aktivno v usodo posameznikov, ki se jih ne morejo otresti temveč stojijo nehote ne le v detinski dobi temveč tndi v poznejših letih pod njihovim vtisom. Tudi za dušeslovca bi bila to zanimiva snov!
Dr. Janko Šlebinger nam poda v začeku životopis V. Jagiča. častnega člana Matice, o katerem je časopisje ravno v zadnjem času dvigalo toliko praha. Ilešičeve trditve, da so si Bosanci sami krivi Jagičevega bosanskega jezika, pač ne bo vsak podpisal.
Cankar. Novo življenje. Cankarju se je zopet zljubilo voditi čitatelja po meglenih višavah svojega simbolizma. Tapatam jè vrgel par duhovitosti kakor o srebrnikih itd. Morebiti se o priliki povrnemo k spisu.
Ferd. Seidl. Kamniške ali Savinjske Alpe. II. zvezek. S tem je završen vzoren opis kamuiških ali kakor jih mi raje imenujemo Savinjskih Alp. Prof. Seidl je znan kot strokovnjak preko slovenskih mej, zato smo mu hvaležni, da nam je podaril prvo geološko knjigo, pisano strokovno in poljudno. Na koncu knjige se nahaja mnogo krajinskih slik, geoloških prerezov in eden geološki zemljevid.
Hrvatska knjižnica nam podaja letos povest Veli Jože. Povest je zanimiva in pisana v lahko umljivem jeziku.
Splošno smemo biti letos ne samo zadovoljni s književnim darom, temveč z veseljem lahko opazimo lep napredek in resno stremljenje. Podpirajmo svojo Matico!
Narodni gospodar.
o Informacijski kurz za funkcionarje obrtnih zadrug priredi štajerski obrtno-pospeševalni nrad v Gradcu od
22. febr. do 21. marca. Tečaj ima namen, načelnike, tajnike in drnge funk-cijonarje obrtnih zadrug upeljati v poslovodstvo zadrug in jih seznaniti s tozadeznimi zakonskimi določili. Pouk bo vsak pondeljek, sredo in petek od 6.—8. ure zvečer in ob nedeljah od 9.—12. ure dopoldne. Učni red obsega: zadružno organizacijo; poslovodstvo zadrug in pripadajočih zavodov, zvez; davčni in pristojbinski predpisi za zadruge ; praktično knjigovodstvo zadruge in načela za finauČDO gospodarstvo; nekatera poglavja iz obrtnega reda; obrtniški učenci; delavske pogodbe, pomočniška in mojstrska skušnja; gospodarske naprave obrtnih zadrug; obrtno-nadaljevalno šolstvo; maloobrt-niški kredit; pospeševanje obrti na Štajerskem; strojne zadruge; človekoljubne naprave obrtnih zadrug; posredovanje za delo v zadrugah in v zvezah; trgovske in obrtne zbornice. — K tečaju se izven fuukcijonarjev društva le izjemoma pri puste tudi take osebe, ki hočejo postati tajniki obrtnih zadrug. Prijave se imajo vposlati na ravnateljstvo štajerskega obrtno-pospeševalnega urada v Gradcu, Gosposka ul. 9. — Poživljamo našo zvezo slov. obrtnikov, da poskrbi udeležbo vsaj nekaterih Slovencev na tečaju.
v Gnojenje vinogradov. Tudi pri nas se kaže vedno občutnejše pomanjkanje domačega gnoja za vinograde. Posebno letos, ko se je prodalo toliko živine vsled slabe lanske senene letine bo to pomanjkanje zelo hudo; treba bode tedaj misliti^na umetna gnojila. „Primorski Gospodar" priporoča naslednji način umetnega gnojen ja kakor ga je sestavil francoski profesor Chau-zit na podlagi dvajsetletnih skušenj:
a) gnoji se na trtam v takih zemljah, ki vsebujejo celo malo ali nič apna, katere so ilovnate ali peščen^ na sledeči način: s čilskim solitrom 200 kg na hektar, z oljnimi tropinami (rourteau) 600 kg na hektnr, s Tomaževo žlindro 800 kg na hektar, in z žvepleno kislim kalijem 150 kg na hek-ar. Stroški za vsak hektar znašajo približuo 190 kron.
b) ako je zemlja apnena, s čilskim solitrom 400 kg na hektar, z apnenim superfosfato m 400 kg na hektar, in z 2vepleno-kislim kalijem 200 kg na hektar. Stroški za vsak hektar znašajo približno 180 kron. S čilskim solitrom naj se gnoj v marcu, z ostalimi gnojili pa počenši od novembra do konca februarja. Umetna gnojila se naj podkoplje.
Trini uni.
29. januarja.
Dunajska borza za kmetijske pridelke: Promet je skoro popolnoma ustavljen. Vreme: mrzlo.
Kava: Santos Good Average za mare 33'50, za maj 32'75, za september 3175, za december 31*—. Tendenca stalna.
Produktu i trg. Pariz: moka za tekoči mesec 29' 7 6, moka za prihodnji mesec 2990, moka za januar — april 30*60, moka za mare — junij 30'75, pšenica za tekoči mesec 22'80, pšenica za prihodnji mesec 22'90, pšenica za januar — april 23'55, pšenica za mare — junij 23 70, rž za tekoči mesec 16*40, rž za prihodnji mesec 16*60, rž za januar — april 16"90, rž za mare — junij 16'90.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22'90, za oktober — december K 2210. Tendenca stalna.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 283/.» do 29 V2, za januar —mare K 291/2 do 30V2- Tendenca mirna.
Produktnitrg. Budimpešta. Pšenica za april K 1270 pšenica za oktober K 10'82, rž za april K 10 04. rž za oktober K 9 06. oves za april K 8'61, oves za oktober K —*—, turšica za maj K 7*28, ogrščica za avgust K 13'95. Promet 10.000 met. št. '
Budimpešta, 19. jan. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 124 do 126 vin, mlade, srednje 124 do 126 vin., mlade, lahke 124 do 126 vin.; zaloga 20.624 kom.
Svinjskaraast 134'—, namizna slanina 108*—.
Hošarsha šola pri Sv. Barbari v Halozah,
ustanovljena 1. januarja 1906 po ministerstvu za uk in bogočastje — ima namen, uvesti košarstvo v prvi vrsti v Halozah, nadalje pa tudi po drugih krajih Štajerske ter tako narediti temelj lehki, prijetni domači industriji, koja lahko postane neusahljiv vir blagostanja tukajšnjih prebivalcev, ko-jim se je vedno huje bojevati za obstanek. To lepo rokodeljstvo je kakor nalašč ustvarjeno za Spodnje Štajersko, kjer se prebivalstvo peča po večini z vino- in sadjerejo. To pa iz sledečih vzrokov. 1. Je do sedaj v takih krajinah po zimi vedno manjkalo zaslužka in so posebno najmočnejši dečki radi odhajali „s trebuhom za kruhom,' kjer so pa tudi navadno čez poletje ostajali, tukaj pa smo trpeli veliko pomanjkanje delavcev. Ker se pa vsak le količkaj spreten človek — moškega ali ženskega spola — kaj lahko priuči košarstva in kot učenec že v nekolikih mesecih dobi toliko podpore — kakor si zasluži kot navaden dninar, se lahko poprime staro in mlado tega rokodelstva.
2.	Je povpraševanje po raznih ko-šarskih izdelkih tako veliko, da se ni bati, da bi se v doslednem času izdelalo preveč pletiva. Saj se ga tudi mnogo izvaža. L. 1907 ga je šlo za celih 20 milijonov kron iz države.
3.	Izdelovanje košaric za razpošiljanje sadja in grozdja kaj lepo pospešuje obe omenjeni panogi kmetijstva m ]e bilo na naši šoli že pretečeno jesen toliko naročil zgoraj navedene pletenine, da so si pridnejši učenci na dan po 2 K 40 v zaslužili.
Dasitudi je naš zavod že precej daleč na okoli znan — saj smo samo v pretečenem letu prodali za črez 4000 K pletenin — je vendar zanimanja zanj dosti premalo.
Poleg 10 domačih in 1 učenca od drugod — bi šolo lahko obiskovalo še najmanj toliko od zunaj. Na Koroškem in v drugih deželah dajejo okrajni za-stopi, občine in razni denarni zavodi štipendije košarskim učencem. Gotovo bi se i pri nas dalo kaj takega doseči. Naša skrb bi pa bila, da bi učenci dobili dobro hrano in stanovanje za primerno ceno.
V kratkem se zglasim in napišem p r vrstic o najvažnejše] surovini za košarstvo — o vrbi. À. Oflorelec.
; y S-
Po svetu.
a Nesreča na ledu. V Hamburgu se je pri drsanjn na Labi vdrl led in je vtonilo 5 otrok.	;
a Vesti o smrti abesinskega kralja Menelika. katere so prinesli nekateri listi, ne odgovarjajo resnici.
a Imenovanje. Cesar je imenoval Fml. Feigla, poveljnika kavalerijske četne divizije v Jaroslavn, generalnim nadzornikom trena.
Iz sodne dvorane.
u Porotne obravnave v oelju. Danes se je končala obravnava proti Florijanu Panaglu in Jožefu Kodelli, radi goljufije, ki je trajala že od torka. Fl. Panagl je obsojen na 5 let težke ječe poostrene z 1 postom vsakega četrt leta in Jožef Kodella na 18 mesečno težko ječo z jednim postom vsak mesec. Natančneje poročilo prihodnjič.
d Surovež. — Prsd mariborskim okrožnim sodiščem se je imel 29. t. m. 18 letni viničarski sin Lovro Žižek iz Ragoznice v sodnem okrajn Sv. Lenart v Slov. gor., zaradi obtožbe težke telesne poškodbe. Pri nekem prepiru je mnogo starejšega Jurija Braceja z debelim drogom tako udaril po levi roki, da mu jo je stri in da še poškodovani sedaj ne more delati. Mladi pretepač je dobil 4 mesece težke ječe, poostrene z jednim postom in dvakrat trdim ležiščem vsakih 14 dnij.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Seja ministerskega sveta.
b Dunaj, 30. jan. Današnji mini-sterski svet bode definitivno sklepal o predložitvi zakonskega načrta za ureditev jezikovnih razmer in za ustanovitev okrožij na Češkem.
Wekerle gre zopet na Dunaj.
b Budimpešta, 30. jan. V stanovanju Kossutha se vrši danes popoldne seja ministerskega sveta; takoj nato se poda Wekerle na Dunaj.
Giolitti odstopi.
Rim, 30. jan. Ministerski predsednik Giolitti demisijonira takoj po končanih generalnih volitvah.
Umor arhimandrita.
Petrograd, 30. jan. Ruski arhiman-drit v Jeruzalemu je umorjen.
Italjansko vseučilišče.
Milan, 30. jan. „Secolo" poroča, da bo vlada v zbornici stavila predlog, naj se interpelacija glede laške pravne fakultete na Dunaju odgodi za 6 mesecev. — Neki drugi laški li*t poroča, da je imel avstrijski poslanik v Rimu daljšo konferenco s Tittoniiem, iz česar se sklepa, da se pogajanja med Dunajem in Rimom nadaljujejo. Čuje se, da je predložen kompromis, da je ustanovitev laške pravne fakultete na Dunaju le provizorična.
„Slovansko središče".
o Dunaj, 30. jan. Slovanski cen-trum se je včeraj konstituiral. V predsedstvo so voljeni dr. Ivčevič, dr. Šu-steršič in dr. Hruban. Centrum šteje 58 članov.
Konfiskacije čeških časopisov.
o Praga, 30. jan. Zaradi ostrega nastopa zoper buml nemških buršev sta bili danes konfiscirani jutranji izdaji „Narodnih Listov" in „Hlasa Naroda".
Mladočehi.
o Praga, 30. jan. Eksekutivni komite mladočeške stranke je imel danes dopoldne sejo, v kateri je dr. Kramaf podal obsežno poročilo o načrtu jezikovnega zakona, ki ga vlada predloži v sredo.
Obletnica smrti prestolonaslednika Rudolfa.
o Dunaj, 30. jan. Danes so se povodom obletnice smrti prestolonasled-
nika Rudolfa po vseh cerkvah brale slovesne maše. Cesar je prisostvoval maši v Senbrunški kapelici, nakar Se je podal v grobnico v kapucinski cerkvi, kjer je molil.	^
Stališče ministra dr. Žačeka.
' d Dunaj, 30. jan. V poslanskih krogih so mnenja, da bo pri trajni ob-štrnkciji čeških poslancev v državni zbornici stališče češkega ministra dr. Žačeka omajano.
Madžarsko nasiltitvo.
d Budimpešta, 30. jan. Šole, ki so jih ustanovile nemadžarske narodnosti za odrasle analfabete, je smatrala madžarska vlada kot reakcijo zoper Andrassijev načrt volilne reforme in so se oblastveno zaprle. Narodnostni poslanci bodo vložili v zbornici tozadevno interpelacijo.
Goljufi v Mesini. d Mesina, 30. jan. Ker so pone-verili prispevke za nesrečne žrtve, pridejo žnpan in 12 meščanov pred vojno sodišče.
sliHar in piegar V Celju
Satinsfta ulica šteV. k
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela In jih izvršuje solidno in po zmernih cenah.
Martin Kolšefc
čevljar v Celju, Graška cesta
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnega obnvala za gospe in gospode, kakor tndi za otroke. Postrežba točna in solidna. — Cene zmerne. 62 12-1
Ženitev
ali možitev ne sme zmotiti nobene slovenske neveste in nobenga ženina, da bi Sla kam drugam balo kn-povat, kakor v narodno trgovsko hišo na debelo in drobno R. Stermecki, Celje, kjer je velikanska zaloga finega volnenega blaga za nevestine obleke, snkna in kamgarna za moške obleke, svilnenih robcev, belega platna za perilo in rjuhe in različnega drugega mannfaktnrnega blaga.
Velikanska zaloga.
Čndovito nizke cene.
2 52-5
Veletrgovina na debelo nt drobne s Špecerijskim blagom in deželnimi pridelki
ANTON KOLENC,
CELJE, Graika cesta il 22 v lastni hilf in „Narodni dom",
priporoča o. gg. kolegom, č. gg. duhovnikom in slavnem« občinstvu svojo bogato zalogo t vedno svežim in najboljšim Špecerijskim, ter sploh v to stroko spadajoči m blagom, po najnižjih dnevnih cénah. Prosim za ranosobroje» obisk. — Knyujem in prodajam -*aako»rätne deželne in gozdne pridelke, sadje, sveže in suho, kakor: jabolke, hruške, marulice, breskve, želod, divji in pravi kostanj, narestek (knoper); nadalje vsakovrstni) žito, pšenico, ječmen, »ves, fižol, laneno seme, krompir, bob,	bočna
zrna, maline, jagode, suhe gobe, malisoo štupo, mravljične jajce, vosek, maslo, smrekove m«-cesnovo gobo in atrožle. vsakovrstne cvetke ia korenice raznih zelišč, pitano kureinino tej sploh vse, kar v trgovino spada. — Najboljši švicarski sir ih salame za gg. gostilničarje. Voščene, ceresim in mili-sveče, kadilo in olje za cerkve.	šil 51-4
Postrežba točna in solidna.
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Vinske dro že
■ '. ■ -V'/-. '. v.;	. »'" . .... '
kupi vsako množino po najvišji ceni
Robert Diehl
žganjarna, Celje.
24 17—9
88822888888888
SINGERS
šivalne stroje
kupujte samo v uaših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju,
Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SINGER Co.
Eclrifla dužfaaza šivalne stroje
Celje, Kolodvorska ulica 8.
Plača se za enkratno objavo
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto ................... • • • • .
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tud< v znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju
znamka ali dopisnica za oderovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
Proda se
trgovska hi Sa z gostilno in trafiko na dobrem prostoru pod ugodnimi pogoji, takoj. Ponudbe na upravništvo .Narodnega Dnevnika .
12 10-6
Psa bernardinca
velike pasme kratke di ke zelo prikladen kot čuvai za tovarno — prodam. J. ZADRAVEC, SrediSče.	16 3-3
tt p ah p p iz poštene hiše'8 primern° žoIak°
UuullCu izobrazbo, se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga A. Pogačnik. Cerknica, Kranjsko.	8 3-3
Bencinov - motor
20 — 24 k. s., kateri je bil samo 6 mesecev v obratu in izvrstno deluje, se vsled nabave električne moči, takoj po ceni proda. — Kje, pove upravništvo „Nar. Dnevnika". 9 3-3
ki bi nòit i S hitro in pravilno slovenski govoriti, pisati m pravilno rabiti slovenski jezik -i» vsakdajno potrebo. — Cenjene ponudbe npraviiStvo tega liüta.''

Pristna haloška vina 1908, izvrstne kakovosti y od 32 —40 vinarjev franko postaje Ptuj aH Rogatec pri Mak* Berliagu, trgovec, Že-tale pri Rogatca — Vzorci na zahtevanje ! 83 1Ö-1	......
Celje, dne SI pros-iaea 1909.'
K' MiS»
■Ìiì-M-
Službe učiteljev in učiteljic.
. j,- ' V političnem okraju Celje se za sledeče ljudsko šole razpišejo, službe TtptoljeV in učiteljic v stalno oziroma pro vizoricno nameščen je. « j -, • . j na trirazredni ljudski šoli v ZiMki, ti. krajhi razred, mesto
nciteljice.	'<■.■■■.[■..■.•:■
■i /: 2. na štirirazrednici -na - Rečici, ,11, krajni razred, mesto, učitelja.
3« na petrazredni dekliški ljudski šoli j Hrastniku, It. krajm razred. mesto učiteljice s stanarino letnih 8Q kron in prosto kurjavo. . i Pravilno opremljene prošnje je postavnim službenim potom vložiti do dne z8. svečana 1909 pri dotičnih krajnih šolskih svetih.

(diti narodni Krojač 4 jViatiborn, $ol$H« nllcc k
Jakob Vezjak
se. priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek za
gospode in dečke, po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega blaga iz domačih in tujih tovarn Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.
49 —3
Cepljene trte
L kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati:
I. štajerska trsničarska zadruga, p. juršinci pri Ptuju, Trsničarska zadruga pri Sv. Bolfanku pri Središču; Trsničarska zadruga v Ljutomeru; Trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu,
feniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago.
(H TJt	■

izdeiovatelj šodavico in pokalie ì v Zgornji Ložnici, poŠta Žalec
' priporoča svoje izvrstne ih solidne izdelke. ^ Imatn vedno I	.	: v znlogi	^ A;Sif 70 3-2
S3r ogljenceyo kislino.
' ; Slovenski gostilničarji, pozor !
Pekarija «I Slaščičarna ♦♦ Kavarna

Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filljalke: Predmestje 26 Zunanja uaročila točno! 7024-1 Cene nizke!

jTwTwrw;'/ j?!* W< >? & * t	i? féSfèS
I

7« ti-ti
fl(
Najboljša in najsigurnejŠa prilika za štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
„LASTNI DOM"
"Ttr2adrufla V GABERJU PRI CELJU
sprejema hran. vloge od vsakega, četudi ni član zadruge na tekoči račun ali na vložne knjižice in jih obrestuje od dneva vložitve do dneva vzdiga po
51.
Rentni davek plačuje zadruga sama, tako da dobijo vlagatelji na
1 leto polnih pet kron od vsakih naloženih sto kron. 1 Sprejemajo se trgovski računi zanesljivih tvrdk v inkaso in menice v eskompt. Posojila daje zadruga proti 6% obrestovanju na poroštvo zastavljanje vrednotic in dragocenosti ter nepremičnin, proti izstavljanju menic in dolžnih pisem; odplačevanje glavnice in obresti se vrši v mesečnih ali pa posebej dogovorjenih četrtletnih oz. polletnih obrokih. Zadruga »Lastni dom« ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha 22 a 4 m2-, na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča in projektirane stavbe. — Denarni promet n 9	leta 1908 do inklusive 1,300.000 K.
Pisarna se nahaja v CELJU, Rotovška ulica štev. 12, v I. nadstropju. Uraduje se vsaki dan med nàvadnimi uradnimi urami. — Posojila se izplačujejo vsako sredo in' soboto od 8. do 12. ure dopoldne. C. kr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. — Telefon štev. 48.
»
s Zuezna trgouina
r Celju
Rotouška ulica 2
Ček. ra£. št. 75.221
Svoji k svojim!
TRGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan* celljskl, konceptni, pismeni, dokumentni, ovltni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr.šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga Sol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresnikf, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseli tiskovin za krajne Šolske svete, občinske urade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v pol usnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molltvenlke Itd. Priznano dobro blago. Solidna ln točna postrežba. Cene nizke.
S
"1
Zuezna knjigoveznica
Sdiillerjeua cesta 3 y Celju Sdiillerjeua cesta 3
Svoji k svojim!
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta èt. 3.	Ček. račun št. 75.222.
IISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine —— brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-SSSS citane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen nspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. 0<HH>ö©-öö-öe-&©e-9-9 Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami In okraski, kakor tudi opremljena z brzotiskninil stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaja v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.
• a IDOBNO urejena ter opremljena z U najnovejšimi pomožnimi stroji, z —— modernimi črkami in okraski se 2538 priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svoj» stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršnje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove, časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
.r
"L
43 150—8
r^estäwracija^
MODNI! OD r
v Mariboru
se priporoča stavnemu občinstvu za blagohoten obisk. Izboraa postrežba. Izvrstna vina, kakor: Ifutomerska, haložka; dr. Turnerjev muSkatele, mosler, vinaria; bizeljčan, konjičan. Pivo iz toudjeviSke pivovarn«, izborna kuhinja. Po lat« udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. — Sobe za tujce.
Razširjajte „Nar. Dnevnik!"
\ r IS /1 > <i.'< 'Ci'» <Xx si-'1 < f W *>T<r w *>?<■ vr itr
Posojila
gg državnim, železniškim in zasebnim uradnikom, učiteljem, profesorjem, čast. duhovščini, trgovcem, rokodelcem itd., po 6% ter 20% letnega odplačila, tudi brez poroštva dobavlja reelno in direktno samo za povrnitev gotovih stroškov, tvrdka
H. Wosahlo, zastopnik bank v Olomucu. (Priložite znamko!) Ne posredujem, ampak sem zastopnik bančnih zavodov! 41 52 -4
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani te« sarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 62-5
Kupujte narodni kolek!
Dužnošlajerska hranilnica u Celju
m u narodnem domu. f
l------J D
Sprejema hranilne vloge vsak delavuik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po Stiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraie.
osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kroni za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tndi hranilne knjižice dmgih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se tttfttAttaforclfe hratlilftift P™ nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
južni»IÖJUW HFaHHMlW a|i varovance in zahtevajte pri sodiščih, • • v. , Uanilnlrti da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JW	BFaimJHvU.
52—3
TT
Ustanovljena leta 1835.
Franc Ksav. Souvan,
Ljubljana.
Bogata zaloga manufakturnega =====— blaga. ==—
Cene brez konkurence!
Na debelo! s 159 Na debelo!

511511:
Velika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
Išl
rs
POSOJILNICA V CELJO
Telefon štev. 22.
P0S01ILNICA V CEUU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9 ure do 12. ure t dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
v lastni hiši „Narodni dom".
Telefon štev. 22.
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 727o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6u/o. 5'/2% in 5% obrestovanju.
)(ad 340.000 Kron rczerVa. zallada