Mladi in kultura
Disco klubi brez vsebine
Na področju kulture mladi ocenjujemo, da tudi na to področje delovanja in aktivno-sti vnašajo nekaj novega in samo našega, nekaj, kar je zraslo na dediščini preteklosti in je  oplemeniteno  s  stvarnostjo  sedanjosti.
Iz same razprave in okrogle mize, ki smo jih organizirali mladi, lahko ugotovimo, da še nismo dosegli najmnožičnejšega načina organiziranja. Predvsem za neorganizirani del mladih nismo uspeli zadovoljiti njihove kulturne potrebe. Kljub temu, da Ljubljana nudi bogato kulturno ponudbo, so mladi delno prepuščeni sami sebi in svoje potrebe uresničujejo individualno, včasih tudi na ne-ustrezen način. Želeli bi opozoriti samo na nekaj značilnosti in težav, s katerimi se sre-čujejo mladi na področju kulture. Ugotav-ljamo, da večina društev in različnh drugih kulturnih skupin deluje v neustteznih pro-storih, nekatera društva pa sploh nimajo svojih prostorov. V podobni prostorski za-gati so tudi vse druge oblike organiziranega prostega časa v KS, TOZD in na šolah. Za-radi omejenih prostorskih zmogljivosti sta vključevanje novih članov in razvoj mno-žičnosti postala skoraj nemogoča. K temu dodajmo šq to, da pri načrtovanju in grad-nji sosesk vedno znova pozabljajo na pro-siore za družbeno žvljenje. Zaradi pomanj-kanja pogojev za aktivno preživljanje pro-stega časa se mladi zatekajo v nekatera oko-lja, ki so skrajno neprimerna. Lahko bi na-vedli večje število KS, npr. Podutik, Drav-lje, Litostroj, Vižmarje, Ljubo Šercer itd.). Izhod iz teh zagat vidimo v izkoriščanju že obstojeeih zmogljivosti in izgradnji novih prostorov.
Veliko prostorov je neizkoriščenih, pred-vsem dvorane v KS, prostori v šolah in tudi OZD. Osnovna težava pri izkoriščanju teh prostorov je neodgovorno in lastniško ob-našanje tistih, ki jim je družba dala te pro-stqre v uporabo. Z malo dobre volje in od-govornega obnašanja bi bili lahko ti pro-stori z večjim številom uporabnikov polno izkoriščeni.
Druga, prav tako pomembna težava, s katero se ubadamo, ne samo mladinci, am-pak amaterizem nasploh, je pomanjkanje kadrov, predvsem umetniških vodij in men-torjev. Ne posvečamo dovolj pozornosti vključevanju mladih, ki delujejo v šolah, KS in OZD, zato se mnogi talentirani mla-dinci izgubijo, obencm pa se izniči delo mentorjev. Glede širokega področja kulture, je-nemogoče navesti vse oblike kulturne po-nudbe, vendar bi se dotaknil še enega vpra-šanja.
V zadnjem času so postala zelo množič-na zbirališča mladih disko klubi. Ne bi se spuščal v ocenjevanje glasbe, ki jo tam po-sJušajo, bolj zanimivo je vprašanje, kaj je tisto, kar  mlade  privlaoi v  takšno  okolje.
Mislim, da to ne moremo označiti kot mod-no muho, ampak ima globlje družbene ko-renine. Program di&ko klubov je tisti del kulturae ponudbe, na katero širša družba nima nobenega vpliva. Akcija mladinske or-ganizacije »Naš klub«, da bi programe obo-gatili 7, vsebino, se izjalovi že na samera za-četku, predvsem zaradi ekonomskega poslo-vanja disko klubov.
Zdravko Fic