Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 0, telefon 72 082. - Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik MIlan Flerln. -Izliaja vsakega 15. v mesecu - Žiro račun: Številka 5012 j :u - Cena 0.50 din. — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča- v LJubljani
Leto X. — St. 2 Domžale, 15. februarja 1971
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Vsakemu svoje -tudi v socializmu
Monetarna reforma le eden od ukrepov za stabilizacijo
Sedanji gospodarsko politični položaj terja ustrezno angažiranje vseh družbenih činiteljev. Pri tem seveda ne gre le za spremembo vrednosti dinarja, vzroke, ki so do nje privedli, njene trenutne posledice in pričakovane rezultate, ampak za celovitejšo ekonomsko politično problematiko, zlasti pa za ukrepe za stabilizacijo.
Devalvacija se v gospodarstvu in tudi nasploh obravnava preveč izolirano, ločeno od ostalih gospodarskih političnih nalog in problemov. Pojavljajo se zahteve, naj se predvsem iščejo krivci za dosedanje stanje, manj ali pa sploh se pa ne iščejo možnosti in realne poti, ki bi vodile k zdravim in stabilnejšim ekonomsko- političnim odnosom.
Takoj po devalvaciji je bilo opaziti izolirano obravnavanje devalvacije in njenih efektov. Še več. prisotna so bila enostranska — statična preračunavanja. Takšna preračunavanja so lahko koristna, če služijo za to, da bi se gospodarski subjekti vključili v stabilizacijsko politiko s prizadevanjem za boljše gospodarjenje, proizvodnost, spremembe asortimana, kvalitete,
manjše proizvodne stroške, orientacijo na ugodnejšo surovinsko bazo itd. Negativna pa, če služijo le pritiskom navzven, zahtevam za povišanje cen in podobno. Gospodarski subjekti, ki takšna preračunavanja vrše, milo rečeno, skušajo s tem paralizirati učinke devalvacije. Znani so že konkretni poskusi avtomatičnega povečevanja cen in obveščanja poslovnih partnerjev o perspektivnem povečanju cen proizvodnje.
Jasno je, da bo zaradi nastalih disparitet potrebno spremeniti, oziroma uskladiti cene nekaterim proizvodom in uslugam. Jasno pa je tudi, da te korekture ne bodo smele ogroziti procesa stabilizacije. Ob tem pa bi bilo potrebno posvetiti posebno pozornost cenam tistih proizvodov in uslugam, ki bi s podražitvijo prizadele socialno šibkejše kategorije prebivalstva.
Republiška konferenca Socialistične zveze je organizirala posvetovanja v okviru republike z vsemi vodstvi skupščin občin in vodstvi družbeno-političnih organizacij. Na teh posvetovanjih so bila sprejeta nekatera stališča, ki so pomembna tudi za
V zadnjih letih smo v naši občini priča lepemu razcvetu obrtništva. Ob večjih industrijskih podjetjih pomenijo obrtne delavnice, pa tudi obrtniki — posamezniki solidno osnovo za boljše zadovoljevanje življenjskih potreb vsega prebivalstva. Vsak napredek na tem področju občani toplo pozdravljamo in zato podpiramo prizadevanja pristojnih činiteljev, ki jim je na skrbi nadaljnji razvoj našega obrtništva. In tako je tudi prav za vso našo družbo.
Obrtniška aktivnost pa ni pomembna zgolj kot nepogrešljiv del zadovoljevanja človekovih potreb, marveč predstavlja danes že znatno postavko narodnega dohodka in zato naši družbi ni vseeno, kako se ta dohodek deli. Nevzdržno namreč je, da bi tako imenovano negospodarsko dejavnost morala financirati podjetja ali druge delovne organizacije v družbeni lasti, številni privatniki, ki največkrat zaslužijo mnogo več kot delavci v tovarnah, pa bi sadove svojega dela lahko uporabljali izključno zase.
Vsi želimo in često zahtevamo, naj občina posveti več pozornosti otroškemu varstvu, socialnemu skrbstvu, kulturno-pro-svetni in športni dejavnosti, hočemo nove šole, asfaltirane in dobro vzdrževane ceste, zavzemamo se za urejeno komunalno dejavnost itn. Za vse to pa je potreben denar, veliko denarja, ki naj ga občina zagotovi v svojem proračunu. Pomembno vlogo pri tem imajo seveda tudi davki in prispevki občanov. Prispevke delovnih organizacij pa je dosti lažje zajemati kot realizirati odmerjene davke. Zategadelj so občinska skupščina in vodstva družbenopolitičnih organizacij že večkrat razpravljala o davčni politiki v naši občini. Ugotovitev, da davčna odmera v mnogih primerih ne ustreza in ni odraz dejanskih dohodkov obrtnikov, da nekateri s plačili svojih obveznosti močno zaostajajo, da so tudi taki, ki jih ni sram v svojo davčno prijavo napisati znesek, ki je prej skromna žepnina kot resnični dohodek prijavitelja, nalaga davčnim organom znatno večje odgovornosti in hitrejše posege v to občutljivo področje.
Davčna utaja je prav gotovo huda stvar in sodi med kazniva dejanja, ki jih obravnava sodišče. Javni tožilec pa z uvedba kazenskega postopka ne more začeti, če je osumljenec poslanec ali odbornik, ki uživa tako imenovano imuniteto Postopek se lahko začne šele potem, ko je pristojna skupščina poslancu ali odborniku to nedotakljivost odvzela in dovolila poseg sodnih organov.
Pustni čas — ki ga označujejo pustne šeme in sproščeno veselje starih in mladih, Je ponavadi izraz zadovoljstva, da gre zima h koncu in da se bliža čas, ko se bo prebudila narava v vsem, kar je živega. Letos pa smo pomlad doživeli že januarja. Ali je res že prišla, ali nam bodo pa naslednji meseci natrosli še dovolj vseh tistih neprijetnosti, za katere mislimo, da so že za nami?
Skupščina občine Domžale je ob koncu lanskega leta obravnavala tak primer in na predlog mandatno-imunitetne komisije odvzela mandat dvema svojima odbornikoma, ki sta se s tem tudi sama strinjala. Do tu je vse v redu in prav. kasnejša reakcija prizadetih odbornikov pa zasluži širšo pozornost in vso obsodbo.
Član mandatno-imunitetne komisije in hkrati predsednik občinskega sindikalnega sveta je — kot mnogi drugi občani — oh praznovanju novega leta nič hudega sluteč obiskal gostinski lokal, čigar lastnik je eden izmed prizadetih odbornikov. Pri tem pa je doživel zelo neprijetno presenečenje. Ker je podpiral edino logičen predlog za
odvzem imunitete v prej opisanem primeru, je moral na ta račun poslušati kopico očitkov in žaljivk, končno pa se iz gostišča tudi umakniti.
Oh tem neljubem dogodku se nam vsiljuje kup vprašanj. Ali ima opisani primer res samo značaj običajnega gostinskega prerekanja ali pa so razlogi precej globlji? Ali družbeno-političnj delavec, član te ali one organizacije, komisije, odbora itd. lahko izraža svoja stališča, ki tO v skladu z našo družbeno ureditvijo, ne da bi bil zato zaničevan ali celo preganjan'.' Ali naj se naši aktivisti zaradi morebitnih groženj ogibajo raznih prireditev in zabav, kavarn, restavracij in gostinskih lokalov
nasploh? Ali naj se potem občani zaradi tako ali drugače prizadetih posameznikov, ki jim veljavne družbene norme niso pogodu, skrivajo pred javnostjo? Ali naj taki in podobni pritiski na voljene funkcionarje postanejo vsakdanja praksa itd.?
Odgovor na vsa ta vprašanja je jasen in odločen: NE! Nikakor ne smemo dopustili, da bi se že itak ozek krog res aktivnih d i-užbeno-političnih delavcev zaradi "ljubega miru« še zoževal. Naša družba mora dati vso podporo ne le voljenim funkcionarjem, marveč vsakemu državljanu, ki se zavzema za pravična in poštena merila, ki naj uravnavajo delo in življenje vsakega člana socialistične domovine. , „
Javna razprava o prispevkih in davkih za leto 1971
Na seji sveta za finance v januarju se je začela javna razprava o odloku o prispevkih in davkih občanov. V zvezi s procesom prenosa mnogih pristojnosti na občine nam je republiški zakon v letu 1971 določil tudi večjo samostojnost pri obdavčitvi občanov. S predpostavko, da sedanji odlok poznamo, bomo obravnavali samo tista poglavja, kjer se predvidevajo spremembe.
Dosedanjo določbo o olajšavah za kmetijska gospodarstva v višinskih krajih bomo razširili tako, da bo možno priznali olajšave v vseh štirih okoliših. Poleg tega bomo vsakemu kmetu, ki bo v napredek svoje kmetije vložil vsaj 50 % letnega katastrskega dohodka, vendar najmanj 2.000 din. priznali oziroma znižali za 80 %p odmerjene prispevke. Novost te določbe je tudi v tem. da priznamo olajšavo tudi skupini kmetov, če ti nabavijo skupno opremo ali pa skupno vlagajo sredstva za izboljšanje zemljišča. Za to olajšavo veljajo isti pogoji kot za ostale olajšave.
V naši občini imamo razmeroma veliko število kmetov-bor-cev. ki so imeli do sedaj priznane olajšave samo od občinskega prispevka. Republiški zakon je te olajšave uredil enotno za vso Slovenijo in razširil obseg olajšav na vse prispevke in ne več samo na občinskega, kot je bilo doslej
Zaradi spodbujanja storitvene obrtne dejavnosti smo razširili
cenzus pavšalnega zneska za obrtnike, ki delajo v manjšem obsegu ali so še starejši, od 3.004 na 4.000 din. S tem smo omogočili manjšim obrtnikom storitvene dejavnosti, da ne bodo dolžni voditi poslovnih knjig, ampak bodo v skladu s svojimi možnostmi plačali davek v pavšalnem znesku.
Po novih določilih republiškega zakona lahko skupščina sama določi stopnje ekonomske amortizacije za posamezne vrste orodja in inventarja. V dosedanji praksi smo ugotavljali, da je pri nas za obrtnike problem amortizacije z našimi stopnjami zadovoljivo urejen, velike težave pa so imeli gostilničarji, ker sedanje stopnje niso razlikovale različnih vrst opreme in inventarja.
Zato gostilničarjem zaradi drugačnih pogojev ni bilo mogoče priznati dejanske amortizacije, ampak samo v okviru sprejetih stopenj. V novem predlogu, ki so ga že obravnavali pristojni sveti, zato predlagamo tri kategorije opreme z ustreznimi stopnjami. To so:
— večja orodja za plastiko in galanterijo 20 odstotkov,
— gostinska oprema in inventar 25 odstotkov in
— razni avtomati v lokalih 20 odstotkov.
Poleg tega smo v odlok vnesli tudi bolj precizno formulacijo za priznavanje amortizacije v primeru, da lokal ali obrtna delavnica posluje neprekinjeno ali v več izmenah.
Zadnja novost v občinskem odloku so zvišani najvišji in po prečni letni dohodki delavcev po panogah. To je pomožna metoda davčne uprave za obdavčitev tistih obrtnikov, ki nimajo v redu poslovnih knjig in ostale dokumentacije.
O prej navedenih spremembah odloka sta razpravljala poleg sveta za finance že tudi svet za obrt in svet za blagovni promet, ki sta opisane predloge strokovne službe v glavnem podprla, delno pa jih tudi spremenila in dopolnila.
O njih pa bo razpravljal še svet za kmetijstvo, ki bo moral razrešiti zelo težak problem, ki zadeva celotno kmetijstvo v občini. Gre za to, da je komunalna skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov predpisala M odstotkov prispevka na kat. dohodek namesto dosedanjih 17 in 170 din na zavarovano osebo namesto 200 din na kmetijsko gospodarstvo. To pa pomeni, da bodo kmečki zavarovanci plačali namesto dosedanjih 452.000 N din kar 1.165.000 N din prispevka na KD in namesto 192.000 N din pavšala kar 470.000 N din na zavarovano osebo. To v globalu pomeni skoraj trikrat večjo obremenitev, ki je kmetje gotovo ne bodo mogli sami plačati.
Tako visoka obremenitev bo v letu 1971 nujno postala tudi go-spodarsko-političen problem, zato bo treba temu področju pri vseh organih in družbeno-poli-tlčnih   organizacijah posvetiti
posebno pozornost. Mnenja sem, da tako zvišanje s strani komunalne skupnosti kmečkega zavarovanja ni niti politično niti strokovno utemeljeno, ker obstajajo podatki, da je sicer 2 milijardi S din neplačanega prispevka, vendar le milijardo obveznosti sklada. Zato bi bil za kmete in občino dosti boljši izhod iz nelikvidnosti sklada V zboljšanju službe za izterjavo in povečanem prispevku občin, kjer bi s polovico zmanjšanim zaostankom pri plačilih že pokrili vse obveznosti. Tako ne bi bilo treba dobrim plačnikom nalagati novih obveznosti, neredne plačnike pa bi s prisilnimi ukrepi pripeljali do tega, da svoje obveznosti poravnajo.
V taki konstelaciji obremenitev je sprememba v republiškem H-odstotnem prispevku le kaplja vode v morje. Ta sprememba namreč predvideva, da kmetje ne bodo več plačevali 1! odstotkov republiškega prispevka, zato pa bodo iz tega naslova I asi n i k i zemljišč, ki niso kmetje, plačevali 12 "/n republiškega prispevka v sklad za zdravstveno Zavarovanje kmetov. Ob upoštevanju dejstva, da je v občini le 904 kmetov, lastnikov zemljišč pa 2.497, je takoj jasno, da tudi povečan prispevek nekmetov in olajšava za kmeta ne bosta niti približno kompenzirala nastale, po našem mnenju previsoke razlike pri novi obremenitvi privatnega kmetijstva.
O tem vprašanju bo poleg sveta za kmetijstvo morala spregovoriti tudi občinska skupSčina in predvsem plačevale! teh obveznosti, to je kmetje.
Andrej Drmal
stabilizacijske ukrepe, ki se morajo izvršiti na nivoju občine:
— Občinske skupščine in ostali dejavniki se ne morejo in ne smejo distancirati do stabilizacijskih ukrepov. Zaradi tega bi v občinah moral* izdelati lastne stabilizacijske programe, v zvezi s temi bi morali poiskati kritične točke v občinskem gospodarstvu ter našli možnosti, kako le-te odpraviti.
— Vsi gospodarski in družbeni dejavniki naj se obrnejo navznoter, k svojim možnostim, dosežkom, in k svojemu dohodku. Poteg tega morajo v delovnih organizacilah voditi ustreznejšo politiko delitve dohodka
med investicijsko, skupno in osebno potrošnjo.
— V občinah bi morali zagotoviti dosledno spoštovanje predpisov in pogodb ter stalno kontrolo in spremljanje procesa stabilizacije. V to spadajo kontrola cen, kontrola potrošnje, usmerjanje pri družbenem dogovarjanju delitve dohodka itd.
— Pozornost bi morali posvetiti tudi socialni stabilnosti kot elementu splošne stabilnosti. V to spada politika zaposlovanja, osebnih dohodkov, socialnih pomoči, štipendij itd.
Sedanji trenutek torej narekuje usklajeno delovanje vseh dejavnikov v občini. V
nobenem primeru ne bi smeli teh procesov prepustiti samoteku. S tem bi se izo-ognili prevelikim iluzijam na eni strani in na drugi prevelikemu dramatiziranju. Nikakor ne bi smeli zanemarjati pozitivnih efektov stabilizacije in v tem okviru monetarne reforme. Ob tem pa bi tudi ne smeli dovoliti, da bi političio zavest In delovni odnos do teh izredno pomembnih vprašanj in odločitev formirali tisti, ki s sedanjimi ukrepi izgubljajo. Za to bi akcija vseh činitel.jev v občini ne smela biti enkratna in kampanjska.
G. F.
Pred zbori volivcev   Zakaj družbeni dogovor o
Bliža se čas zborov volivcev. Na zborih bodo občani, kot vsako leto, obravnavali vprašanja, ki so pomembna za življenje in delo v občini in še posebej v krajevnih skupnostih, kjer prebivajo
Za obravnavo na zborih volivcev bo pripravljen in predlagan dnevni red ki obsega poročilo o izvrševanju sklepov zborov volivcev, razpravo o odloku o prispevkih in davkih občanov. pOrodlO 0 izgradnji šolske mreže v občini Domžale in razpravo o oblikovanju proračuna za leto 1971»
Predlog odloka o prispevkih in davkih občanov vsebuje nekatere spremembe, ki jih določa republiški zakon o prispevkih in davkih.
Te spremembe se nnnošnjo na obdavčilev    kmelov-borcev in
obrtnikov,
Kmetom-borcem se višina olajšav priZha v odstotku na odmerjeni znesek in od vseh odmerjenih prispevkov, kj pripadajo družb'-no političnim skupnostim. Dosedaj so bile te olajšave priznane v znesku in samo od občinskega prispevka. Obseg olajšav za kmete, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva oziroma kmetije, se razširi.
Za sredstva, vložena v preusmeritev' gospodarstva, se štejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo kmetijske opreme in strojev, sredstva, vložena za preusmerjanje gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo, to je vzre.jo in pitanje živine, proizvodnjo mesa in mleka, uvedbo pašnokošnega sistema, izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov. Republiški zakon določa, da se olajšava prizna v odstotku na vložena sredstva in se uporablja v vseh štirih proizvodnih okoliših.
Naslednja sprememba Je v lem, da se na novo ugotavljajo največji in poprečni letni zneski osebnih dohodkov po t'ano-gah v obrtni dejavnosti. Dvignjene so stopnjo zlasti v proizvodnih »bratih, medtem ko so se za uslužnostne obrti povečale minimalno.
O gradnji šolske mreže bodo volivci  razpravljali  na podlagi
pismenega gradiva, ki ga pripravlja upravni odbor sklada za finanejranje izgradnje šolsk« mreže. To gradivo bo posredovano vsem družinam oziroma gospodinjstvom na območju občine.
Proračunski dohodki za letošnje leto bodo po prvih ocenah ob upošvetanju vseh veljavnih predpisov povečani za 9 do 10 odstotkov. Cc upoševamo vse obveznosti iz preteklih let in na novo sprejete obveznosti v zvezi z izgradnjo šolske mreže, ne moremo računati na bistveno povečanje sredstev za proračunske potrošnike.
Po predračunu potreb, ki so jih dali proračunski potrošniki, je za 5,149.000.00 din več potreb, kot Je motnosti pokrivanja s predvidenimi dohodki proračuna.
Ocena dohodkov proračuna za leto 1971, ki temelji na realizaciji proračuna na dan 31. XII. 1970 s predvidenim povečanjem v višini 9,91 % pro/lvidevi 29,391,474 din ali za 2.H49.911 din več sredstev kot v letu 1970.
Ti podatki kažejo, da bo treba iskati dodatna, izvenproračunska sredstva, ker bo letošnje proračunsko leto potekalo glede na gospodarjenje s proračunskimi sredstvi v znamenju splošne štednje.
Razprave o razdelitvi dohodkov na posamezne potrošnike proračuna bodo v mesecu februarju, tako da bodo predlog proračuna obravnavali občani na zborih volivcev konec februarja in v začetku marca.
1'clcar Štefan
Te dni je predsednik občinske skupščine Albin Klemene s posebnim pismom obvestil delovne in družbeno-politične organizacije v naši občini, da je skupščina sprejela predlog, da se s posebnim dogovorom uredi vprašanje štipendiranja študirajoče mladine. Občinska skupščina je zato vse delovne organizacije pozvala, da sprejmejo in podpišejo družbeni dogovor o štipendiranju.
Zakaj družbeni dogovor? — Namen je jasen: omogočiti vsem sposobnim mladim ljudem ne glede na materialne razmere šolanje in sicer za tisti poklic, za katerega so najbolj sposobni. To ni le naša dolžnost, to je naša možnost, šansa, ki je ne smemo zapraviti. Naš razvoj gradimo zlasti na tistih, ki prihajajo, ki bodo prihajali iz šol. Tudi poklicnih, ali -vajenskih«, kot pravimo po domače. Danes žal še' vedno lahko ugotovimo, da mnogokrat študirajo predvsem tisti, katerih starši imajo za to denar in voljo, razumevanje. Ta družba, ta narod pa ni tako bogat, da bi lahko zametaval pamet, znanje, naravne sposobnosti. Te sposobnosti moramo razvijati.
Koj praktično pomeni dogovor?
Z družbenim dogovorom naj bi uvedli zlasti dvoje:
— povečali obseg sredstev za potrebe štipendiranja,
— poenotili merila za podeljevanje štipendij in njihovo minimalno višino.
Zato naj bi se delovne organizacije in občinska skupščina zavezale, da bodo letno namenile za štipendije vnaprej določen odstotek sredstev (0,2 °/o od izplačanih bruto osebnih dohodkov, sklada skupne porabe ln amortizacije) in sicer preko občinskega sklada za štipendije ali pa same. z lastnimi štipendijami). Kolikor bo delovna organizacija letno namenila najmanj toliko sredstev za lastne štipendiste in to v višini in po merilih, kakor je to predvideno z dogovorom, potem ne bodo ničesar prispevale v občinski sklad, sicer pa. Toda zato bodo imele delovne organizacije pogodbeno zagotovljene pravice pri odločanju, za kakšne poklice in koliko štipendij naj bo podeljenih iz tega sklada. Torej bo to skupen sklad podjetij in občinske skupščine.
Občinska skupščina je s svoje strani prva sklenila, da bo se naprej dajala ustrezna sredstva (v letu 1970 več kot 20 milijonov).
Občinski organizaciji ZK in sindikata sta akcijo podprli in bosta v vseh delovnih organizacijah redno organizirali sindikalne in partijske sestanke, na katerih bodo razpravljali o tem dogovoru in, upamo, sprejeli priporočilo delavskemu svetu, da ga sprejme kot vlaganje v svoj in skupni razvoj.
Jasno je. da nobene delovna skupnosti ni mogoče v to siliti. Odločitev je stvar spoznanja o pomembnosti takih investicij v
pamet Franci Gerbec
Od stališč do akcije
V lanskem letu smo poslali vsem osnovnim sindikalnim organizacijam vprašalnik v zvezi S stališči sindikatov do najnižjih osebnih dohodkov, s katerimi smo želeli ugotoviti število zaposlenih, ki prejemajo manj kot 800 din osebnega dohodka. Od 02 sindikalnih organizacij nam jih je odgovorilo le 37. Iz poslanih odgovorov je razvidno, da je prejemalo manj kot 800 din osebnega dohodka 281 delavcev.
O B V K S T I I, O
Obveščamo občane, da bo razprodaja najdenih dvokoles v sredo, dne 21. marca 1971 do 12. do 15. ure na dvorišču skupščine občine Domžale. Vseh dvokoles. za katere .je poteklo že eno leto od najdbe, oziroma objave v dnevnem časopisju v smislu navodila o postopku z na.jdcmi stvarmi (Uradni list SFRJ 0197. ? dne 31 oklobra 1949) Je 25 ter 2 ogrodji. Vabimo oškodovanec, da si ogledajo dvokolesa in ugotovijo morebitno svojo lastnino.
Prodajo-licitacijo bfl vodil oddelek za finance, vsa druga pojasnila v zvezi z najdenimi predmeti pa dobite v sobi 16 Skupščine občine Domžale, pri tovarišu Zdravku Vidmarju.
Iz pisarne odseka za splošne zadeve
Ta podatek pa seveda ni točen, ker nam polovica osnovnih sindikalnih organizacij ni posredovala odgovorov. Ob tem se sprašujemo, kako smo s sindikati pripravljeni svoja stališča tudi branili, da nam ne bi bilo potrebno zardevati pred našim članstvom. Ce priznamo, da mora delavec, ki hoče obdržati svojo delovno sposobnost. vsuj trikrat na dan jesti, biti odločen, da mora nekje stanovati, da mora nekaj potrošiti za svojo osebno higieno in da mora vsaj minimalno zadovoljiti svoje kulturne potrebe, potem moramo priznati, da je za vse to — ne da bi skrbel še za koga drugega — danes 800 din na mesec dejansko že premalo.
Vse osnovne sindikalne organizacije si morajo prizadevati za takšno spodnjo mejo osebnih dohodkov za delo v rodnem delovnem času, ki bo za poprečno 42 delovnih ur na teden oziroma 182 ur na mesec zagotavljala delavcu možnost za reprodukcijo delovnih sil. To pomeni, da zahtevajo takšno ekonomičnost    in rentabilnost
poslovanja delovnih organizacij, ki bi poleg izpolnjevanja zakonskih in pogodbenih obveznosti' in dogovorjenega izločanja sredstev iz dohodka za potrebe splošne porabe ln razširjene reprodukcije, omogočila tudi delavcu na najbolj enostavnih delovnih mestih osebni dohodek, ki v nobenem primeru ne bi smel biti nižji od 800 dinarjev na mesec, pod pogojem, da dosega 100 % delovni učinek in predpisano kvaliteto dela p° normativih, ki so določeni s samoupravnimi akti delovne organizacije.
Spodnja meja osebnih dohodkov, ki izhaja iz potrebe reprodukcije delovne sile. ni le socialna, temveč predvsem ekonomska kategorija. Ce se v političnih akcijah sindikatov zavzemamo za takšno načelo ln izhodišče, pomeni, da gledamo na vsako prakso, ki tega ne upošteva, kot na razmetavanje največjega bogastva, to Je delovne sposobnosti naših delavcev.
ObSS Domžale Marjan Bolhar
Nejasni obrisi zdravstvenega zavarovanja
Komentarjev na račun zdravstvenega zavarovanja, organizacije zdravstvene službe, financiranja zdravstvenega zavarovanja, ter o vprašanjih, ki so tako ali drugače povezana z zdravstvenim varstvom, kakršnega imamo, je zelo veliko.
V teh razpravah so nekateri črnogledi in ne obetajo zdravstvenemu zavarovanju vedrih dni. medtem ko so drugi prepričani, da je pot, po kateri gremo edino pravilna — le da bo terjala od zdravstvene službe in zavarovancev precej odrekanj.
Razen nejasnih prihodnosti smo priča nervozi, ki se vrinja tudi v odnose med zdravstvenimi delavci in službo socialnega zavarovanja, med paciente in zdravstvene delavce.
Zavarovanec, ki mora ob obisku v zdravstveni ustanovi ali ob obisku zdravnika na domu prispevati nekaj iz svojega žepa, zganja jezo in terja več, kar je za storitev še posebej -doplačal-. Zdravstveni delavci se zde sami sebi kot inkasanti ali izterjevalci, ki jih je socialno zavarovanje za nekaj opeharilo, računajo, kaj in koliko bodo delali, da bodo sredstva iz skladov zadoščala . ..
Ob upoštevanju tega in še drugih dejstev, zlasti nekaterih določil v novem statutu zdravstvenega zavarovanja, pa se ne morem znebiti občutka, da mirne vesti postavljamo na kocko veliko tistega, kar smo v vseh povojnih letih s trudom gradili in namenili našemu človeku za njegovo zdravje. Mirne vesti čr-
Smetnjaki se že pojavljajo ob hišah povsod tam, kjer Je organiziran odvoz smeti. Pri tem pa je prav, da popazimo, da bodo smeti res le v smetnjakih, in ne na široko raztresene okrog njih
tamo mnogo takih elementov, ki so dajali našemu socialnemu zavarovanju pečat socialističnega ali vsaj socialnega v socialistični družbi.
Le-to postaja skoraj z vsako novo odločitvijo bolj zavarovanje kot socialno, kajti zavaruje se lahko le tisti, ki ima kaj zavarovati, in to varstvo s čim plačati. Končno je vredno razmišljati tudi o nenapisanem stališču, po katerem lahko socialno zavarovanje odloča o vsem: e obsegu zdravstenega varstva in o razširjenosti in ureditvi zdravstvenih ustanov Tendence k zapiranju zdravstvenih zavodov, k preusmerjanju kopaliških in klimatskih kapacitet, gostinske in druge dejavnosti, itd. ni mogoče označiti drugače kot izredno kratkovidne in tudi pri najširših plasteh ljudstva nezaželene posege.
Opustiti pri tem počutju strokovna merila, se vračati daleč nazaj, se prepuščati nekakšnemu nagonu po rušenju in nekakšnemu vsemogočnemu usklajevanju sredstev skladov zaznavanja pomeni, da se odrekamo vsem ciljem družbe in se podrejamo ciljem matematično-fi-nančne anarhije v skladih socialnega zavarovanja.
Doslej me še nihče ni prepričal, da je tako počutje, ki smo mu odprli duri na področju zdravstvenega zavarovanja in varstva resnično družbena odločitev.
Smatram, da bi morali najti rešitve, da bi ohranili v našem zdravstvenem zavarovanju in varstvu vse tiste vrednote, ki obravnavajo človeka kot človeka, ne glede na to. koliko premore in koliko za svoje zdravje lahko plača.
Marjan Bolhar
0 organizaciji odvoza smeti
Pospešena urbanizacija v občini Domžale in vedno večja skrb za zdravje občanov odpira vrsto problemov tudi na pod -ročju komunalne dejavnosti. Danes si ne moremo misliti življenja v strnjenih soseskah brez urejene oskrbe z vodo, vodovoda, kanalizacije, cest. elektrike in v zadnjem času odvoza smeti z ustreznimi delovnimi sredstvi ter osebjem s potrebno zaščitno opremo.
Zato je skupščina občine Domžale v okviru določil odloka o obveznem odlaganju in od-važanju smeti ter odpadkov na območju občine Domžale pooblastila Komunalno podjetje Domžale, da nastopa kot izvajalec. Ker pa ta ne razpolaga z delovnimi sredstvi in potrebno opremo, ki bi ustrezala vsem higiensko-sanitarnim predpisom,
je za odvoz smeti sklenil posebno pogodbo s Komunalnim podjetjem SNAGA iz Ljubljane. Podjetje SNAGA bo odvažalo smeti s specialnimi vozili, zato so vsi, ki jih odlok zajema, dolžni odlagati smeti in odpadke v tipske smetnjake, katere ima Trgovsko podjetje Napredek Domžale na zalogi.
Pri določanju tarife in da bi bila ta čimbolj realna je bila postavljena tudi zahteva, da so hišni sveti, lastniki in drugi upravitelji stanovanjskih in poslovnih zgradb dolžnj skrbeti, da so smetnjaki nameščeni na določenem prostoru oziroma v smetarnici. Pri posameznih zgradbah je treba smetnjake namestiti ob ograjah na dvoriščih, čim bližje javne poti zaradi lažjega dostopa vozilom.
se lahko naročajo pri Komunalnem podjetju Domžale. Plačnik stroškov izrednega odvoza je naročnik. Stroški so v tem pogledu bistveno večji. Komunal-Redni odvoz smeti bo vsako sredo v tednu. Izredni odvozi pa
no podjetje Snaga iz Ljubljane računa uro storitev 76,00 din za vozilo s šoferjem in še 15,00 din za uro delavca nakladalca.
Osnova za izračun stroškov je m1' stanovanjske površine, to je tiste površine, ki je tudi osnova za plačilo prispevka za mesno zemljišče. Od 1 ms stanovanjske površine se plača 0,10 din, 0,15 din za poslovne prostore. Osnova za ceno je torej m2 neto stanovanjske površine in to predvsem zato, da smo zaščitili socialno šibkejše občane. Plačilo storitve odvoza smeti bodo lastniki zgradb, ki nimajo organa upravljanja, zase in za vse koristnike stanovanjskih in poslovnih prostorov v svojih zgradbah poravnali ob pobiranju vodarine. Gospodarske in druge organizacije bodo opravljeno storitev plačevale mesečno pri izstavljenih računih za vo-darino. Koristniki storitev, ki prebivajo v stanovanjskih prostorih, ki imajo organ upravljanja, pa bodo o načinu plačila storitev obveščeni naknadno.
Da se izognemo večjim izgubam, bo v začetku akcije odvoz organiziran v strnjenih soseskah v Domžalah in Radomljah. Z nadaljnjimi organizacijskimi prijemi pa se bo ta dejavnost razširila še na ostale soseske. Pri tem se bomo morali v določenih primerih posluževati tudi predzadnjega odstavka 18. člena odloka o obveznem odlaganju smeti in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Domžale, ki pravi: Plačilna obveza za navedene upravitelje zgradb nastane s tem, da izvajalec na območju, kjer je obvezno odlaganje in bdvažanje smeti in odpadkov, organizira reden odvoz.
Naša občina je med drugim znana tudi po svojih naravnih lepotah, raznolikosti itd. Vse to jo dela zelo privlačno. Pri tem pa je nepogrešljiva tudi kulturna higiena. Tudi mi. kadar potujemo, radi pripovedujemo svoje vtise znancem in prijateljem, ki nas sprašujejo, kakšno je mesto, kako urejno, kako je s čistočo itd. Seveda bomo zbudili zanimanje za nek kraj le tedaj, če ga bomo pohvalili. Najslabši vtis pa ostane, kadar slišimo, da je mesto, kraj ali naselje umazano, nečisto, zaprašeno, neurejeno itd.
S tem pa že posegamo v širšo problematiko čistoče, ki spada v pristojnost drugih organov in organizacij. A. Pavlin
Delavska univerza Domžale razglaša prosto delovno mesto
administratorke
Pogoji: kandidati administrativno šolo.
morajo   imeti   dokončano dveletno
Poskusna doba traja 3 mesece. Osebni dohodki po pravilniku. Reflektanti naj pošljejo ponudbe na -Delavsko univerzo Domžale« z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi.
Moravčani so nam pripravili prijetno presenečenje
Toplina in prisrčnost, ki so jo doživeli pevci Prosvetnega društva -Tine Kos- ob gostovanju v Domžalah, me ponovno prepričuje, da si prebivalci občinskega središča takšnih prireditev v resnici le žele. Skoraj bi torej ne mogli trditi, da ostajajo Domžalčani do tovrstnih prireditev indelerentni in da se navdušujejo le nad nastopi raznih popevkarskih ansamblov, ki se dokaj redno in — finančno uspešno — pojavljajo v dvorani našega kulturnega centra. Vzrokov, da so dvorane ob resnejših prireditvah -na pol- ali pa kar popolnoma prazne — spomnimo se le koncerta akademskega zbora Tone Tomšič — torej ne bo iskati pretežno V nezauima-nju naših občanov do tovrstne zvrsti glasbe, pač pa prav tako v pomanjkljivih oblikah obveščanja in propagande, ki zahtevata nove in modernejše prijeme.
Osebni zavzetosti članov domžalskega mešanega pevskega zbora ter članov zbora društva upokojencev gre torej pripisati, da je bila dvorana Zavoda za glasbeno izobraževanje tokrat popolnoma zasedena in celo premajhna.
Moški pevski zbor iz Moravč smo do sedaj srečavali na raznih proslavah, kjer je nastopal bodisi sam, ali pa v okviru združenih zborov, isti zbor je bil prav tako stalni udeleženec letnih pevskih revij, ki jih že nekaj let nazaj redno prireja naša centralna kulturno-prosvetna organizacija. Omenjeni zbor smo torej poznali kot resno, vztrajno in navdušeno glasbeno telo. ki mu ni žal niti časa niti truda, in kot ansambel, ki v obdobju vsesplošnega lahkega popevkar-stva še vedno vztrajno in uporno goji in popularizira našo lepo narodno pesem.
Rezultati, ki nam jih je ta — sicer maloštevilni — a relativno dobro zasedeni zbor pokazal v tem letu, pa govore nekaj povsem novega, in predvsem redkega.
Naprej je treba priznati, da so me presenetili že s tem, da so se pojavili s celovečernim koncertom, kar je samo po sebi — tudi za koga drugega — že redkost. Redkost, ker zahteva ne le ogromno volje in truda, neštetih ur priprav, vaj, repe-ticij in še vsega drugega, kar je s tem povezano in česar ne moremo meriti z nobenim metrom, pa tudi z denarjem ne.
Program, ki so nam ga predstavili, sestavlja 14 narodnih in umetnih pesmi iz raznih obdobij naše romantike od Hajdriha in Ipavca. preko Prelovca in Adamiča do Gobca in Mihelčiča. Poslušali smo torej solidno in skrbno izbran Izbor zborovskih pesmi, ki so tako po svoji vsebini kut po melodioznosti ne le
vedno prikupne in lepe, pač pa tudi žive in nepozabne. To so pesmi, ki so spričo dejstva, da izhajajo iz naroda ali pa da so že skoro ponarodele, nam vsem lastne in neodtujljive, z eno besedo pesmi, ki jih vedno radi poslušamo.
Čeprav je ob prvem celovečernem koncertu strokovno in umetniško vrednost le težavno ocenjevati, sem vendarle mnenja, da je zbor tudi v tem pogledu dosegel solidne in za prihodnost obetajoče rezultate. Tako sem bil prijetno presenečen ob solidnih vstopih, primerni artikulaciji vokalov in konzo-nantov. kar vse kaže da so se tako pevovodja kot zboristi močno potrudili in se s tem že v začetni stopnji svojega koncerti ran ja oddaljili od običajnega petja raznih podeželskih in tudi nekaterih mestnih zborov.
Posebna pozornost pevovodje je bila nedvomno usmerjena v doseganje homogenosti zvoka in čistosti posameznih akordov, ki so v prenekaterih primerih za-blesteli v vsej svoji prelestnosti. Tudi gradaciji in stopnjevanju napetosti je zbor posvetil mnogo truda in dela. Zdi se mi, da posveča pevovodja največjo pozornost prav tihemu petju, kar je nedvomno pravilno in tudi imenitna osnova za doseganje solidnega zvoka in homogenosti v drugih jakostnih skupinah.
Vodstvo zbora je bilo v rokah agi 1 nega, neumornega in požrtvovalnega pevovodje Mira Capudra, ki je — čeprav amater — z veščo roko, dobrim okusom in občutno mero suverenosti vodil ta pevski korpus k zastavljenemu cilju.
Vloga napovedovalca in komentatorja je bila zaupana sposobnostim prof. Janeza Vreska. ki je znal najti pravo mero in obliko, predvsem pa prijeten in topel ton.
S posebnim veseljem omenjam dejstvo, da so v zboru zbrani tako starejši pevci, kot tudi povsem mladi fantje. Prepričan sem, da je to najprimernejši način prenašanja dolgoletne pevske tradicije, vzporedno s tem pa tudi gojenja lepe oblike te naše narodne umetnosti na višji ravni.
Verjetno bi bilo prav tako kazno opozoriti odgovorne lokalne in tudi občinske forume, da je temu ansamblu nameniti več tako moralne kot tudi finančne pomoči.
Nedeljena priznanja poslušalcev, ki so — kot že omenjeno — prenapolnili dvorano naše Glasbene šole. so seveda tudi največji izraz priznanja in zahvale tako zboru kot pevovodji za prijeten in doživet večer. Ta odobravanja so spričo dejstva, da je bila večina poslušalcev iz vrst aktivnih pevcev Domžal še posebej pomembna in vzpodbudna za nadaljnje delo tega resnega in prijetnega kolektiva.
C. M.
Novo v Radomljah
V prvem polletju šolskega leta 1970/71 je bilo skoraj 82 "/<. učencev radomeljske šole pozitivno ocenjenih. Od fe6 učencev, ki imajo negativne ocene, pa jih je kar 46 z eno, 26 z dvema in samo 14 s tremi ali več. Poleg rednega dela so učitelji opravili nad 500 ur dopolnilnega dela z učenci, ki težje sledijo pouku. Prav tako so delali učitelji posebej z boljšimi učenci, zlasti pri matematiki, kjer se pripravljajo na tekmovanje za VEGOV ZNAK.
Pionirska organizacija je delovna in smo imeli v okviru JPI dva partizanska pohoda na SIPEK in RUDNIK, udeležili smo se občinskega prvenstva v sankanju, pionirka DOVC Jožica pa se je plasirala v občinsko ekipo za republiško tekmovanje v sankanju. Delati je začel strelski krožek in bo spomladi organiziral tekmovanje pionirjev in pionirk osnovnih šol občine Domžale v streljanju z zračno puško. V okviru JPI sodelujejo v VESELI SOLI. SMEJTE SE Z NAMI, prijavili smo se tudi za republiško tekmovanje folklornih skupin v Črnomlju, sodelovali bomo na zboru pionirjev v Trnovskem gozdu in v MALI GROHARJEVI SLIKARSKI KOLONIJI v Skofji Loki.
Kljub slabim snežnim razmeram smo za učence petih razredov med 18. in 23. januarjem na ROVIH organizirali začetni smučarski tečaj, katerega je vo-
dil učitelj telesne vzgoje Momo LISlClC. Sodelovalo je 42 učencev. Nabavili smo 5 parov kompletnih smuči s palicami, ker je nujno, da ima šola vsaj 25 parov smuči. Smatramo, da bi bilo nujno, za vsako šolo nabaviti iz družbenih sredstev vsaj po 10 parov smuči. Tečaj za učene" petih razredov je obvezen po učnem programu zato je treba poskrl- ti tudi za možnosti izvedbe.
no. Upravni odbor sklada za izgradnjo šolske mreže je pravilno ocenil položaj, poskrbel da je lokacijska dokumentacija nared in pripravljeno vse. da se bo z gradnjo telovadnic in učilnic začelo že v mesecu marcu 1971.
Gradnja vrtca v Radomljah je nujna, zato prosimo pristojne občinske organe in skupnost otroškega varstva občine Domžale, da prouči predloženi material in v skladu z razpoložlji-
Pionirji radomeljske šole se vsako leto 6. Januarja udeleže tudi komemoracije pred spomenikom padlim v Rudniku. Kljub visokemu snegu tudi letos niso na to svojo obvezo pozabili
V prvi razred se je v Radomljah vpisalo 75 učencev, na Rovih pa 10. Imeli Bomo tri prve razrede, pa tudi naslednji dve leti bo vpis prek 70 učencev let-
Komunalno podjetje Domžale obvešča vse graditelje stanovanjskih in drugih zgradb, da ima na razpolago večjo količino skal — apnenec — po ceni 10 din za m3 franco kamnolom Lukovica.
Komunalno podjetje Domžale
vimi sredstvi, upušteva tudi gradnjo v Radomljah.
Po več letih molka je začel v Radomljah z vajami moški pevski zbor, ki šteje okrog 25 pevcev. Zbor vodi Stane HABE in upamo, da ga bomo kmalu poslušali na javnih nastopih.
Zanimanje občanov za predavanja o vseljudski obrambi ie izredno. Zadnje predavanje je to dokazalo, saj je bila kinodvo-rana skoraj premanihna za vse obiskovalce.      Rajko Hafner
SOS za naše vode
Obstoj človekovega življenja je odvisen od mnogih dejavnikov, vendar najpomembnejši so sonce, zrak in voda. Človek lahko vpliva na stopnjo onesnaženja in zastrupljanja zraka " večji ali manjši men, varstvo voda pred onesnaženjem pa je izključno zadeva človeka in organizacij, porabnikov vode. Pa vendar dopuščamo, da I odlaganjem smeti in drugih odpadkov ob vodotokih ali celo v same vo-vodoke in spuščanjem odplak v vodotoke onesnažujemo in zastrupljamo naše vode že v taki meri. da je ribji zarod močno znižan, v nekaterih vodah pa skoraj v celoti uničen. O stanju naših voda je razpravljal tudi občni zbor ribiške družine -BISTRICA-, ki zajema občini Domžale in Kamnik in med drugim ugotovil:
— da industrijske organizacije niso skoraj ničesar storile, da bi preprečile onesnaženje in zastrupljanje voda s svojimi industrijskimi odplakami, čeprav obstoječi predpisi prepovedujejo izpuščanje takih odplak, ki so kisle, preveč bazične ali biološko aktivne, v druge vode:
— da posamezniki in organizacije odlagajo smeti ob strugah vodotokov ter da nesnago, odpadni material in drugo odlagajo celo v samo vodo in jo s tem onesnažujejo in zastrupljajo.
Občni zbor ribiške družine predlaga skupščini, da okrepi službo na področju vodnega gospodarstva in poveča skrb za varstvo voda pred večjim onesnaženjem in zastrupljanjem. Predlog je gotovo utemeljen in koristen, uspešen pa bo le, če bomo na področju varstva voda sodelovali vsi. Vsak porabnik vode se mora zavedati, da je voda splošna dobrina, namenjena in potrebna prav vsakemu
Na seji krajevne organizacije Zveze komunistov Crni graben smo obravnavali več perečih problemov, med njimi enega najvažnejših — škodo, ki jo je povzročila zaprta gradnja zaradi nedokončanih načrtov za hitro cesto. To se že vleče iz leta v leto in občina bi morala skrbeti, da se gradnja čimprej odpre.
Na seji so člani ZK in nečlani ugotavljali, kako škodljive posledice ima za našo dolino zaprta gradnja.
Kak zasebnik se še izmaže z zidanjem na črno. Kje pa so novi transformatorji, ko so stari
človeku, zato je vsakdo dolžan, da skrbi za varstvo pred onesnaženjem in zastrupljanjem. Z izgradnjo kanalizacije, kolek-torja in čistilne naprave se bodo razmere gotovo izboljšale, vendar moramo že sedaj storiti vse, kar bi omejilo, če ne v celoti odpravilo onesnaženje in zastrupljanje voda. Tud. vse odpadne industrijske vode bodo zajete v sistem čiščenja. vend:-,r bodo morale biti pred izpustom
Zimski čas prinaša nekaterim veselje drugim pa žalost. Za oskrbovance doma počitka V Domžalah je zima prej žalost kot veselje, saj morajo glede na bolezen in starost večino časa preživeti v sobah. Da pa bi ti dnevi ne bili preveč pusti, jih je 28. 12. 1970 obiskal dedek Mraz s svojim spremstvom. Oskrbovancem je zaželel predvsem zdravja v letu 1971 in jim razdelil bogata darila, ki jih je pripravila skrbna roka članic društva prijateljev mladine iz Domžal. II. osnovna šola pa je poskrbela, da so njeni učenci izvedli prisrčen kulturni program, ki bo ostal še dolgo v spominu.
Upamo si trditi, da ljudem v toplih sobah doma ne manjka ničesar, saj imajo urejeno zdravstveno nego, dietno prehrano in primerno oskrbo. Toda oskrbovanci, posebno tisti, ki so priklenjeni na posteljo so veseli obiskov. Potrebujejo duševnega razvedrila in tople besede, ki je premnogokrat niso deležni niti od svojh otrok. Morda smo mlajši res nekoliko krivični in ne izkazujemo starejšim niti zahvale za to kar imamo, niti drugih oblik pozornosti. Naša socialistična družba ima nešteto pisanih pravil za dobro delovne-
kos le potrošnji toka za čas pred kakšnimi tridesetimi leti, v Lukovici pa zdravstvena postaja porabi danes toliko toka, kot ga je pred tridesetimi leti celotno naselje. Čevljarsko podjetje Mojca v Lukovici potrebuje nove delovne prostore in bi lahko zaposlilo še najmanj 100 delavcev. Posamezni kraji bi gradili nove trgovine, mesnice, restavracije — toda kdaj?
Celotna dolina od Prevoj do Trojan, pa še kak drug okoliš bo čutil posledice te zapore, še dolgo potem, ko bo že odpravljena. Valentin Perne
v kanalizacijo primerno nevtralizirane kot tudi biološko neaktivne. Zato naj industrijske in obrtne organizacije, kot tudi zasebni obrtniki, ki v proizvodnem procesu uporabljajo vodo, poskrbijo, da bodo svoje predoi-stilne naprave za odpadne vode usposobili do izgradnje čistilne naprave.
V našem skupnem interesu je, da enkrat za vselej prenehamo z odlaganjem smeti, odpadkov in druge nesnage v vode, ali na krajih, kjer bi jih narasla voda lahko odnesla s seboj. Dokaži-
mu človeku, toda še vedno premalo za boljše življenjske pogoje starega človeka.
Zal dom počitka v Domžalah za prireditve, ki bi bile lahko pogosteje, nima primernih prostorov ali večje jedilnice, zato se program izvaja kar po sobah, kar pa organizatorjem dela težave.
Zelja oskrbovancev in kolektiva je, da bi dom, ki ima že 42 letno tradicijo s pomočjo Društva upokojencev Domžale in ustanovitelja občinsko skupščino, primerno obnovili in napeljali centralno kurjavo.
Ob koncu starega leta pa smo doživeli še en pohvale vreden
Ob zaključku prvega polletja šolskega leta 1970/71 je učiteljski kolektiv na posebni osnovni šoli na Homcu z zanimanjem poslušal poročilo ravnatelja osnovne šole. v katerem je bila prikazana celotna slika dosedanjega dela na šoli in materialno stanje šole same.
Iz poročila je bilo razvidno, s kakšnimi težavami se mora ukvarjati v tem letu učni kader in da je res hvalevredno, da kljub vsemu dosega teko dobre učne in vzgojne uspehe.
Od 171 vpisanih otrok je po duševni prizadetosti 112 mejnih primerov, 45 lažjih in 16 težjih debilov ter 3 imbecili. Vzgojno zanemarjenih je 86 otrok. Pri 70 sta oba roditelja zaposlena, pri 78 pa samo eden, pri sorodnikih živijo trije otroci, pri rejnikih 10 otrok, in v internatu je 11 otrok. Pri dveh otrocih ni nobeden od roditeljev zaposlen. Večina otrok je od šole oddaljenih od 5 do 30 km, zato sta potrebna kar dva šolska avtobusa za dopoldansko izmeno, za popoldansko izmeno pa se morajo otroci posluževati rednih avtobusov.
Socialna struktura družin, iz katerih izhajajo otroci te šole, nam kaže, da je 140 otrok iz de lavskih družin, 19 iz kmečkih, 6 iz uslužbenskih, 6 iz obrtniških in 10 otrok iz družin upokojencev in ostalih. Socialni položaj teh družin je pri ;7 otrocih dober, pri 60 srednji, pri Zf
mo, da smo kulturen narod, ki
zna ceniti dobrine, neobhodno potrebne za življenje. To bo toliko lažje sedaj, ko je uveden organiziran odvoz smeti in bo odpadla skrb, kam z odpadki. Ne smemo dovoliti, da bi se pri nas zgodilo to, kot se je v eni izmed zahodnoevropskih držav, ko so morali preseliti prebivalstvo z večjega območja, zaradi zastrupitve podtalne vode.
Kadarkoli uporabljamo vodo. se zamislimo, kaj smo storili, da bi ta vir življenja ohranili čist sebi in potomcem.
Franc Pliberšek
primer. Na sestanku, ki ga je organizirala občinska skupščina Domžale za naše delavce ki delajo v tujini, so ti delavci zbrali za naše oskrbovance 500.00.-dinar.jev. 40 švicarskih frankov in 10 nemških mark. Ta sredstva bomo porabili za priboljšek oskrbovancev.
V imenu oskrbovancev in uprave zavoda se najlepše zahvaljujem predstavnikom DPM Domžale za obisk dedka Mraza, II. osnovni šoli za izveden lep novoletni program in domžalskim občanom, ki so zaposleni v tujini, za denarni prispevek. Ravnatelj doma počitku: Franc (»oslinčar
ilab, in pri 28 otroklh zelo slab. Urejene razmere so pri 96 družinah, neurejene pri 75 družinah. Skrb staršev za otroke je pri 96 družinah zadostna, pri 75 družinah premajhna. Zato bi 72 otrok potrebovalo posebno varstvo. 51 družin teh otrok pa bi bilo potrebno posebne obravnave pri socialnem delavcu. Pri 28 otrocih so matere samohranilke, in 34 teh otrok živi v nepopolni družini. Tako je dejansko stanje, s katerim se je moral kolektiv šole sprijazniti in na podlagi tega tudi ukrepati za dosego čim boljših učnih in vzgojnih uspehov. In kakšni so bili ti učni in vzgojni uspehi ob zaključku prvega polletja tega leta?
Izdelalo je 151 teh otrok in to z odličnim uspehom 3, s prav dobrim 62, / dobrim 78, z zadostnim pa 8 učencev. Skupaj 88 odstotkov. Negativnih je bilo 18 in dva neocenjena.
Pri vsem tem prizadevanju pa ima šolski kolektiv še druge težave. Polovica učnega kadra mora poleg opravljanja svoje službe še izredno študirati na pedagoški akademiji in polagati izpite. Druga taka težava pa je ogrevanje šolskih prostorov, ker so dosedanji mali kamini dotrajani. V načrtu je centralna kurjava, načrti so že izdelani, niso pa še zagotovljena finančna sredstva. .Šolski kolektiv upa, da bo tudi to čimpreje rešeno.
. Nace Vodnik
Komunalno podjetje Domžale razpisuje prosta delovna mesta — odčitalcev vodomerov.
Kindidati. ki morajo imeti dovršeno osemletko, naj pošljejo pismene ponudbe ali se osebno oglasijo v podjetju v 15 dneh po objavi razpisa.
Komunalno podjetje Domžale
Ali je svetle gradnje konec?
Obiskal nas je Dedek PBraz
Naše delo ni lahko
Poročilo o delu krajevnih skuonosti
Delo krajevne skupnosti Zlaio poje
Krajevna skupnost Zlato polje spada med zelo delovne organizacije na svojem področju. V zadnjih letih je uspela zboljšati dostope do nekaterih vasi, posebno trd oreh pa je bil zgradili cesto Obrše—Mala Lašnja. Skupščina občine je prispevala 3.500.UOO S din, Gozdni obrat tudi približno toliko, vaščani sami pa so duli les in odškodnino za zemljo, ki jo je bilo precej, tako da je skupaj prišlo na enega vaščana kar 400.000 do 500,000 S dinarjev, kar za hribovskega kmeta prav gotovo ni malo. Tudi lovci so prispevali 100.000 S dinarjev. G. G. Ljubljana je delo prevzelo in ga tudi hitro izvršilo. Delo je bilo izredno težko. Ponekod do 16 m vseka v samo skalovje. Sedaj pa že pridejo težki tovornjaki na Malo Lainjo Največ zaslug, da je delo opravljeno,   gre   vsekakor tovarišu
Kersniku vodji obrata Ljubljana, ter občinskemu odborniku Edu Vollmayerju.
KS je tudi glavno cesto na več krajih razširila, ker je bila prej preozka in nepregledna. Tudi tu so vaščani mnogo sami prispevali. Potrebno pa bo odpraviti še nekaj ovinkov, ki so zelo nevarni in je bilo na njih že več nesreč. Obrnili smo se že na skupščino občine, vendar do sedaj še zaman. Dobili smo sporočilo od sveta za iinance, da imajo tudi drugje enake probleme. Vendar KS samo iz sredstev za redno vzdrževanje ne more oskrbovati čez 7 km cest ter vse leto skrbeti za gramoz, za cestarja, za pluženje snega, obno vo prepustov itd., saj smo sredstev dobili le nekaj nad 500.000 S din. To pa je trikrat premalo, saj smo že v letu 1969 porabili 1.700.000 S din in to za dolžino
4,5 km, sedaj pa so cene višje za gramoz in za delo in zato ni pravilno, da se daje za krajevno cesto tako malo. Posledice se že kažejo, vendar zanje nj krivec KS. Glavna cesta je bila nekoč okrajna. Sedaj se vsak dan vozijo na Brdo na centralno šolo otroci iz vasi Brezovice, Obrša Preser, Male Lašnje, Trnovč, Zlatega polja in je zato še boi.) obremenjena. Naše ceste veliko rabijo, saj so po večini strme in preozke.
KS je veliko storila tudi za zaščito rodovitne zemlje in je sporazumno s podjetjem Houdo-urnik zgradila več pregrad in sicer v Preserju, kjer je stena bila porušena, dalje v Obšah in v Rekah pri Zlatem polju, čaka nas pa še veliko dela. Dolžnost vseh je. da pomagajo pri delu za zboljšanje pogojev, so pa še nekateri, ki dela za napredek na vasi prej ovirajo, kot pospešujejo.
Vinko Grošelj
Seja krajevne skupnosti Vir-Dob
28. januarja so se člani sveta krajevne skupnosti Vir-Dob republiški poslanec, odborniki s tega terena in predsednik sklada za izgradnjo šolske mreže zbrali na prvo letošnjo sejo, ki je bila izrazito delovnega značaja.
čimer se nekateri od članov sveta niso strinjali. Menili so, da nikakor ne smemo namenskih finančnih sredstev (za ureditev fasade dvorane) porabljati v druge namene.
Precej živahno so prisotni razpravljali o predlogu kategon-
ličevo-Crnelo, vpišejo v register , cest.
Znano nam je, da je letošnja zima ceste neusmiljeno razdeja la, da so nekatere ceste naše KS na poplavnem področju, da je na njih mnogo mostov in pro-pustov. da so močno obremenjene itd.
Zaradi slabega stanja cest in stalnega negodovanja občanov bo svet krajevne skupnosti Vir-Dob prisiljen odpovedati se vsaki odgovornosti do urejanja cest saj brez primernih sredstev s strani Sob nikakor ne bo mogoče zagotoviti varnih prevozov občanov.
Tovariš Jakob Cerne je nato seznanil udeležence seje, da je dokončno podpisana pogodba / gradbenim podjetjem OBNOVA za gradnjo šole na Rojah in da se je gradnja že pričela. Nadvse je razveseljiv tudi sklep občine
Domžale, da se bo na Rojah gradila popolna osemletka, torej ne le štiriletnica, kot je bil plan.
Tudi za varen prehod z Vira in Količevo čez Kamniško Bistrico bo poskrbljeno. Most. o katerem smo v naši krajevni skupnosti pred referendumom o sprejetju samoprispevka za izgradnjo šolske mreže toliko govorili in ga obljubili volivcem kot del predvolilnega programa, torej bo! Poskrbeti je treba za varen prehod otrok, o variantah ali naj se gradi le večja brv ali pa most za srednji ali celo za težki promet, ki še obstaja, pa naj odločijo strokovnjaki. S tem so v celoti soglašali vsi prisotni gotovo pa bodo tudi občani.
Pod dodatno točko dnevnega reda je tovariš Sandi Rihtar načel vprašanje izdelave zazidalnega načrta za območje Doba. Predlagal je. naj svet K S pri svetu za urbanizem z vlogo pospeši izdelavo zazidalnega načrta, saj se število prošenj za izdajo lokacijskih dovoljenj stalno povečuje. Po mnenju ing. Jožeta Nemca, novega člana sveta, naj bi bila izdelava zazidalnega načrta za celotno območje Doba po urbanističnem načrtu preurejena, ker bi imela za posledico prehitro prezidavo celotnega kompleksa, kakor tudi razlastitev pretežne večine zasebnih kmečkih zemljišč, za kar pa še ni vseh pogojev (neurejeno cestno omrežje, kanalizacija . ..).
Izdelala naj bi se programska študija z osnovnimi urbanističnimi elementi, ki bi bila podlaga za postopno načrtno izdelavo zazidalnega načrta in postopno izdajanje lokacijskih dovoljenj. Po daljši razpravi se je izkristaliziralo stališče, da bi bilo za tisti del Doba .južno od glavne ceste, kjer so zemljišča že nacionalizirana, le primerno izdelati zazidalni načrt.
Občani Doba in bližnje okolice so gotovo močno zainteresirani, da se zadeva reši v najkrajšem času in da se s tem tudi omogoči in prične gradnja nujno potrebnega trgovsko stanovanjskega objekta.
Maks Jeran
Profili za novo poslopje šole na Ro.jah kažejo, kako velika bo ta šola, ki mora biti po pogodbi pripravljena na vselitev do začetka drugega polletja šolskega leta 1971—1972, tj. do 1. februarja naslednjega leta. Takrat se bodo vanjo vselili tudi že vsi tisti učenci, ki stanujejo severno od zvezne ceste in sedaj hodijo v I. osnovno šolo v Domžale, precej pa bo tudi tistih, ki obiskujejo sedaj šolo v Dobu
Predloženi zaključni račun krajevne skupnosti Vir-Dob je pokazal, da smo v letu 1970 poslovali dokaj preudarno in gospodarno. Planirani dohodki so bili v celoti realizirani, celo s precejšnjimi presežki, ki so povečali razpoložljiva sredstva, investicije v letu 1970 in ostali izdatki pa niso presegli planiranih.
Izjema so le sredstva za ceste, ki so presegla planirana za približno 36.000 za urejanje cest (posipanje in zimsko pluženje) pa so bila porabljena sredstva zbrana od dohodkov dvorane, s
zacije cest in s tem o predvidenih sredstvih, ki jo je sprejel svet za komunalne zadeve občinske skupščine Domžale. Prevladalo je mnenje, da z dodeljenimi finančnimi sredstvi po omenjeni kategorizaciji nikakor ne bo mogoče niti za silo vzdrževati vseh cest na področju krajevne skupnosti. Na predlog posebne komisije, formirane med sejo, je svet sprejel sklep, da se predlaga svetu za komunalne zadeve drugačna kategorizacija po razredih, da se predvidena sredstva povečajo in da se tri ceste, med njimi tudi cesta Ko-
Dela na gradbišču nove šole na Rojah so se Je pričela. Lepo januarsko vreme je podjetju OBNOVA omogočilo, da so z zemeljskimi deli pričeli dva meseca preje, kot je to ponavadi, to pa jim bo omogočilo, da se bodo pogodbenih rokov lahko v celoti držali
Domžalski gasilci zborujejo
Burna seja sveta krajevne skupnosti Prevoje
Pred kratkim je imel svet krajevne skupnosti Prevoje svojo sejo. Na dnevnem redu je bilo več vprašanj, toda največ časa je tekel razgovor o cestah in trgovini.
Le redka seja SKS se konča, ne da bi bilo na dnevnem redu pereče vprašanje cest. Denarja je premalo, ceste, ki so nekdaj bile občinske (tudi v stari Jugoslaviji) in jih je tudi treba vzdrževati, so črtane iz katastra občinskih cest, SKS pa zanje ne dobi nič. Tako so člani sveta vedno pred problemom, kako razporediti tista mala sredstva, ki jih za ceste dobijo. Ce kupiš gramoz, da zakrpaš jame, zmanjka za cestarja, ki bi jih vzdrževal, skrbel za jarke, pretoke od odtoke. Ce pa bi plačali cestarja in uredili obcestne jarke, pretoke in odtoke, potem pa ne bi bilo za krpanje jam in občani bi še bolj negodovali kot sedaj, ko pravijo, da -še nikoli niso bile tako zanemarjene ceste kot sedaj.«
Ko so tako razmišljali kaj naj bi napravili in predlagali katere ceste bi morale v posamezno kategorijo občinskih cest, je iznenada nekdo predlagal -pa kupimo gramoz, jarke, pretoke in odtoke pa uredimo s prostovoljnim delom«. Tedaj pa se je začelo. -Občina naj plača več." »saj ni denarja." -je denar«, »je. če povečamo dajatve.« -to se ne da, saj že sedaj komaj zmoremo.« -jaz že ne bom delal,« -jaz pa bom« itn . .. Nastalo je vpitje, drug čez drugega so vpili. Nazadnje so se pomirili in odločili, da bodo jarke le uredili s prostovoljnim delom. Člani sveta bodo organizatorji po vaseh, z vaščani pa se bodo o prostovoljnem delu pogovorili na bližnjem zboru volivcev.
Drug pereč problem, ki se vleče v nedogled, je -prevojska trgovina«. Majhen, neurejen prostor, ki nima niti najnujnejšega, kar mora imeti sodobna trgovina. Predstavniki trgovskega podjetja -Napredek« so že večkrat obljubili, da bodo trgovino uredili, lani so nam zagotovili na zhorti volivcev, da letos zagotovo pridemo na vrsto. Prostori poleg trgovine so sednj prosti. Zato člani sveta smatrajo, da bi si odgovorni iz -Napredka« sedaj lahko prišli ogledat prostore in pripravili načrte za adaptacijo trgovine. »Investicija ne bi bila prevelika,« so ugotavljali, -bila pa bi opravičena z ozirom na sedanji promet, ki bi se z ureditvijo prostorov in povečanjem izbire najmanj potrojil." Da je stanje res nevzdržno, si oglejmo nekaj podatkov. Včasih so na Prevojih bile tri trgovine. Pri Gaberšku. pri Pozniču in pri Novaku. Na Prevoje gravitirajo naslednje vasi: Dupelne. Vrhole. Rafolče. Studenec. SkocjSn Prcvalie. Imovica, Vrba in Šentvid. Za
deset vasi skupaj ena trgovina se pa že izplača. In tudi časa je škoda, ki ga ljudje zamudijo, ko morajo po stvari, ki bi jih lahko dobili v domači trgovini, v Domžale.
Tako so razmišljali člani sveta o trgovini na Prevojah z optimizmom, da bodo odgovorni pri -Napredku« držali besedo in da se bo končno tudi to enkrat uredilo. Tone Dolenc
Pred dvema letoma je bil v Moravčah odprt muzej, kjer so zbrana dela matematika Jurija barona Vege, pisatelja Detele, slike in material iz NOB ter dela raznih cerkvenih slikarjev mojstrov, najdena v Moravski dol.ni. Od takrat, ko je bil ta muzej odprt, ga nihče ni več dopolnjeval kljub temu, da je še mnogo materiala na razpolago, ki bi ga lahko zajel ta muzej. Vzrok temu je pomanjkanje prostora, kajti muzej ima sedaj samo eno sobo. Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi zanj dobiii še dodatne prostore v bivšem zadružnem domu. ZB NOV Moravče razpolaga z življenjepisi vseh padlih borcev Moravske doline in z njihovimi fotografijami. Tudi ta material bi spadal v muzej, ker se bo sicer sčasoma uničil.
Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi se svet za prosveto in kulturo občine zavzel za ta muzej, ki je verjetno edinstven v naši občini in skrbel, da bi se vsi eksponati, ki spadajo v ta muzej, zbrali po terenu.
Leta 1969 so bile Moravče črtane iz seznama krajev, kjer se pobira prispevek za mestna zemljišča. Vzrok temu je bil, da zemljišča v Moravčah niso nacionalizirana. Kljub temu je KS sklenila, da se za leto 1969 poberejo prispevki od hišnih lastnikov v Moravčah, kar se je tudi izvedlo.
Ker pa to ni zakonito, je KS zahtevala, da se Moravače ponovno uvrstijo v ta odlok in da se pobirajo prispevki, ki so namenjeni za komunalne napravo v Moravčah. KS je ta predlog predložila zboru volivcev, ki ga je soglasno potrdil. Ze leta 1936 je KS asfaltirala del cest v Moravčah, in to predvsem v središču vasi. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa so ostale nekatere ceste nedokončane. Posebno pereč problem je cesta iz Moravč proti Drtiji. kjer je največji promet. Tod se dnevno prevaža ves kremenčev pesek v Domžale in hišni lastniki so zelo prizadeti, ker jim tovorna vozila uničujejo fasade stanovanjskih hiš.
Zaradi tega je KS žo lani pričela akcijo pri podjetjih, ki pre-
Kot običajno vsako leto, so se tudi letos že začeli redni občni zbori gasilskih društev v domžalski občini. Priprave nanje so bile odvisne od aktivnosti posameznega društva v preteklem poslovnem letu. Ce ima društvo o svoji aktivnosti res kaj poročati, potem so poročila bogata in zanimiva,, diskusija živahna in občni zbor uspešen. Precej drugače pa je tam, kjer vsega tega ni bilo. Kot dopisnik sem
važajo pesek ali druge tovore, da bi prispevala del sredstev za to akcijo, kajti KS sama le.j nalogi ni kos. Poleg tega je potrebno, da se v letu 1971 dokonča kanalizacija v Moravčah, da se zgradijo pločniki ob cestah in da se dokončno uredi javna razsvetljava.
Pred več kot letom dni se je razpravljalo na skupščini občine Domžale o urbanističnem načrtu za občino Domžale in v odloku je tudi zabeleženo, da se bo za Moravče in Lukovico izdelal zazidalni načrt.
KS Moravče je povabila lani zastopnike LUZ v Moravče, da so si ogledali območje, ki bi prišlo v poštev za gradnje individualnih stanovanjskih hiš. Do izdelave tega načrta pa še ni prišlo, ker občina še ni dala naročilnice, Ker zazidalnega načrta ni. imajo občani, ki bi radi zidali hiše v Moravčah težave, ker ne morejo dobiti lokacijskih dovoljenj. Urbanistični načrt je potreben, da se bodo v prihodnje gradile hiše po nekem redu in da ne bi Moravče zgubile na lepem izgledu. Ko bo načrt gotov, se bo gradbena dejavnost povečala, kajti delavci, ki so tu zaposleni (v Raš.ci, Svitu in Kremenu) si želijo zgraditi lastne hiše. S tem pa bo tudi kraj sam napredoval, posebno sedaj, ko imamo lepo cesto do Domžal.
L. Gec
Dne 18. 1. 1971 ob 6,42 je prišlo do hujše prometne nesreče v Preserjah. Zaletela sta se tovorni vlak št. 6990 in tovorni avtomobil reg. št. KR 90-05, ki ga je upravljal Jože VODOPIVEC, star 27 let, stanujoč Kokra št. 48, ki je po nekaj dneh v bolnici Petra Držaja v Ljubljani poškodbam podlegel.
Šofer je peljal v gosti megli in poledeneli cesti iz Mengša proti PRESERJAM. Prav v tem času pa je na železniškem prelazu stal tovorni vlak. Zaradi slabe vidljivosti se je voznik av-
se udeležil doslej dveh takih občnih zborov.
V lepem in idiličnem kraju Rova blizu Radomelj imajo gasilsko društvo že od leta 1954. Čeprav kraj ni velik in ne šteje veliko ljudi, so vsi zelo zavzeti za gasilsko stvar in so že veliko žrtvovali iz svojega žepa. Imajo svoj gasilski dom, kj je lepo opremljen in oskrbovan. Kupili so že drugo večjo motorko in sedaj zbirajo denar za gasilski avtomobil, saj s konjsko vprego ne smeš na cesto. Iz poročil na občnem zboru je bilo razvidno, koliko požrtvovalnosti in dela je bilo treba, da je društvo, čeprav majhno, doseglo tako lepe uspehe. Pri tem je zlasti aktivna mladina in pionirji. Glavni problem v teh krajih so dotrajani hidranti, ki služijo že od leta 1906. Zamenjati jih bo treba z večjimi bazeni v vsaki vasi. Sprejeli so sklep o povišani članarini od 2,40 din na 10,- din.
Na novo so sprejeli 22 članov. Prav bi bilo, da jih v letu 1971 gasilski sklad pri domžalski občini ne pozabi!
Tud, homški gasilci so zborovali. To društvo je eno najbolj agilnih. Iz poročil je razvidno, da so si homški gasilci v obdobju dveh let nabavili svoj gasilski avtomobil in novo veliko motorko, Praznovali 40. obletnico svojega obstoja. Da so tudi po operativni plati zelo aktivni, da so se udeležili številnih tekmovanj in dosegli zavidljive uspehe, je bilo razvidno iz poročil poveljnika in predsednika. Da bi prišli do potrebnih finančnih sredstev so člani društva prostovoljno sodelovali pri graditvi betonskega mostu čez Mlin-šco, prevzeli prekritje strehe na zadružnem domu in sodelovali pri ureditvi trgovskega lokala na Homcu. Tudi tu je bila razprava na poročila zelo živahna in so bili sprejeti mnogi koristni sklepi.
Obema društvoma želimo še mnogo delovnih uspehov!
N. Vodnik
tomobila zaletel v vagon z nezmanjšano hitrostjo. Udarec je bil tako silovit, da je kabino dobesedno odtrgalo, šoferja pa so reševali iz kabine tako, da so delavci iz INDUPLATI z varilnim aparatom morali prerezati nekaj vezi, ki so oklepale voznika.
To naj bo še eno opozorilo vsem, ki vozijo kakršno koli vozilo, da je treba v megli in na poledeneli cesti voziti skrajno previdno.
Korošec D.
Iz Moravč
Prometna nesreča s smrtnim izidom
Posebna priloga:
V središču pozornosti
Nekatere splošne ugotovitve o stanju v organizacijah ZSK Domžale
V primerjavi s strukturo prebivalstva v občini jo V organizaciji ZKS Domžale relativno in absolutno največ umskih delavcev. Delavcev je samo še tretjina vseh članov ZK v občini. Glede na strukturo ne moremo več trditi, da je ZKS Domžale organizacija delavcev. Pripomniti pa Je treba, da to ni specifičen domžalski primer, ampak splošen slovenski oziroma jugoslovanski.
Dejstvo je. da imajo v organizaciji ZK (tako kot v vsaki drugi) poseben pomen njeni organi, vodstvo organizacije. Ugotovitve, ki sem jih navedel o strukturi članstva, sc pri strukturi organov samo še bolj potencirajo in potrdijo, saj je v vseh organih organizacije ZKS Domžale v poprečju samo šc 9 odstotkov delavcev.
II.
Vzroke za izstope in slab sprejem je treba iskati v funkciji, ki jo ima danes organizacija ZK (povezovanje ukrepov državnih organov s prizadevanji organizacije ZK),
Večkrat kot vzrok za izstop navajajo članarino, sklepam pa, da hočejo s tem povedati samo, da se pobrana članarina ne troši v družbeno koristne namene.
Kot sem že omenil, je treba sprejem novih članov ocenjevati, skozi prizmo funkcije organizacije ZK.
Aktivnost v organizaciji predstavlja dodatno delo, obremenitev, dolžnost, in ne svobodno, prostovoljno dejavnost, zato se je izogibajo.
Posamezniku se torej zdi, da mu delo v organizaciji ZK (in seveda tudi v ostalih družbeno, političnih organizacijah) zmanjšuje prosti čas.
Obstoječa terminologija, ki se iz odnosov v delovni organizaci-
ji prenaša tudi na organizacijo ZK (»zadolžitve«, »kontrola«, »roki«) nam to potrjuje.
Iz povedanega je razumljivo, da morajo sekretarji organizacij iskati kandidate za sprejem, da je zelo težko dobiti take, ki so šc pripravljeni vstopiti v organizacijo in da jih je treba prepričevati (»prosili pa jih ne bomo«, so mi rekli). Splošni pogoji, funkcija, ki jo ima danes organizacija ZK (za razliko od revolucionarnega obdobja!), so vzrok tudi za prevladujoč negativen odnos med nečlani za vstop v organizacijo ZK (zelo jasno podobo tega odnosa nam dajejo ankete, ki so bile opravljene v delovnih organizacijah).
In vendar v nekaterih organi zacijah kljub temu sprejemajo nove člane. Kako jim to uspe?
Ugled in avtoriteta posameznih vodilnih in drugih članov v organizaciji ZK so tisti elementi, ki prepričevalno vplivajo na kandidate za vstop v organiza-
cijo. Seveda je tu še kup drugih vplivov, menim pa, da je ta bistven in da nam lahko pojasni, zakaj kljub stalni kritiki in negativnemu razpoloženju med nečlani, uspemo pridobiti nove člane.
III.
Organizacija ZK precej časa porabi v razpravah o čisto organizacijskih zadevah, kot je na primer vprašanje članarine.
Pomembno je bilo, da se je organizacija sklenila financirati V principu samo iz članarine in ni vezana več na proračunske vire. Na ta način se je ločila od države in se izognila očitkom, tisti, ki plačujejo, pa so začeli bolj gledati, kam gre njihov denar. Organizacija je morala začeti tudi bolj skrbeti za članstvo, za sprejem novih, saj je od članstva tudi odvisna.
Tak ukrep pa je rodil tudi negativne posledice: organizacija je začela preveliko pozor-
Danes objavljamo:
— material za bližnjo konferenco ZKS Domžale,
— članek o Kulturnih skupnostih dr. Mira Stiplov-ška in
— članek »Do grla v vodah formalizma«, Toneta Dolenca.
nost posvečati čisto organizacijskim zadevam, (posebno sprejem novih članov, saj so ti pogoj njenega obstanka) pri tem pa se večkrat ne gleda več posebno natančno, kakšni so ti novo sprejeti člani in koliko sredstev ter časa se porabi v te namene,
— v organizaciji se ponavljajo stalne razprave o članarini, njeni porabi in višini.
Ob vsem tem se postavlja načelno vprašanje, zakaj se naj aktivnost, ki je po mnenju nekaterih najbolj potrebna naši družbi, financira iz prostovoljnih prispevkov.
Izhodišča zveze komunistov za poživitev društvene dejavnosti v občini
i.
Društva in društvene organizacije so organizirane in samostojne skupnosti občanov za zadovoljevanje njihovih kulturnih, umetniških, zdravstvenih, socialnih, (izkulturnlh, tehničnih in drugih interesov.
Društva so prostovoljna združenja, zato zasebna zadeva občanov, obenem pa so pomembna za širšo družbeno skupnost, ker razvijajo ustvarjalnost občanov. Zato in pa ker mobilizirajo delovne ljudi za gospodarski In družbeni naprodek, so deležna materialne podpore družbenopolitičnih skupnosti m moralne
Teze za razmišljanje in razpravo
Komite občinske konference ZKS Domžale je sprejel sklep, da je v občini treba narediti oceno stanja v organizaciji ZKS Domžale in oceno dela političnega sistema v občini (problem oolitičnih odnosov in aktivnosti v občini, delo komunistov v društvenem življenju).
Omenjena oc°na naj bi bila obenem tudi kažipot za nadaljnje delo. Ocene razvoja gospodarstva še nismo dobili, zato je objavljeno gradivo še nepopol-
no. Ostali materiali so nastali na osnovi poročil in drugega gradiva, ki smo ga prejeli od organizacij. Komunistom in drugim občanom naj služijo kot osnova za razpravo pred konferenco ZKS Domžale.
Vse tiste, ki Imajo pripombe ali predloge ob objavljenem materialu, prosimo, da jih čimprej pošljejo na komite občinske konference ZKS Domžale.
Tone Pačnik
podpore družbeno-političnih organizacij.
Ker so društva in društvene organizacije zasebna združenja občanov širšega družbenega pomena, mora tudi financiranje njihove dejavnosti temeljiti na tem principu.
II.
Družbena skupnost daje društvom materialno pomoč s tem, da zagotavlja osnovne pogoje za dejavnost društva (prostori, objekti, naprave, aparature, rekviziti ipd.), ki jih člani društva ne morejo zagotoviti s svojimi lastnimi sredstvi.
Skupnost ravno tako v skladu z možnostmi financira funkcionalne izdatke društev (ogrevanje prostorov, tekoče vzdrževanje naprav).
III.
Društva razvijajo ustvarjalne sposobnosti delovnega človeka v prostem času.
Vsakršna oblika profesionalizma je nezdružljiva s principi, na katerih temelji delo društev, zato se mora taka dejavnost vzdrževati sama. (Strokovno delo V društvih je treba seveda nagrajevati.)
Mejo med amaterskim in profesionalnim je težko potegnili, posebno pri t. i. tekmovalnih športih. Za profesionalno bi mo-
rali smatrati vsako tako aktivnost v društvih, pri kateri gre za pridobivanje sredstev.
Ob tem bi bilo treba tudi narediti izračun, koliko sredstev pride na posameznika v društvu (ob upoštevanju vseh stroškov v tej aktivnosti), nato pa bi morali oceniti, katera dejavnost ima za razvoj človekovih sposobnosti največji pomen. Vse te aktivnosti je treba ocenjevati I tega stališča in jim tudi temu ustrezno dodeljevati finančna sredstva.
IV.
Profcsionalizem v društvih lahko podpirajo delovne organizacije ln občani iz gospodarskih (npr. reklama za podjetje) ali drugih interesov.
V.
Občinska vodstva društvenih organizacij in samostojnih društev morajo pripraviti program razvoja telesne kulture, Ljudske tehnike in vseh drugih oblik društvene aktivnosti do leta 1975.
Pri tem naj te organizacije »n društva sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami, posebno s SZDL in sindikati. Pri skupnem programiranju je zelo pomembno, kakor tudi obvezno, sodelovanje organov, ki so odgovorni za SLO.
Iz programa mora biti razvidno, kako mislijo društva vključevati občane v društveno življenje oziroma kaj menijo narediti, da bi se delo njihovega društva izboljšalo. Na podlagi teh programov lahko društva potem tudi zahtevajo od družbene skupnosti, da jim pomaga s finančnimi sredstvi.
Društva morajo narediti preglede stanja prostorov in drugih objektov za društveno življenje in sprejeti predloge za reševanje najbolj odprtih vprašanj.
Skupščina občine pa mora na osnovi analize stanja in potreb narediti perspektivni prioritetni program izgradnje objektov v tem obdobju.
VI.
Posebno pozornost je treba posvetiti kadrovski obnovi društev. Skrbeti je treba za vzgojo kadrov, v dejavnost pritegovati mlade ljudi in jih tudi pošiljati na strokovno izpopolnjevanje.
Strokovnega dela v društveni dejavnosti pa ne moremo več v celoti prepuščati slučajnim prizadevanjem amaterskih družbenih delavcev, zato podpiramo misel, da je treba strokovno delo v društvih nagrajevati.
VII.
V proračunih skupščin občin je treba predvideti stalne vire sredstev za društveno dejavnost, npr. določen odstotek proračuna ali določen odstotek od mase osebnih dohodkov v občini. Pri financiranju društvene dejavnosti zlasti na področju športa in LT je potrebno sodelovanje skladov za financiranje SLO.
VIII.
Preučiti je treba možnost, da bi krajevne skupnosti del samoprispevka direktno odvajale za društveno dejavnost.
IX.
Prizadevati si je treba, da prevzamejo nad večjimi športnimi in kulturno-prosvetnimi kolektivi patronate posamezne delovne organizacije.
Sindikalne organizacije naj v programih dela posebno obravnavajo društveno rekreacijo svojih članov in zlasti podpro delavske športne igre.
XI.
Dejavnost šolskih športnih društev je treba odločno podpreti Pri tem je odgovornost telesnovzgojnih prosvetnih delavcev za uspešno delovanje društev nesporna.
XII.
Za izvedbo teh predlogov so posebno odgovorni: občinska vodstva društvenih dejavnosti s sodelovanjem občinske konference SZDL. občinskega sindikalnega sveta in občinske konference ZMS.
Komunisti v teh organih so odgovorni za izvajanje teh predlogov in morajo biti pobudniki za poživitev društvenega življenja, za kar so odgovorni neposredno organom ZK v občini.
0 opravljenih izpitih in novih nalogah rezervnih vo aških starešin
Zadnje dni decembra 1970 in v januarju letos so bili v vseh združenjih rez. vojnih starešin na območju naše občine opravljeni izpiti za rezervne oficirje in podoficirje, mlajše od 50 odnosno 45 let. Namen teh je bil ugotoviti, kako so RVS obvladali učno snov v izobraževalni sezoni 1970. Gradivo je zajelo elemente moderne vojaške tehnike, teritorialno obrambo in splošni ljudski odpor.
Izpitna vprašanja so bila objavljena v revija NASA OBRAMBA v mesecu novembru. Večina starešin je na to revijo, ki je v svojih prilogah vse leto prinašala koristno gradivo za te izpite, naročena.
Zato ni bilo težko, se dobro pripraviti in preizkušnjo uspešno položiti. Težje je bilo onim, ki niso bili naročniki.
Bilo je tudi nekaj RVS, ki so bili mnenja, da jim le ne bo treba opravljati izpita. Toda, kdor se ni odzval na poziv, je bil klican ponovno. S tem smo želeli opozoriti, da so po zakonu akcije izobraževanja rezervnega starešinskega kadra v organizaciji ZRVS obvezne, da vodstvo ZRVS od tega ne bo odstopalo in da ne bo popuščalo. Posameznikov ne bo ponovno vpo-zvalo, pač pa se bo posluževalo določil iz zakona o vojaški obveznosti.
Prav zaradi tako doslednega stališča, smo imeli pri sedanjih izpitih 100 %> udeležbo. Od ce-
lotnega števila RVS se samo štirje niso udeležili izpita brez opravičila.
Večina starešin se je resno pripravila, končni rezultati preverjanja znanja pa so bili naslednji:
— z oceno -odlično- je preizkušnjo opravilo 20 7n starešin.
— z oceno -prav dobro« pa 40 %,
— ostali so v glavnem za svo-svoje odgovore prejeli oceno »dobro«, manjše število RVS -zadostno« in le štirje z odgovori niso zadovoljili. Poprečna ocena tako pri oficirjih kot pod-oficirjih za vsa združenja v občini je »prav dobra«.
Opravljeni izpiti so pokazali:
— da so se predvsem mlajši RVS zelo resno pripravili na izpit. Ponekod so se pripravljali v skupinah organizirano;
— da se je izpitov udeležilo 15% starešin, ki zaradi starosti niso bili več dolžni izpit, opravljati, s čemer so dali lep zgled mlajšim;
— da so RVS. iz odročnih krajev, npr. iz Črnega grabna :n Moravske doline, kjer je starešinski kader zaposlen večinoma doma v kmetijstvu, na izpitu dajali prav tako solidne odgovore kot ostali, ki so zaposleni v gospodarstvu in ustanovah;
— na katera vprašanja naj bi v bodoče usmerjali strokovn.-) vzgojo starešin, kjer je bilo ugotovljeno šibkejše znanje.
Organizacija ZK v sistemu samouprave
Problemov, ki se postavljajo pred organizacijo ZK, ni mogoče razumeti, če ne razumemo funkcije, ki jo je imela organizacija ZK v času revolucionarnih sprememb in med obnovo dežele ter vlogo, ki jo ima kot organizacija, ki skrbi za izpolnitev sistema samoupravljanja. Med NOB in v času obnove so se moralj člani ZK izkazati s hrabrostjo, požrtvovalnostjo, predanostjo. Izkazali so se torej z visokimi moralnimi kvalitetami. Priden, hraber, zvest, požrtvovalen je bil lahko v principu vsakdo, zato organizacija ni imela težav s strukturo.
Po končani obnovi z modernizacijo proizvodnje in izpopolnjevanjem sistema pa so postali ti hudi napori nepotrebni, oziroma se je dalo iste rezultate doseči z manjšim trošenjem človeških sil. Stroji in boljša organizacija dela so začeli nadomeščati izjemne človeške napore.
Moralne kvalitete se še vedno cenijo, vendar, recimo, odrekanje in pomoč v družbi, ki temelji na plačevanju po delu. ne more imeti istega pomena, kot pa ga je imelo v času NOB ali pa v času obnove.
V družbi, ki izgrajuje sistem samoupravljanja, največji pomen dobiva znanje, strokovno in družbeno-politično.
Mimo tega procesa ne more tudi organizacija ZK. Organizaciji ni več treba mobilizirati ljudi v delovne akcije, ampak mora skrbeti za razvoj in izpopolnjevanje samoupravnega sistema, usklajuje različne interese med samoupravnimi skupnostmi, prizadeva si za povečanje proizvodnje in racionalno trošenje družbenih sredstev ter za izboljšanje medčloveških odnosov.
Pri vseh teh nalogah pa nimajo več odločilnega pomena moralne kvalitete, (čeprav brez njih tudi ne gre), ampak znanje v najširšem pomenu besede. Ta spremenjena funkcija organizacije obenem pomeni tudi spremenjeno strukturo. Zato je razumljivo zakaj je v vodstvenih organih ZKS Domžale največ umskih delavcev.
Na osnovi teh spremenjenih odnosih pa je treba potem razumeti tudi vse ostale probleme, s katerimi se ukvarja organiza-cja ZK in odnos nečlanov do organizacije.
Z ozirom na naloge RVS kot samostojne organizacije, se bodo naši člani morali še v naprej stalno izpopolnjevati v strokovno vojaškem smislu.
Večje število RVS še ni dojelo nove vloge ZRVS. ki ni samo strokovna, pač pa tudi družbe-no-politična. Za izvajanje nalog take organizacije pa je potrebno večje angažiranje in usposobljenost posameznikov, ker sicer ni mogoče aktivno delovati, sodelovati in se vključevati v obrambne priprave v občini kar pa je danes ena od poglavitnih nalog!
Doseči moramo, da se bodo iz vrst naših RVS posamezniki usposobili za izvajanje vojaškega pouka za občane, prav tako za združenja RVS. in da bodo prevzeli nalogo izobraževanja in pripravo ljudstva na obrambo. V zvezi s tem naj navedem, da je obč. odbor ZRVS pri kraju lanskega leta pripravil sestanek z ravnatelji šol. RVS, prosvetnimi delavci in vodstvom specializiranih organizacij in društev po vprašanju obrambne vzgoje naše mladine. Obsežna in kvalitetna razprava je nakazala zainteresiranost šol in društev za pobudo ZRVS o široki akciji za vzgojo mladine na vseh področjih, ki so pomembne ' za splošni ljudski odpor.
Na tem sestanku so bili iz-luščeni naslednji zaključki: .
— Izvesti je treba široko akcijo za vključevanje mladine v obrambno izobraževanje v šolah in specializiranih organizacijah in društvih, kot so: smučarska, planinska, taborniška, strelska, radioamaterska in te-lesnovzgojna.
— Utrditi je treba vodstva nekaterih spec. organizacij društev: omasoviti te organizacije in društva; v njihove programe dela vnesti čimveč elementov dejavnosti, ki so pomembne za telesno in strokovno usposabljanje članov in za obrambno krepitev dežele.
— Vodstvo šol in specializiranih organizacij naj se povežejo ter si pomagajo s kadri v izvalim ju programov iz obrambne vzgoje.
— Poživiti je treba dejavnost strelskih organizacij v občini, strelskih in drugih krožkov na šolah.
— V šolah in društvih je treba izvesti akcijo za nove naročnike revije NASA OBRAMBA.
— Na šolah v športne dneve planirati čimveč elementov, ki so pomembni za obrambno vzgojo, odnosno za fizično krepitev mladine. Težiti je k idejnemu izobraževanju mladine in zbujanju patriotskega čuta, Vršiti popularizacijo med mladino za vpis v vojaške šole, formirati aktiv RVS prosvetnih de-lovcev.
Kulturi se obeta lepa prihodnost
Skupščina občine Domžale je na svoji seji 28 januarja 1971 imenovala devetčlanski iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti Domžale. Predsedniku odbora dr. IW>ku Stip-lovšku smo zastavili vprašanje o pripravah za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti, o pomenu zakonov o kulturnih skupnostih in njihovem financiranju za razvoj kulturne dejavnosti v naši občini.
1. Iniciativni odbor ima nalogo, da izdela začasni statut in poslovnik kulturne skupnosti ter skliče ustanovno skupščino najkasneje fi mesecev po uveljavitvi zakona o kulturnih skupnostih. V sodelovanju s svetom z? prosveto in kulturo ter komisijo za idejna vprašanja pri občinski konferenci ZKS se je takoj po imenovanju lotil reševanja teh nalofc. Na seji 9. februarja je razpravljal o zakonu o kulturnih skupnostih, o zakonu o sredstvih za financiranje kulturnih skupnostih in kulturnih dejavnostih ter o osnutku začasnega statuta kulturne skupnosti Slo-
■ venije. Na osnovi tega gradiva je strokovna služba občinske skupščine že pripravila tudi teze za začasni statut kulturne skupnosti Domžale, ki so jim na seji posvetili največ pozornosti
: Seje sta se udeležila tudi predsednik iniciativnega odbora kulturne skupnosti Slovenije in poslanec skupščine SR Slovenije dr. Boris Kuhar in sekretar pro-svetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije Gojmir Komar, ki sta govorila o pomenu ustanovitve kulturnih skupnosti, o potrebnih pravnih sestavinah statutov in poslovnikov, odgovarjala pa sta tudi na številna vprašanja o najustreznejših rešitvah v statutu kulturne skupnosti Domžale. Na seji so se že dogovorili, katere dejavnosti bo financirala kulturna skupnost Domžale, se opredelili glede samoupravnih organov ter določili družbeno-politične organizacije, društva in ustanove, ki bodo imenovale člane ustanovne skupščine. Sprejet je bil sklep, da bo strokovna služba občinske skupščine v najkrajšem ča-
Iz vsega navedenega izhaja, da se našim RVS nalagajo mnoge in vsestranske naloge izven naše organizacije. Skoraj na vsaki šoli imamo enega do dva RVS prosvetna delavca, v vodstvih specializiranih društev, pa je tudi izvoljeno okrog 335 rez voj. starešin, ki so končali ustrezne vojaške šole za rezervne oficirje.
Menimo, da je za te starešine novo odkrito področje dela obvezno, in da so dolžni s svojim strokovnim znanjem pomagati pri krepitvi koncepta splošnega ljudskega odpora.
N. Bcrnot
su poslala v razpravo družbenopolitičnim organizacijam, predsedstvu občinske skupščine in zainteresiranim društvom in ustanovam osnutek začasnega statuta. Cilj razprav bo tak sestav in organizacija kulturne skupnosti Domžale, ki bo omogočal njeno plodno delovanje in ustvarjalni dialog med tvorci kulturnih vrednot ter njihovimi »potrošniki-. Iniciativni odbor si bo prizadeval, da bo temeljna kulturna skupnost ustanovljena najkasneje do aprila 1971, pripravil pa bo tudi teze za njen program.
2. Z'akon o kulturnih skupnostih je rezultat dveletnih plodnih razprav, v katere se je vključii tudi svet za prosveto in kulturo, in predstavlja resen napor, da se tudi na kulturnem področju uveljavijo in utrdijo samoupravni odnosi. Posebno pomembno pa je bilo sočasno prizadevanje, da se bo kulturn.-' dejavnost v prihodnje razvijala na trajnejši in ugodnejši materialni osnovi SI! Slovenija prepušča s posebnim zakonom temeljnim kulturnim skupnostim 0,5 % republiškega davka od prometa blaga na drobno in republiški prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic ob pogoju, da bodo občinske skupščine za leto 1971 namenile za kulturno dejavnost toliko sredstev kot v lanskem letu, povečane  za   stopnjo proračunskih
dohodkov občine. Razpolaganje s temi sredstvi se bo urejalo z družbenim dogovorom med izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije, temeljnimi kulturnimi skupnostmi in skupščinami občin. Pogoj za pridobitev republiških sredstev je tudi ustanovitev temeljne skupnosti in izdelava programa razvoja kulturnih dejavnosti. Glede na to, da je svet za prosveto in kulturo zbral že precej gradiva za program razvoja kulture in da je skupščina občine Domžale na seji 29. januarja sklenila upoštevati ustrezno povišanje sredstev za kulturno dejavnost V proračunu za leto 1971. bo področje kulture v letošnjem letu deležno najmanj 300.000 din republiške dotacije, po republiških izračunih pa celo okrog 500.000 din.
To so najmanj trikrat večja sredstva Kot v lanskem letu. kar omogoča, da se bomo lahko lotili reševanja nekaterih zelo perečih problemov na področju kulture, hkrati pa bomo morali poskrbeti z^a njihovo smotrno porabo. Kulturna skupnost bo morala najprej poskrbeti za normalno funkcioniranje zveze kulturno-prosvetnih organizacij. Dati ji bo morala toliko sredstev, da bodo kulturno-prosvet-na društva tudi lahko ustrezno nagrajevala svoje režiserje in pevovodje. Omogočiti bo morala tudi razširitev in kvalitetno rast
likovne in glasbene dejavnosti. Prav tako bo treba povečati dotacijo občinski matični knjižnici, da bo lahko obogatila svoj knjižni fond in rešila še nekatere druge probleme. Povečana sredstva bodo kulturni skupnosti omogočila, da bo lahko hitreje kot doslej reševala številne probleme pri varstvu kulturnih spomenikov in obeležij iz NOB. Prav tako se bo ob ugodnejših finančnih pogojih lahko bolj razmahnila tudi muzejska dejavnost. Na tem področju je najbolj aktualna ureditev Jelov-škega muzeja v grobeljski cerkvi in ureditev zbirke o razvoju slamikarske domače obrti in industrije. Kulturna skupnost se bo lahko s svojimi sredstvi uveljavila tudi kot sofinancer na področju založništva, to je pri izdajanju zbornikov, kronik in objavljanju prispevkov o kulturi in zgodovini domžalske občine v periodičnih glasilih. Del sredstev pa bo morala kulturna skupnost nameniti tudi za sofinansiranje vzdrževanja kulturnih domov.
Ugoden finančni položaj bo kulturni skupnosti omogočil, da bo lahko, bolj kot doslej svet za prosveto in kulturo, vodila in usmirjala kulturno življenje v občini in da bo uredila normalno funkcioniranje društev in ustanov s področja kulture, znaten del sredstev pa bo lahko usmerila naložbe na področju spomeniškega varstva, muzeal-stva in drugih kulturnih objektov ter naprav. Domžalski kulturi se torej obeta lepša in svetlejša prihodnjost.
dr. M. S.
Do grla v vodah formalizma
Spoznanje, da se naše gospodarstvo v pogledu načina proizvodnje nahaja v prehodnem obdobju iz pol industrijskega v industrijski način, in spoznanje, da ta zahteva globoke spremembe v naši kadrovski strukturi. Je pripeljalo zakonodajalca, da sprejme zakon, s katerim obvezuje delovne organizacije, da pristopijo k izdelavi »•aktov o sistemizaciji delovnih mest« (določila 37. člena zakona o spremembah in dopolnitvah TZDR). Za kvalitetno izvedbo naloge so še zainteresirane republiške organizacije oz. organi: gospodarska zbornica SRS. skupščina SRS. republiški svet SRS. republiški sekretariat za delo. republiški zavod za zaposlovanje, zavod za šolstvo SRS in zveza delovnih univerz Slovenije dogovorili za enotno organizacijo pomoči delovnim organizacijam. Odlok za družbenoekonomske odnose republiškega zbora skupščine SRS je na svoji seji 21. oktobra 1909 obravnaval predlog zveze delavskih univerz Slovenije »o nalogah pri izdelavi splošnih aktov o sistematizaciji-. Odbor je priporočil vsem skupščinam občin, da spremljajo in usmerjajo delo delovnih organizacij pri izvajanju te naloge in da se poslužujejo pomoči ustrezne usposobljenih teamov — strokovnih delavcev pri delavskih univerzah. Pismo je bilo poslano vsem skupščinam občin 3. novembra 1969 Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na 15. seji dno 2. julija 1969 obravnavalo naloge sin-
dikatov ob izdelavi splošnih aktov o sistematizaciji v delovnih organizacijah na osnovi predloženega koncepta naloge, ki ga je posredovala Zveza delavf/k.h univerz Slovenije. Sprejet je bil sklep, da se sindikalne organizacije v delovnih organizacijah in občinska vodstva sindikatov seznanijo z vsebino naloge in z osnovno akcijo v celoti podprejo, da bo delo. ki je izredno zahtevno, tudi strokovno opravljeno. Gradivo je bilo objavljeno v Internih informacijah TS ZSS št. 29/VI z dne 14. 7. 1969.
Tudi sklepi oz. stališča glede nalog ZK pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja in organizacije v delovnih organizacijah, ki so bili sprejeti na VI. plenarni seji CK ZKS, so dobili poudarek ustreznemu oblikovanju organizacijskih ukrepov v delovnih organizacijah, h kateremu prištevamo sistematizacijo delovnih mest. Zlasti je pre-zentno dvoje stališč izdelave ustreznih sistematizacij in sicer:
1. da se v samoupravnih aktih in odločitvah jasno opredeli, kako in kdo je za kaj odgovoren glede na to, koliko je vplival na odločitve in koliko lahko prispeva k uresničevanju odločitev,
2. zahteva, da se izdelajo kadrovski in izobraževalni načrti ter spodbuja moralni pritisk na izobraževanje.
Kaj se dogaja v omenjenem prehodnem obdobju iz pol industrijskega načina pro-
izvodnje v industrijski način (poznamo namreč pet načinov proizvodnje: obrtni, pol industrijski, industrijski, polavtomatski in avtomatski). Ce imamo v obrtnem načinu večino kvalificiranih delavcev in le manjši del priučenih in strokovnjakov, imamo v pol industrijskem načinu proizvodnje to razmerje 30 "la priučenih, M "<» kvalificiranih in 15 "la strokovnjakov: v industrijskem načinu se to "azmerje še spreminja v isto smer. tako da potrebujemo 50 do 60 "/a priučenih. 10 do ir«/n kvalificiranih in 25 do 30 "In strokovnjakov, v pol avtomatskem načinu proizvodnje imamo to razmerje 40 °/n priučenih. 20 "/n kvalificiranih in 40 "In strokovnjakov, v avtomatskem 25 "o priučenih, 20 "/„ kvalificiranih in 50 ali tudi več "In strokovnjakov.
Ce se mi sedaj nahajamo v prehodnem obdobju iz pni industrijskega načina proizvodnje v industrijski, je z ozirom na gornje nujno, da analiziramo delovna mesta, ki jih imamo, pregledamo, ali nam z ozirom na tehnološke izpopolnitve ne kaže nekega dela deliti ali ustanavljati nova delovna mesta, ker to so zakonitosti, ki se iim ne moremo izogniti. V proizvodnji naš razvoj že zahteva cepitev prejšnjega dela. k, smo jo ponekod že izvedli, nastajajo nova specialna dela kot so vzdrževalci, priprava, vzdrževalci nekih postrojenj itd.
V strokovnih službah pa ne gre za cepitev, čeprav tudi. gre predvsem za nastajanje novih delovnih mest v komerciali, vedno bolj pomembna postaja analiza trga, ta zahteva marketingški pristop gledanja na oroizvodn jo. da poskušamo gledati z vidika potrošnika.
V pogojih blagovne proizvodnje vedno bolj spoznavamo, da moramo tržišče ohranjati in razvijati in da je poslovni uspeh v izkoriščanju možnosti, ne v reševanju problemov na trgu. Uspešna analiza trga bi le poleg možnosti plasmaja obstoječega asortimenta proizvodnje našla tudi potrebe po novih artiklih z vidika potrošnikov, ki jih še nihče ne proizvaja, potrebuje tudi uspešno pripravo dela, ki bo to hitro pripravila, da se izkoristi prva možnost. Za vse to pa je potrebna splošna delovna sila. ker ciklus proizvodnje opravljajo ljudje. Zato nastajajo potrebe po novih delovnih mestih v delovnih službah, ker za uresničevanje načela -pravega človeka na pravo delovno mesto« je potrebna večja aktivnost.
V ta namen moramo najprej napraviti analizo delovnih mest. ki mora vsebovati splošne podatke delovnega mesta, opis na-■ og, opis znanja, duševne lastnosti, telesne zahteve in vpliv okolja. Kako je to potrebno, nam najbolje pove. za kaj vse nam služi analiza delovnih mest: za sprejemanje, za zdravniški pregled, za nagrajevanje, za nameščanje invalidov, za vrednost testa znanja, za izobraževanje, za odlikovanje profilov in za poklicno svetovanje.
Ob sprejemu delavca na delovno mesto ie zelo pomembno, da imamo analizo delovnega mesta in določene psihofizična orofile delovnih mest. ki se sestoje iz duševnih zahtev, telesnih zahtev in vpliva ->knlia To bo omogočilo zdravniku, da |X> osnovi teea določil soosobno-t za posa-■n°7nn dp'ovnn nr^'n Kadroviku bo omo-to*jln da ho prrr' spn in| jem lahko po-ijtvedoval in vodil intervju, predvsem to'far gre za sprejem na vodilna delovna ■>-»^t- ltr\ ni vseeno knpn sorejern^mo. če ■"mo da je V današn'ih pogojih lahko ''**>i*Bfj sami tisti, ki maksimalno skrbi U
olivno u*''nkov'tri-t |n za ljudi.
Pri na^raie\;antu hr^v analize delovnih n" mnromi ranr^i':M nb'"ktivne analitične ocene delovnih mest, če ne vemo,
kaj dela, kako dela, koliko dela, če ne poznamo psihofizičnih lastnosti delovnega mesta, če ne vemo, kakšna znanja, formalna in dodatna, so potrebna za posamezna delovna mesta.
I/, opisa potrebnih znanj bomo napravili analizo zahtev delovnih mest z vidika potrebnih znanj, ki nam bo služila za določitev nomenklature poklicev, profilov poklicev, ki jih imamo in na tej osnovi, za izobraževalni načrt in poklicna svetovanja.
Z racionalno sistematizacijo bomo združevali delovna opravila (funkcije) na posameznih delovnih mestih po sorodnostih z vidika intelektualnih zahtev in zahtev znanja. Pri tem se moramo zavedati, da je najbolj produktiven tisti delavec, ki je razporejen na tako delovno mesto, ki zahteva od njega maksimalno, kar zmore v pogledu znanja in obratno. Ker opisna sistematizacija ne določa funkcionalne povezave delovnih mest. niso razvidne pristojnosti (kompetence), niti niso razvidne konkretne zadolžitve in s tem v zvezi nedvomno odgovornosti.
Moramo napraviti tudi funkcionalno sistematizacijo delovnih mest, ki je v tem pogledu bolj dinamična, ker ne ostaja pri golem opisovanju delovnih mest oz. opravil. Glavni cilj tako sistematizacije je v glavnem:
— jasna opredelitev vseh delovnih dolžnosti,
— določitev obveznih povezav, komunikacije, kroženje informacij med posameznimi delovnimi mesti,
— določitev pristojnosti in odgovornosti.
Funkcionalna sistematizacija, ki je predvsem usposobljena za vodilna in strokovna delovna mesta, nam odlično služi tudi pri vseh analizah delovnih mest. Se posebno pomembno pa je, da nam taka sistematizacija zagotavlja racionalno in učinkovito organizacijo dela ter nam predstavlja objektivno podlago tako kontrole In sleditev opravljenega ali izvršenega oziroma slabo izvršenega dela, kakor tudi za oceno učinkovitosti delavcev, predvsem na nenormi-ranih delovnih mestih. Z dosledno izpeljavo funkcionalne sistematizacije bomo tudi onemogočili, da bi si nekateri vodilni jemali monopol nad informacijami: danes nam je še jasno, da imajo oblast lahko tudi Usti, ki imajo informacije. Poleg lega pa je tisti vodja, ki clrži monopol nad informacijami in ne ustvarja naslednikov, nesposoben in se vzdržuje samo še z močjo položaja.
Ze sama izdelava funkcionalne sistematizacije nas prisili k racionalizaciji dela in
organizacije. Odkrili bomo nesmiselno du-pliranje dela, predolge, večinstančne poti komunikacije, vzroke možnosti itd. Funkcionalna sistematizacija je še posebej primerna za vse strokovne in splošne službe in na vsa vodilna delovna mesta, ker je izdelana iz treh vidikov: dolžnosti, povezave in pristojnosti.
Vsebino sistematizacije delovnih mest navajamo zato, da poudarimo, kakšno škodo delamo, ko pristopamo tako neresno, ne moremo verjeti, da nam je vseeno, kakšno poslovno učinkovitost bomo dosegli, ko je od legn toliko odvisna, prav tako ne morem verjeti, da se ne zavedamo dejstva, da je znanost zadnjih 20 let odkrila toliko, kolikor prej v 1950 letih, da danes znanje, dobljeno v šoli. mislim tudi na fakultet?, v petih letih zastara, da moramo zaradi tega permanentno skrbeti za izobraževanje. Prav tako smo v stikih z zahodnimi gospodarstveniki spoznali, da je vsa umetnost v doseganju boljših rezultatov pri njih v združevanju kadrov v teame, v grupno delo in v razreševanju konfliktov ter v organizirani službi za predloge.
Svet za delo pri občinski skupščini Domžale je pred kratkim, to je po enem letu, ko so to potrebo izrazili republiški organi, ustanovi] komisijo za sistematizacijo delovnih mest, ki naj bi bila pri delavski univerzi Domžale. To izgleda zelo neresno (briga moja, predži na drugoga). Komisija bi morala obstojati pri občinski skupščini, delavska univerza pa bi morala iskati strokovnih sodelavcev, da sestavi team strokovnjakov, ki bi pimagali delovnim organizacijam pri izdelavi sistematizacije delovnih mest in političnih nalogah pri izvajanju Izobraževalnih programov.
Zastavljamo si vprašanje, zakaj nas v pogledu narodnega dohodka na prebivalca puščata zadaj kamniška in škofjeloška občina. Ce bodo taki. ki do sedaj vodijo kadrovsko politiko v občini, še naprej ostali na teh funkcijah, bomo še bolj nazadovali, ker že so ljudje na vrhu, pa naj bo to v občini ali delovni organizaciji, neustrezno razporejeni, lahko na sredi in spodaj nastavimo samo doktorje znanosti pa za to vseeno ne bomo učinkoviti, samo še več strokovnjakov bo emigriralo. Smafram, da je zadnji čas. da izplovemo iz voda formalizma in da v akcije pristopimo iz vidika potreb občine in delovnih organizacij. Za začetek bi bilo dobro vedeti za sestavo omenjene komisije, ker nam ne more biti vseeno, kdo bo opravljal to funkcijo.
Tone Dolenc
GEODETSKI ZAVOD SRS Ljubljana bo izvajal v letu 1971 -NOVO IZMERO« na področju DOB.
Naročnika sta Skupščina občine Domžale in Geodetska uprava SRS Ljubljana.
1. Izmera se bo vršila s pomočjo fotografiranja iz zraka. Vsi lastniki morajo svoje parcele označiti z mejniki najkas.
neje do 31. marca 1971.
2. Signaliziranje mejnih znakov — fotosignalizacija, se bo začela 6. aprila in mora biti končana 9. aprila 1971.
3. Betonski mejniki bodo naprodaj v INFORMACIJSKI PISARNI, ki bo odprta na področju izmere vsak dan, razen nedelje, od 1. marca do 8. aprila v času od 17. do 19. ure.
4. Vse informacije in material za fotosignalizacijo dobijo posestniki v Informacijski pisarni brezplačno.
Vse posestnike, uporabnike ali upravljavce parcel prosimo, da zamejičijo svoje posestne meje in jih predplsno opremijo, kajti Ie tako bo izmeritev točna in uspešna.
Skupščina občine Domžale Geodetska uprava
DOMŽALE, Kolodvorska 6
razpisuje na podlagi Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42'fifi) in Odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/67 in 7/69)
II. javni natečaj za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v k. o. Radomlje
sledi:
1. Predmet natečaja so parcele v k. o. Radomlje kakor
Pare. St.
297/3 296/2
limara pare.
v m'
723 811
Prispevek za I/.klirna cena —   pr|pr. in komun, odškodnina za    opremo zrmljiSca zrm. din diri
9.888.— 11.076.—
48.947.10 54.904.70
Parceli sta predvideni za gradnjo enonadstropnih stanovanjskih hiš z delavnico.
297/5	550	7.536.—	37.235,00
297/6	471	6.450.—	31.886,70
297/7	• 600	8.220.—	40.620,00
297/8	547	7.494.—	37.031,90
287/4	322	4.410.—	21.799,40
287/5	466	6.384.—	31.548.20
286/14	377	5.166.—	25.522,90
286/15	377	5.166.—	25.522,90
286/16	377	5.166.—	25.522,90
285/2	390	5.340.—	26.403,00
285/3	390	5.340 —	26.403,00
285/4	390	5.340.—	26.403,00
285/5	404	5.532.—	27.350,80
arcele so	predvidene za gradnjo medetažnih atrijskih h		
287/6	470	6.438,—	31.819,00
287/7	495	6.780.—	33.511,50
287/8	441	6.042.—	29.855.70
287/9	495	6.780,—	33.511,50
287/10	495	6.780 —	33.511,50
286/2	495	6.780,—	33.511,50
286/3	480	6.576.—	32.496.00
286/4	495	6.780.—	33.511,50
286/5	505	6.918.—	34.188.50
286/6	589	8.070.—	39.875,30
286/7	608	8.328.—	41.161,60
286/8	644	8.820.—	43.598,80
286/9	644	8.820.—	43.598.80
Parcele so predvidene za gradnjo enonadstropnih stanovanjskih hiš.
286/10 286/11 286/12 286/13
644 623 644 539
8.820.— 8.532.— 8.820.— 7.386.—
43.598,80 42.177,10 43.598,80 36.490,30
Parcele so predvidene za gradnjo visokopritličnih stanovanjskih hiš.
Pogoji natečaja so naslednji:
2. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev, za dokončanje pa 4 leta po podpisu pogodbe o oddaji delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo.
3. Izklicna cena, katero predstavlja odškodnina za zemljišče, je podana za posamezno parcelo v skupnem znesku.
4. Prispevek za pripravo zemljišča in delno ureditev komunalnih naprav in sicer zgraditev primarnih in sekundarnih naprav vodovodnega, električnega omrežja ter dovoznega makadamskega cestišča je podan za posamezno parcelo v skupnem znesku.
Dokončni znesek stroškov delne ureditve komunalni naprav bo določen po obračunu na podlagi pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
5. Izlicitirani znesek odškodnine za zemljišče ter prispevek za pripravo in delno ureditev komunalnih naprav za posamezno parcelo zapade v plačilo v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi najboljšega ponudnika in oddaji zemljišča, ki jo izda Stanovanjsko podjetje Domžale.
6. Rok in način plačila dokončne cene za delno ureditev komunalnih naprav se določi s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
7. V primeru zamude kateregakoli roka po 5. in 6. točki tega natečaja je pridobitelj zemljišča dolžan plačati od ustreznih zneskov 8 "/o zamudne obresti.
8. Udeleženci natečaja morajo ponudbi priložiti potrdilo o plačilu varščine v višini 2000 N din, ki jo nakažejo Stanovanjskemu podjetju Domžale na račun, št. 5012-1-79 in jo izgubijo v korist Stanovanjskega podjetja, če odstopijo od ponudbe, ko so že v natečaju uspeli. Udeležencem, ki uspejo v natečaju, se vplačana varščina vračuna v izlicitirani znesek. Ostalim udeležencem pa bo varščina vrnjena, čim postane odločba o določitvi najugodnejšega ponudnika pravnomočna.
9. Rok za vložitev pismenih ponudb je vključno 15. dan po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu, vložite pa jih lahko osebno pri Stanovanjskem podjetju Domžale ali pa pošljete na naslov tega podjetja priporočeno po pošti v zapečateni ovojnici z oznako: -Natečaj za oddajo zemljišča«.
10. Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki izpolnjuje pogoje tega natečaja.
Z najugodnejšim ponudnikom bo Stanovanjsko podjetje Domžale sklenilo pogodbo n oddaji delno urejenega stavbnega zemljišča in se najugodnejši ponudnik zaveže na svoje stroške dokončno urediti stavbno zemljišče (ureditev stanovanjskih poti. asfaltiranje cestišča in ureditev kanalizacije) v roku, ki je določen v točki 2. tega natečaja.
11. O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s posebnimi odločbami in z objavo na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Domžale.
12. Zazidalne podatke, obrazložitev pogojev natečaja, obvezni obrazec ponudbe in druge informacije dobe interesenti pri Stanovanjskem podjetju Domžale, Kolodvorska ul. 6 v pisarni tehnične službe, tel. 72 444.
13. Komisija za izvedbo tega javnega natečaja bo javno odprla in pregledala ponudbe, natančni dan pa bo objavljen na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Domžale.
Stanovanjsko podjetje Domžale
DOMŽALE. Kolodvorska G
razpisuje na podlagi Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS. št. 42 66) in Odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/67 in 7/69)
V. javni natečaj za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v k. o. Domžale
1. Predmet natečaja so parcele v k. o. Domžale kakor
sledi:
Pare. St.
5515 5549 5571
Izmcra pare. v m1
448 561
535
OdR. drl. zcml). za javne namene m!
145 181 173
Parcele so predvidene za gradnjo visokopritličnih stanovanjskih hiš.,
5536	452	146
5537	470	152
5538	393	127
5539	309	100
5547	460	149
5548	342	110
5557	357	115
	559	l(',1
699/1	964	311
Parcele so predvidene za gradnjo enonadstropnih dvojčkov. Pogoji natečaja so naslednji:
2. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev za dokončanje pa 4 leta po dodelitvi zemljišča v uporabo.
3. Izklicna cena za pridobitev pravice uporabe zemljišča, ki so predmet tega natečaja, je 36 N din za m".
4. Izklicno ceno predstavlja:
a) predvidena odškodnina za zemljišče, ki bo izplačana bivšim lastnikom zemljišč 10 N din za ms;
kolikor se odškodnina prejšnjemu lastniku zemljišča zviša, se zaveže pridobitnik zemljišča plačati tudi to razliko;
b) predvideni stroški priprave stavbnega zemljišča in sicer za: asanacijska dela (poravnavanje, nasipanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga podobna asanacijska dela), odstranitev in nadompsttiev obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču, izdelavo zazidalnega načrta ter ureditev premoženjsko pravnih razmerij in stroškov oddaje, v znesku 8 din za m*;
75
76
c) predvideni stroški delne ureditve komunalnih naprav in sicer zgraditev primarnih in sekundarnih naprav vodovodnega, električnega omrežja ter osnovnega dovoznega makadamskega cestišča v znesku 18 N din za m*.
Dokončni znesek stroškov priprave zemljišča in delne ureditve komunalnih naprav bo določen po obračunu na podlagi pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
5. Znesek izlicitirane cene za stavbno zemljišče zapade v plačilo v 15 dneh po izdaji odločbe o ugotovitvi najboljšega ponudnika in oddaji zemljišča, ki jo izda Stanovanjsko podjetje Domžale.
6. Rok in način plačila dokončne cene za pripravo stavbnega zemljišča in delno ureditev komunalnih naprav sc določi s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
7. V primeru zamude kateregakoli roka po 5. in 6. točki tega natečaja je pridobitelj zemljišča dolžan plačati od ustreznih zneskov 8 °/o zamudne obresti.
8. Udeleženci natečaja morajo ponudbi priložiti potrdilo o plačilu varščine v višini 2000 N din, ki jo nakažejo Stanovanjskemu podjetju Domžale na račun, št. 5012-1-79 in jo izgubijo v korist Stanovanjskega podjetja, če odstopijo od ponudbe, ko so že v natečaju uspeli. Udeležencem, ki uspejo v natečaju, se vplačana varščina vračuna v izlicitirani znesek. Ostalim udeležencem pa bo varščina vrnjena, čim postane odločba o določitvi najugodnejšega ponudnika pravnomočna.
9. Rok za vložitev pismenih ponudb je vključno 15. dan po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu, vložite pa jih lahko osebno pri Stanovanjskem podjetju Domžale ali pa pošljete na naslov tega podjetja priporočeno po pošti v zapečateni ovojnici z oznako: -Natečaj za oddajo zemljišča«.
10. Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki izpolnjuje pogoje tega natečaja.
Z najugodnejšim ponudnikom bo Stanovanjsko podjetje Domžale sklenilo pogodbo o oddaji delno urejenega stavbnega zemljišča in se najugodnejši ponudnik zaveže na svoje stroške dokončno urediti stavbno zemljišče (ureditev stanovanjskih poti, asfaltiranje cestišča in ureditev kanalizacije) v roku, ki je določen v točki 2. tega natečaja.
11. O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s posebnimi odločbami in z objavo na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Domžale.
12. Zazidalne podatke, obrazložitev pogojev natečaja, obvezni obrazec ponudbe in druge informacije dobe interesenti pri Stanovanjskem podjetju Domžale, Kolodvorska ul. 6 v pisarni tehnične službe, tel. 72 444.
13. Komisija za izvedbo tega javnega natečaja bo javno odprla in pregledala ponudbe, natančni dan )<• bo objavljen na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Domžale.
Stanovanjsko podjetje Domžale
Prva seja občinske skupščine v letu 1971
63 odbornikov občinske skupščine od skupno 75, se je udeležilo januarske seje. Tudi udeležba poslancev in predstavnikov družbeno političnih in drugih organizacij je bila razveseljiva. S poročilom o izvršitvi sklepov prejšnje seje so prejeli odborniki tudi pregled izpolnjevanja družbenih dogovorov v preteklem letu.
Za prvo točko dnevnega reda je svet za prosveto in kulturo pripravil obširno poročilo o svojem delu in problematiki na tem področju. V poročilu je bila obdelana dejavnost zveze kulturno prosvetnih organizacij v občini, delo društev LT, občinske matične knjižnice, spomeniškega varstva in muzejske dejavnosti. Predsednik sveta, dr. Miro STIPLOVŠEK, je v svojem uvodnem referatu opozoril na nekaj poglavitnih značilnosti in problemov kulturno-prosvet-ne dejavnosti v občini.
Sveta za prosveto in kulturo je posvetil posebno pozornost preučevanju in usmerjanju dela ZKPO. ki skrbi za dramsko, amatersko glasbeno dejavnost in organizacijo proslav in prireditev. Število amaterskih dramskih prireditev kaže, da je zanimanje za to dejavnost, kljub bližini profesionalnih gledališč in televizijo veliko. S kulturnimi uprizoritvami se je predvsem izkazala mengeška -Svoboda«, ki sodi med najboljše amaterske dramske kolektive v Sloveniji.
Tudi glasbena dejavnost v občini je na visoki ravni. Zaslugo za to ima predvsem zavod za glasbeno izobraževanje v Domžalah, ki skrbi za vzgojo kadrov in se tudi sam veliko ukvarja z izvenšolsko dejavnostjo. Pri tem je treba posebej omeniti simfo-
nični orkester, ki ga nimajo tudi večja pokrajinska središča v Sloveniji. Na glasbenem področju kvalitetno delujeta tudi domžalska in mengeška godba, lepe uspehe pa je dosegel tudi mešani pevski zbor Domžale. Poglavitni vzroki za nekoliko prepočasen napredek pa so kadrovski in finančni. Svet je zato med drugim priporočil ZKPO, da se za pomladitev svojih vrst poveže z osnovnimi šolami, občinsko konferenco ZMS, potrebno pa bi bilo tudi tesno sodelovanje z občinskim sindikalnim svetom. Pomanjkanje finančnih sredstev je poskušala občinska skupščina v preteklem letu reševati z družbenim dogovorom, vendar uspeh ni bil zadovoljiv, pa tudi s sredstvi iz proračuna, ni bilo mogoče uspešnejše reševati problematike na tem področju, čeprav je bilo čutiti prizadevanje občinske skupščine, da bi se položaj ZKPO izboljšal.
V zvezi s kulturnimi prireditvami je svet razpravljal o letnem koledarju proslav in prosvetnih prireditev v občini in v zvezi s tem o stanju kulturnih domov in posebej o neurejenem statutu komunalnega centra v Domžalah.
Svet je ugotovil, da je bilo delo LT v preteklih dveh letih uspešno in tudi matična knjižnica v Domžalah je glede na pogoje dela dobro poslovala. Vendar ji bo treba v prihodnje nameniti več sredstev, da bo obogatila knjižni fond in poskrbeti za nove prostore. Veliko pozornost je posvetil svet tudi reševanju problemov spomeniškega varstva in muzejske dejavnosti. Vendar pa terja obravnavanje in vzdrževanje kulturnih spomenikov   veliko finančnih
sredstev in to je tudi poglavitna ovira za hitrejše reševanje spomeniško varstvenih problemov. Uspešno pa tudi ni rešeno financiranje zavoda za spomeniško varstvo v Kranju in Muzeja v Kamniku, katerih delovno področje zajema tudi občino Domžale. Svet je namreč mnenja, da bi morali oba zavoda bolj financirati za akcije in ne za dotacijo za osnovno dejavnost. Vsekakor bo mogoče finančna in tudi nekatera vsebinska vprašanja kulturne dejavnosti lažje reševati v okviru kulturne skupnosti, ki naj bi se ustanovila tudi v občini Domžale. Tudi v proračunu za leto 1971 bo treba za kulturno-pro-svetno dejavnost zagotoviti vsaj toliko sredstev kot v lanskem letu z upoštevanjem povišanja proračuna, ker bo le tako novoustanovljena kulturna skupnost dobila tudi republiška sredstva.
Odbornik Stane IIABE je nato kot član izvršnega odbora ZKPO opisal prihodnje naloge te organizacije, med katerimi je zelo pomembna, kako pridobiti mladino, ki zapušča šolske klopi, za dramske, vokalne in instrumentalne skupine.
Delo na tem področju pa zahteva večja sredstva, pa tudi
tradiconalne prireditve v občini (Mengeške poletne igre, prireditev -Adam Ravbar« na Krum-perku, -Rokovnjaški tabor« na Brdu) bi mnogo bolje uspele, če bi društva imela več denarja. Marsikatero manjše društvo bi rado gostovalo v Domžalah v dvorani komunalnega centra, vendar zaradi visoke najemnine to ni mogoče.
Tudi muzej Jelovškovih fresk v Grobi j ah bi bil lahko bolje urejen in izpopolnjen še z drugimi Jelovškovimi deli. Tak bi nudil okolje za izbrane umetniške večere v priredbi domačih in tujih glasbenikov, ansamblov ter orkestra zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, ki bi že tako bogato dejavnost še razširil in še Izboljšal kvaliteto, če bi razpolagal z denarjem za pokrivanje stroškov povečane dejavnosti. Realizacija družbenega dogovora bi zagotovila dosti več sredstev za dejavnost društev, tako pa je iz tega naslova prejela ZKPO le 840 tisoč SD, ki jih je tudi takoj namenila najbolj prizadevnim organizacijam.
Jakob CERNE, podpredsednik občinske skupščine, je nakazal še nekaj pomembnih elementov za razpravo o kulturni dejavnosti. Med drugim je poudaril, da je kulturno udejstvovanje občanov izredno pomembno tudi za njihovo ustvarjalno delo v njihovih osnovnih delovnih telesih. Ena pomembnih nalog v prihodnje naj bi bila, da se cna-
Delavska univerza Domžale razpisuje tečaj za učitelje (inštruktorje), ki poučujejo kandidate za polaganje vozniških izpitov iz A, B, C in D kategorije.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da so stari najmanj 23 let In da imajo končano osnovno šolo;
— 5 let prakse v tisti kategoriji, iz katere žele polagati izpit.
Prijave za tečaj sprejema Delavska univerza Domžale, Ko. lodvorska 6, telefon 72 082 do 1. marca 1971.
Vse informacije dobite na Delavski univerzi Domžale.
kovrcclno razvijajo vsa področja kulturne dejavnosti. Potrebno bo poskrbeti za organizacijo obiska kvalitetnih kulturnih prireditev tudi izven občine in podobno. Treba bi bilo tudi V večji meri popularizirati naše kulturne objekte in znamenitosti ter za spoznavanje domačega kraja vzbuditi pozornost posebno 'pri mladini. Kulturna vzgoja občanov pa ni nazadnje tudi vzgoja do discipline, do kulturnih medčloveških in drugih podobnih elementov, ki so vsak čas prisotni v našem življenju. Republiški poslanec Jernej LENIČ je v poročilu sveta za prosveto in kulturo med drugim ugotovil razgibano kulturno-prosvetno dejavnost v občini in razveseljiv podatek o številu obiskovalcev, ki so si v enem letu ogledali vse vrste kulturnih prireditev v občini. Posebno pohvalna je akcija za čim širše Vključevanje mladih ljudi v kulturno dejavnost ter zavzetost sveta in ZKPO za usklajeno sodelovanje med društvi in organizacijami. Z ozirom na podobno problematiko tudi drugod po Sloveniji je bil sprejet zakon o kulturnih skupnostih In zakon o finaciranju teh skupnosti. S tem bo zagotovljena samouprava na področju kulture in tudi stalni viri finaciranja, ki se bodo ve^ čali s splošnim družbenim razvojem.
Odbornik Jože KNEP želi, da bi se končno ustrezno uredili prostori Jelovškovega muzeja, da bodo dejansko ustrezali elitnim kulturnim prireditvam, ki so se in se še bodo zvrstile v tem edinstvenem okolju. Predsednik sveta dr. STIPLOVSEK je prepričan, da bo ta problem rešen že v tekočem letu.
Slavko MATlClC je opozoril na to, kako nujno se je naučiti sprejemati kulturo že v zgodnji mladosti, zato bi bilo treba posvetiti še večjo pozornost kulturni vzgoji otrok in mladine. Po pojasnilu dr. Sliplovška je tudi o tem vprašanju svet veliko razpravlja! in tudi dal ZKPC smernice za tesnejšo povezavo s šolami zaradi kadrovanja za kulturno-prosvetno udejstvova-nje.
Poslanec Cene MATlClC Je med drugim spomnil tudi na eno pomembnih nalog kulturne skupnosti, da bi namreč preko kulturnih organizacij navezali stike z drugimi mesti, morda tudi izven domače dežele. Domžale so namreč eno izmed redkih mest, ki takih stikov še nimajo.
Zaključno besedo k razpravi je dal predsednik skupščine in se pohvalno izrazil za izčrpno in kvalitetno poročilo sveta in referat predsednika sveta ter predlagal sprejem predloženih sklepov. Ti sklepi se nanašajo na ustanovitev kulturne skupnosti, zagotovitev sredstev v občinskem proračunu za leto 1971, na kar so vezana tudi republiška sredstva, urediti je treba zadeve okoli kulturnih domov in še posebej urediti sta-
tus dvorane komunalnega centra v Domžalah, kar pa predvsem zadeva krajevno skupnost Domžale.
Poročilo sveta za delo je med drugim vsebovalo podatke o prehodu na skrajšani delovni čas. Ko je potekel zakoniti rok aprila 1970. 14 delovnih organi-zaclj še ni uvedlo petdnevnega delovnega tedna. Kasneje so prehod izvedle /SC delovne organizacije razen ene. ki je zaprosila za podaljšanje roka. Po mnenju skupščine bi bilo prav tem organizacijam, ki niso uspele v rednem roku uvesti krajšega delovnega časa posvetiti posebno skrb. saj so verjetno obstajali objektivni razlogi, da jim to ni pravočasno uspelo. Tudi podatki o številu oseb v občini, ki iščejo zaposlitev so bili <ca odbornike zanimivi, Po podatkih Za mesec december 1970 je bilo pri zavodu za zaposlovanje prijavljenih 109 oseb. Bilo je pa tUdI ugotovljeno da gre v pretežni večini za Ljudi, ki ne kažejo posebne pripravljenosti za delo. sicer pa delovne organizacije ustrezne kadre še vedno iščejo.
Uvod v razpravo na poročio o stanju in delovanju verskih skupnosti v Sloveniji in posebej v občini Domžale je dal predsednik občinske verske komisije Franc GABROVŠEK. Seznanil je odbornike z delom te komisije
Predlogi sklepov so rezultat prizadevanj in dogovarjanj med republiško versko komisijo in škofijskimi ordinariati v Sloveniji.
Glede na to, da se je okoli odnosov cerkev-država nabralo precej zadev, je med predlogi sklepov tudi ustanovitev koordinacijske komisije pri občinski konferenci SZDL, ki naj bi skupaj z občinsko versko komisijo pristopila k skupnemu reševanju problematike na tem p<xl-ročju. Pri sprejemanju prečiščenega besedila poslovnika skupščine je bilo sprejeto enotno stališče, da je treba oživiti delo kluba odbornikov. Kljub rednim mesečnim sejam skupščine in kljub štirinajstim svetom in drugih organov skupščine, je bilo namreč še marsikatero vprašanje premalo temeljito obdelano in preučeno. Na klubu odbornikov bi se lahko odborniki temeljiteje pogovorili 0 posameznih zadevah, razčistili nejasnosti in tako na sejah skupščine lažje odločali in sklepali. O ustanovitvi kluba bo skupščina odločala na februarski seji, ta pa naj bi na svojem prvem sestanku že razpravljala 0 proračunu občine za leto 1971.
Z naslednjim sklepom je skupščina sprejela odlok o prenosu presežkov proračuna leta 1970 na sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij in priporočila skladu, da pri razdelitvi teh sredstev za sanacijo gospodarskih organizacij upošteva tudi potrebe komunalnih organizacij za večjo in boljšo strojno opremljenost.
SPOROČILO O SPREMEMBAH PRAVIC DO DRUŽINSKE INVALIDNINE
Zakon o vojaških invalidih je bil 31. decembra 1970 dopolnjen. Med drugim prinaša novost oziroma pravico, ki je doslej ni bilo. Po tem zakonu ima pravico do družinske pokojnine tudi vdovec, katerega žena je bila vojaški vojni invalid do vključno VII. skupine, če je star nad 60 let.
Nadalje ima vdovec pravico do invalidskega dodatka, če izpolnjuje pogoje zakona o vojaških vojnih invalidih in pa, da je popolnoma pridobitno nesposoben oz. star nad 60 let.
Doslej so imele te pravice samo vdove vojaških vojnih invalidov, odslej pa so po navedenem zakonu upravičeni do tega tudi vdovci.
Pozivamo vse tiste upravičence, ki imajo po novem pravico
do družinske invalidnine ali invalidskega dodatka, da vložijo
na referat za varstvo invalidov in borcev NOV Sob Domžale
tozadevne zahtevke. , M
Iz pisarne Sob
Nato je skupščina sklepala o odloku o prometnem davku od nepremičnin in pravic.
Sicer je o spremembi tega odloka sklepala že na prejšnji seji, vendar odlok ni stopil v veljavo, ker je bil med tem spremenjen tudi republiški zakon, s katerim je bil ponovno usklajen tudi ustrezen občinski odlok. Z njim se obenem ukinja tudi dopolnitev istega odloka, ki se je nanašala na promet s stavbnimi zem. ljišči z zasebniki. Z odlokom o stopnji prispevka za dnevno varstvo otrok je skupščina določila, da se bo 0,45 "/o od osebnih dohodkov in 0,40 "/n od pokojnin zbiralo v občini za razvoj otroškega varstva. To pa ne pomeni dodatne obremenitve gospodarstva, temveč le povečanje sredstev v občinah na škodo republike, ki bo obdržala s tega naslova le del sredstev, potrebnih za financiranje svoje dejavnosti in pospeševanje vzgojne varstvene dejavnosti v manj razvitih občinah. Vendar pa tudi tako zbrana sredstva v občini ne bodo zadoščala z ozirom na velike potrebe po novih kapacitetah in drugih oblikah varstva otrok v občini. Analiza ustrezne ankete je namreč pokazala, da samo na območju KS Radomlje in Vir čaka trenutno na sprejem v vzgojo in varstvo preko 360 otrok, medtem ko še večje potrebe na območju Domžal in v drugih krajevnih skupnostih, ki stalno naraščajo, še niso upoštevane. Da bi mogli pokriti vsaj najbolj nujne potrebe, bi bilo treba zagotoviti še dodatne vire sredstev, morda v obliki družbenega dogovora, kateremu naj bi tudi odborniki pomagali utreti pot v svoje delovne organizacije. Brez dodatnih sredstev namreč še dolgo ne bo mogoče kriti potreb na področju otroškega varstva, kar pa bi bila velika škoda glede na ugotovitev, kako nujno je dovolj zgodaj vplivati na otrokovo vzgojo in razvoj. Z ozirom na to bo treba v prihodnjih letih misliti na povečanje stopnje prispevka za dnevno varstvo otrok in pri tem najti način in obliko, kako priti do sredstev in kako poceniti stroške za otroka in te tudi ustrezno porazdeliti. Problem varstva v samih Domžalah bo vsaj delno rešen z gradnjo no-
vega otroškega vrtca. Gradnjo bo podprla tudi republiška skupnost za otroško varstvo s preko 100 milijonov SD, za kar je skupščina ponovno izrekla priznanje republiški funkcionarki Mariii Ivkov.č.
Na predlog sveta za komunalne zadeve je skupščina obravnavala predlog odloka o usta* novitvi cestnega sklada. Predmet razprave, v kateri so poleg predsednika skupščine in predsednika sveta za komunalne zadeve Albina Pavlina, sodelovali še odborniki Štefan Horvat, Rudolf Osolin. Andrej Pangeršič. Sandi Rihtar, Slavko Matičič in Feliks Grčar, je bila predvsem določba o številu članov upravnega odbora novoustanovljenega sklada. Komisija za volitve in imenovanja je namreč predlagala, da naj bi se število članov UO sklada od predlaganih sedem povečalo na enajst. Glede na to je prišlo do dodatnih predlogov, da bi namreč v UO tega sklada imela svojega zastopnika vsaka krajevna skupnost.
S tem pa bi se število članov UO tako povečalo, da bi nastale težave zaradi sklepčnosti, pa tudi vprašanje konkretnega in aktivnega dela sklada. Glede na to je obveljal predlog komisije za volitve in imenovanja. Sicer pa naj bi delo sklada in razdeljevanje sredstev temeljilo na preučenih osnovah in ne na tem. ali je določen kraj zastopan v upravnem odboru sklada. Delo sklada bo, tako kot ostalih, spremljala tudi občinska skupščina, saj potrjuje statut sklada in daje ali tudi odklanja soglasje k finančnemu načrtu in zaključnem računu. Vsekakor bi moral sklad uporabiti sredstva tam, kjer bodo potrebe največje, ne glede na to, kje ta potreba obstaja. Sklad bo moral v svojih kriterijih za razdeljevanje sredstev upoštevati sodelovanje KS in občanov. Na eno od naslednjih sej bo prišla na dnevni red tudi kategorizacija občinskih cest in s tem ponovno razprava o cestah in njihovem vzdrževanju.
Brez razprave je nato skupščina sprejela spremembo odloka o priznavalninah v občini Domžale. V skladu s povečanimi življenjskimi stroški naj bi
se namreč povečal tuđi cenzus za dodeljevanje priznavalnin.
Komisija za statute delovnih organizacij je predložila v razpravo in sprejem spremembo in dopolnitev statuta Komunalnega podjetja Mengeš. Gre za razširitev oziroma spremembo predmeta poslovanja in reorganizacijo znotraj podjetja v zvezi z ustanovitvijo enote Vodovod. Podjetje bo spremenilo tudi svojo firmo in bo odslej poslovalo pod imenom HIDROMETAL. Skupščina se je strinjala s predlogom odbornika Slavka Mafiči-ča. naj bo organizacijska enota Vodovod enota s samostojnim obračunom, da se namreč dohodki komunalne skupnosti ne bi prelivali na področje ostale dejavnosti podjetja. Tudi odbornik Leopold Aleš je postavil enako zahtevo in tudi svet za komunalne zadeve je že razpravljal o tem in zahteval, da se vodi ločeno tudi evidenca o osnovnih sredstvih. Gre namreč za to. od kod ta sredstva izhajajo in da se to tudi upošteva ob morebitni izločitvi komunalne dejavnosti iz podjetja, da ne bi tedaj ta dejavnost ostala osiromašena.
Skupščina je nato razpravljala o organizaciji odvoza smeti in odpadkov v občini ter o ceni za odvoz smeti. Podjetje SNAGA Ljubljana je namreč odslej odvažalo smeti tudi na območju občine Domžale. Celotno organizacijo in evidenco pa bo vodilo Komunalno podjetje Domžale. Potrebna bo še vrsta organizacijskih ukrepov, da bo akcija izvedena v zadovoljstvo občanov in v skladu z določbami odloka o obvoznem odvažanju smeti in
odpadkov v občini. Odvoz bo organiziran zaenkrat na območju KS Domžale, Mengeš, Vir, Radomlje, V Preserjah in na delu Homca. Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni odlagati smeti in odpadke v tipske smetnjake in jih namestiti čim bližje javne poti zaradi lažjega dostopa. Glede cene se je skupščina odločila, da se bodo stroški za odvažanje smeti zaračunavali po tarifi 0,10 din od 1 ma neto stanovanjske površine, za poslovne prostore pa 0,15 din od m2 poslovnega prostora.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina nato z večino glasov sklenila, da se v upravni odbor cestnega sklada imenujejo za predsednika Janez Otrin, za člane pa: Ivan Benko, Ciril Cerar, Nada Drofenik. Ivan Korošec. Marjan Kopitar, Jože Knep, Jože Krevs, Marjan Majcen, Anton Smole in Franc Stošickv. V upravni od-bors klada za štipendiranje in posojila je bil za predsednika imenovan Franc Grbec, za člane pa Milan Daisinger, Rajko Hafner, Mara Lužar. Marija Pod-miljšak, Franc Rihtar, Marta Sme, Vera Štrukelj, Jože Zaje ter predstavniki TIS in predstavniki ZMS Domžale. V iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti Domžale je bil imenovan za predsednika dr. Miro Stiplov.šek, za člane pa Jakob Cerne, Stane Habe, Anton Kos, Jernej Lenič. Karel Kušar, Slavko Pišek in Tone Ravnikar, tajniške posle IO pa bo opravljal Peter Primožič, Anka Lah dipl. oec., je bila nato razrešena članstva   v  komisiji   za popis
Žirija za podeljevanje občinskih »Priznanj OF« slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju »Priznanj OF« in delu žirije
RAZPIS
s katerim poziva vse družbeno-politične, samoupravne, društvene faktorje in posameznike k dajanju predlogov.
Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam po naslednjih kriterijih:
1. organizatorjem OF in družheno-političnim delavcem za medvojno in povojno delovanje v družbeno-političnih organizacijah ob 30-letnici ustanovitve OF;
2. družbeno-političnim delavcem za dolgoletno delo in uspehe trajnejšega pomena;
3. organizacijam in društvom za dolgoletno uspešno sodelovanje.
Predlog za podelitev občinskega »Priznanja OF« lahko poda občinska in krajevna organizacija SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, posamezniki itd.
Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji. Žirija bo sprejemala predloge do 15. marca 1971. Kasneje prispelih predlogov žirija ne bo upoštevala in ne obravnavala.
Predloge je treba podati žiriji za podeljevanje občinskih »Priznnnj OF« slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Domžale, Ljubljanska c. št. 70 1/5 na predpisanem obrazcu, katerega dobite na istem naslovu.
Žirija za podeljevanje občinskih priznanj OF
prebivalstva v letu 1971 in v komisiji za srednjeročni načrt razvoja občine Domžale.
Namesto nje je bila za člana omenjenih komisij imenovana dipl. oec. Ivanka Zaje, zaposlena pri Sob Domžale.
Nato je skupščina obravnavala še pismo predsednika občinskega sindikalnega sveta Domžale, ki ga je naslovil na predsedstvo občinske skupščine. 7. njim je opozoril na neprimerno reakcijo bratov Sraj na njegovo
mnenje, ki ga je kot predsednik občinskega sindikalnega sveta povedal na seji mandat-no-imunitetne komisije, ko je ta sklepala o odvzemu imunitete odbornikoma Janezu in Martinu Sraj. Skupščina je obsodila reakcijo Martina in Andreja Staja na mnenje in stališče javnega delavca v tem primeru predsednika občinskega sindikalnega sveta, ki ga je ta zastopal na seji samoupravnega organa občinske skupščine.
Krvodajalska akcija v letu 1971
Prebivalcem občine Domžale sporočamo časovni razpored krvodajalske akcije za letu 1971. Iz programa je razviden čas, planovno število krvodajalcev in zbirno mesto za gospodarske organizacije, zavode, ustanove ter za občane, ki se bodo javili na poziv organizacij Rdečega križa. Vsak dan je potrebno, da pride na odvzem krvi na transfuzijsko postajo v Ljubljani po 200 krvodajalcev. Ce hočemo, da dobijo kri vsi, ki jo potrebujejo za zdravljenje in za rešitev življenja.
Občinski odbor Rdečega križa in družbeno-politične organizacije vabijo prebivalce občine Domžale, da se polnoštevilno odzovejo vabilu. Kri je nenadomestljivo zdravilo, ki ga lahko da samo človek. Krvodajalstvo torej predstavlja sestavni del našega zdravstvenega varstva, zato je prav, da pride vsak zdrav občan vsaj dva- do trikrat v svojem življenju na odvzem krvi. To pa je tudi pogoj, če hočemo, da bo kri vedno na razpolago in da zaradi njenega pomanjkanja ne bo ogroženo morda tudi vaše življenje.
Objavljamo program redne krvodajalske akcije v naši občini. Prijave zbirajo vse gospodarske organizacije, zavodi, ustanove in organizacije Rdečega križa.
Naziv gospodarske ganizacije. zavoda, ustanove in RK
Planirano   Cas „., število   odhoda    Zbirno mesto
PONEDELJEK dne 5. aprila 1971
Naziv gospodarske ~aP- organizacije, zavoda.
St.
ustanove in RK
Planirano Cas število    odhoda    Zbirno mesto
8. OO RK Trzin	15	8	Avtobus, post. Trzin			
9. Oagilsko društvo Trzin	5	8	Avtobus, post. Trzin			
10. Kmetij, posk. center Jable	10	8	Avtobus, post. Trzin			
11. Osnov, organ. RK Mengeš	30	8	pred	tovarne*	Trak	Mengeš
12. Dom počitka Mengeš	5	8	pred	tovarno	Trak	Mengeš
13. Kvas Mengeš	5	8	pred	tovarno	Trak	Mengeš
14. AE obrat Mengeš	10	10	pred	tovarno	Trak	Mengeš
15. s-i.......i,i .. Mengeš	10	10	pred	tovarno	Trak	Mengeš
16. Komunal, gospod. Mengeš	6	10	pred	tovarno	Trak	Mengeš
17. Zavarovalnica Sava						
Mengeš	10	10	pred	tovarno	Trak	Mengeš
18. Osnovna šola Mengeš	10	10	pred	tovarno	Trak	Mengeš
19. Zaloga piva Mengeš	3	10	prod	tovarno	Trak	Mengeš
20. Vodna skupnost Mengeš	15	10	pred	tovarno	Trak	Mengeš
21. Prehrana poslov. Mengeš	3	10	pred	tovarno	Trak	Mengeš
22. i., i. Mengeš	40	10	pred	tovarno	Trak	Mengeš
TOREK 6. 4. 1971
23. Papirnica Kollčevo
24. Hellos, obrat Kolieevo
25. Osnov, organiz. RK Jarše
26. Gasilsko društvo Jarše
27. Bioteh. fakulteta, razlsko-
70      6    pred tovarno 45       6     pred obratom Kolieevo 20       6,30 pred železniško postajo Jarše in Rodica
10       6,30 pred železniško postajo Jarše ln Rodica
1.	Melodija Mengeš	40	6	pred tovarno		valna postaja Rodica	15	6,30 pred železniško postajo	
z.	Trak Mengeš	40	6	pred tovarno					in Rodica
3.	Fllc Mengeš	25	6	pred tovarno		28. Mlinostroj Domžale	35	8	pred tovarno Studa
4.	Tamiz Mengeš	15	8	pred tovarno		29. Toko, obrat Studa	70	8	pred tovarno Studa
5.	AMO Mengeš	15	8	pred tovarno	Trak Mengeš	30. Teh. srednja usnjarska ln			
ii.	Opekarna Megneš	10	8	pred tovarno	Trak Mengeš	galanterij, šola Domžale	20	8	pred šolo
7.	Slamnik Mengeš	5	8	pred tovarno	Trak Mengeš	31. Osnovna šola VP. Domžale	5	9,30 pred šolo	
Naziv gospodarske    _ _ »P. organizacije, zavoda. ™o    Cas fl
st-      ustanove in RK        številu uunotia
„       Naziv gospodarske „, Z?P- organizacij.', zavoda. Planirano ustanove in HK
32.	Obnova obrat Domžale	H	»,30 pred	upravo	
U.	Termit, uprava Domžale	8	9,30 pred	obratom	
M,	Avtoservls Domžale	IS	9.3« pred	tovarno	
3.'..	Gasilsko društvo Stob	5	9,30 pred	gasil, domom	Stob
M,	Gasilsko društvo Domžale	1(1	»,30 pred	gasil, domom	Domžale
število 3
SREDA 7. 4. 1971
37. Papirnica Količevo
38. Toko, obrat In uprava
39. Helios, obrat In uprava D
40. Unlversale Domžale
41. Pekarija Domžale
«2. Zdravstveni dom Domžale ti. Novoprem Domžale
44. Gozdno gospod. Domžale
45. Poseb. osnov, šola Homec
40. Osnov, organiz. KK Homec
47. AE obrat Ccrneln
48. Poklicna šola Domžale
49. 1. osnovna šola Dom-ale
50. Napredek Domžale
ČETRTEK 8. 4. 1971
Induplatl Jarše SM. Uljarna Vir Žito obrat Vir Prehrana poslov. Vir Osnov, organi/. RK Vir Gasilsko društvo Vir Tosama Domžale Slovenijales Radomlje Opekarna Radomlje Osni,v. organiz. RK Radomlje Rova
Gasilsko društvo Radomlje ln Rova
Osnovna šola Radomlje Onovna org. RK Dob Gasilsko društvo Dob Osnovna šola Dob Cestno podjetje LJubljana Elektro obrat Domžale Osnovna org. KK
lir .um.....       I j
Gasilski, društvo
Uragomrlj
AE obrat Pšata
Ribogojnica DragomelJ
80. Zavod za glasbeno Izob. Domžale
70 70
PETEK ». 4. 1971
73. Tosama Vir 50
74. Induplatl Jarše 80
75. Termit — kemični obrat Ihan 15
7«. AE obrat prašičereja Ihan 30
77. Osnovna org. RK Ihan 15
78. Gasilsko društvo Ihan 15
79. Osnov. org. RK Domžale 30
81. Alko obrat Domžale 3
82. Skupščina občine Domžale 20
83. Komunalno podjetje Domžale 15
84. Dom počitka Domžale 3
85. SDK Domžale 3
pred tovarno
pred tovarno v Domžalah
86. KB Domžale
87. Gostinsko podjetje Domžale 5
88 Postaja 1 M Domžale 3
8». občinsko sodišče Domžale t
90. Petrol poslov. Domžale t
91. PTT podjetje Domžale t
45	8	pred tovarno v Domžalah	92.	Remontno podjetje		
45	S	pred tovarno v Domžalah		Domžale		9,30
3	8	pred ZD Domžale				
10	8	pred ZD Domžale	93.	Slaščičarna Bistrica Dom.	3	9,30
15	8	pred ZD Domžale				
J	8	pred upravo Domžale	94.	Stanovanjsko podjetje		
3	10	pred gostilno Repanšek		Domžale	3	9,30
		Homec				
			95.	AMD Domžale	20	9,30
15	10	pred gostilno Repanšek Homec	9«.	Zavod za otroško varstvo		
20	10	pred obratom Cernelo		Domžale	4	9,30
5	10	pred I. osnov, šolo Domžale				
3	10	pred 1. osnov, šolo Domžale				
33	10	pred upravo Napredka				
		Domžale	PONEDELJEK 12. 4. 1971			
			97.	Gasilsko društvo Peče	5	6.30
			»8.	Osnov, organiz. KK Peče	15	6,30
KO	1	pred tovarno	99.	Osnov, organiz. RK		
20	6	pred Zlto Vir		Moravče	30	6
U	ti	pred /iii. Vir	100.	AMD Moravče	10	6
I	6	pred Zlto Vir	101.	Gasilsko drušiv, Moravče	lil	6
20	t	pred Zlto Vir	102.			
10	1	pred Zlto Vir		Termit peskokopl Moravče	15	6
M	8	pred tovarno na Viru	103.	Rašica obrat Moravče	25	7
::s	8	pred tovarno	104.	Svit obrat Moravče		7
m	8	pred opekarno	105.	Mizarska delavnica Moravče	5	7
30	8	pred gostilno Sporn				
10	8	pred gostilno Pire Rova	106.	Osnovna šola Moravče	5	7
			107.	Novoprem obrat Krašce	3	6,30
15	8	pred gostilno Sporn Radomlje	108.	Gasilsko društvo Kiušrc	3	6,30
3	8	pred gostilno Sporn Radomlje	109.	Osnov, organiz. RK		
15	9,30	avtobusna postaja Dob		Vrhpolje	10	6.30
10	9,30	avtobusna postaja Dob	110.			
3	9,30 avtobusna postaja Dob			Gasilsko društvo Vrhpolje	5	1,30
5	9,30 pred obratom Domžale		111.	Osnov, nruani/. RK		
II	9,30 pred obratom Domžale			Krtina	10	6.30
			112.	Gasilsko društvu Krtina	3	6.311
10	10	avtobusna  postaja DragomelJ	113.	Osnov, organiz. RK Rafolče	30	10
10	10	avtobusna  poslaja DragomelJ				
18	10	pred obratom Pšata	114.	Osnovna organiz. RK		
3	10	avtobusna postaja DragomelJ		Prevoje	20	JO
			115.	Gasilsko društvo Prevoje	»	10
6 pred tovarno 6     pred tovarno
8 pred obratom Ihan 8 pred obratom Ihan 8 pred trgovino Ihan 8 pred trgovino Ihan 8 pred Skupščino občine Domžale
8     pred Skupščino občine
Domžale 8     pred Skupščino občine
Domžale 8     pred Skupščino občine
Domžale
8     pred Skupščino občine
Domžale 8     pred Skupščino občine
Domžale 9,30 pred Skupščino občine
Domžale
TOREK 13. 4. 1971
116. Gasilsko društvo Trojane
117. Gostišče Konjšek Trojane
118. Osnov, organiz. RK Blagovica
119. Gasilsko društvo Blagovica
120. Ožbolt
121. CešnJIce
122. Osnov. org. RK Krašnja
123. Gasilsko društvo Krašnja
124. RK Zlatupolje
125. KK Lukovica
126. Gasilko društvo Lukovica
127. Čevljarska delavnica Lukovica
128. Osnovna šola Brdo
5
10 10
30 5 10 23
odrufda    Zbirno mesto
9,30 pred Skupščino občin* Domžale
»,30 pred Skupščino občine
Domžale 9,30 pred  Skupščino občine
Domžale 9.JO pred Skupščino občine
Domžale 9.30 pred Skupščino občine
Domžale 9.30 pred Skupščino občine Domžale
Domžale pred Sku Domžale
pred Sku Domžale pred Sku Domžale
pred Sku Domžale
avtobusna postaja Moravče
avtobusna postaja Moravče
avtobusna postaja Moravče
avtobusna postaja Moravče
avtobusna postaja Moravče
avtobusna postaja Moravče
avtobusna postaja Moravče
avtobusna postaja Moravče
pred gostilno Martinček Rafolče
pred gostilno Skarja Prevoj pred gostilno Skarja Prevoj
7     pred gostiščem Konjšek
Trojane 7     pred gostiščem Konjšek
Trojane
7     avtobusna postaja Blagovica
7     avtobusna postaja Blagovica 7     avtobusna postaja Ožbolt 7   pred šolo v CešnJIcah 9     pred  gostilno  v Krašnjl 9     pred  gostilno  v Krašnjl 9,30 avtobusna poslaja Lukovica 9,30 avtobusna postaja Lukovica 9,30 avtobusna postaja Lukovica
9.30 avtobusna postaja Lukovica 9,30 avtobusna postaja Lukovica
Občinski odbor RK Domžale
Silvestrovanje, kakršnega še ni bilo v Domžalah
V zadnji številki Občinskega poročevalca je bilo objavljenih le nekaj skromnih podatkov o tatvinah, ki so jih storili domžalski mladoletniki. Da bo zadeva jasna vsem in da ne bo nepotrebnega ugibanja, bi rad vsaj nekaj teh primerov podrobneje opisal.
Dne 3. XII. 1970 v jutranjih urah se je kakor blisk raznesla vest po Domžalah, da so neznanci vlomili v VELEBLAGOVNICO v Domžalah in pobrali veliko raznovrstnih predmetov. Na kraj dejanja so odšli delavci PM Domžale, ki so takoj ugotovili, da gre za eno največjih vlomnih tatvin v zadnjem času. Zaradi obsežnega dela pri takem ogledu so iz Ljubljane poklicali na pomoč delavce UJV. Po triurnem pregledu je bilo ugotovljeno, da so neznanci splezali na teraso po strelovodu na vzhodni strani in se po njem spustili na ploščad pred glavnim vhodom. Tu so v I. nadstropju razbili okenske steklo in tako prišli v notranjost VELEBLAGOVNICE, od koder pa so imeli dostop po vseh oddelkih. Ovira so bila steklena vrata med I. in II. etažo, ki pa so jih tudi razbili. Nabrali so raznovrstnega blaga v skupni vrednosti 14.327.60 din, Kraj dejanja so zapustili po isti poti, kakor so prišli.
Takoj po končanem ukrepu je bilo na PM Domžale posvetovanje o ukrepih za izsleditev storilca. Ugotovljeno je bilo. da je miličnik Drago PERIC nekako ob 3. uri zjutraj legitimiral mladoletnika J. P., ki se je zadrževal pri VELEBLAGOVNICI Priveden je bil na PM z namenom, da se ugotovi njegova identiteta. Preko PM Kamnik je bilo ugotovljeno, da je o sebi dal prave podatke. Pri ogledu kraja kaznivega dejanja je bilo najdenih nekaj sledov, ki so kazali, da je bila na delu skupina mladoletnikov.
Iz obstoječih evidenc je bilo ugotovljeno, da sta iz VPD Radeče pobegnila dva mladoletnika, S. F. in P. M., ki sta delavcem Milice Domžal in Kamnika poznana, ker imata za seboj že več kaznivih dejanj.
2e 2. XII. je bila PM Domžale obveščena, da je bil v noči od 1. na 2. XII. 1970 izvršen vlom v Rimskih toplicah. Začeli smo povezovati vse doslej zbrane podatke in ugotovili, da bi lahko prav ta dva mladoletnika storila ta vlom. Takoj je bila obveščena PM Kamnik, delavci so napravili hišno preiskavo na stanovanju pobeglih mladoletnikov in zasegli večjo količino raznovrstnega materiala za katerega je bilo takoj nesporno ugotovljeno, da izhaja iz vloma v Rimskih toplicah. Ker smo tudi na kraju dejanja našli nekaj takih predmetov je bil podan utemeljen sum, da sta prav
ta dva storilca bila na delu tudi v Domžalah.
S poizvedbami tega dne smo ugotovili še, da sta bila opažena v družbi s tarna dvema še dva mladoletnika iz Kamnika in to J. P. in P. 2. Miličnikom PM Kamnik je uspelo še isti večer izslediti vse štiri mladoletnike, ki so dejanja na podlagi dokazov kaj kmalu priznali. Povedali pa so še, da so kritičnega večera v Kamniku ukradli avto in se z njim pripeljali v Domžale. Skoraj v celoti smo zasegli ukradeni material in ga vrnili oškodovanemu podjetju.
Bližali so se novoletni prazniki in je bilo sklepati, da bo v Domžalah za nekaj časa mir pred tatvinami, pa smo se zmotili. Skupina mladoletnikov iz Domžal je hotela silvestrovati na posebno slavnostni način, kar jim je tudi uspelo.
Dne 30. 12. 1970 v večernih urah se je zbrala skupina šestih mladoletnikov C. S., K. A., L. D., L. S., K. P. in M. F. Po krajšem posvetovanju v kino-dvorani in na domžalskih ulicah so sklenili, da bodo najprej vlomiliv skladišče trg. podjetja Napredek v Krakovski ulici. Vlom, skozi stranska vrata jim je v celoti uspel. Z ročnim vozičkom (cizo) so ukradeni material odpeljali v Prešernovo ul. št. 17, kjer so ga odložili. Najmlajši član te skupine je voziček moral odpeljati domov, ostalih pet pa se je napotilo proti VELEBLAGOVNICI in tu so vlomili prav na isti način kot je opisano v prvem primeru. Pokradli so raznovrstnega blaga za vrednost 15.000,00 din. Ukradene predmete so odnesli, tja, kamor so shranili material iz skladišča.
Veselo silvestrovanje:
Na Silvestrov večer se je zbrala vsa že opisana druščina, ki se ji je pridružila še mladoletnica K. iz Radomlja, v hiši št. 17, na Prešernovi cesti. Začeli so neusmiljeno odpirati steklenice VISKIJA, COURVOISE-ERA, in raznega šampanjca. To se jim je kaj kmalu poznalo v njihovih glavah. Steklenice, ki so jih odpirali in ker jih niso mogli popiti so začele leteti v stene. Svoje so naredile tudi ukradene cigare in cigarete, s katerimi so se zelo dobro založili v VELEBLAGOVNICI. Naj pripomnim, da so pokradli samo cigarete inozemske izdelave. Da bi napravili še večjo škodo, za začeli z razbijanjem tranzi-
storjev in magnetofonov. Povem naj le to, da so razbili samo en tranzistor, ki je bil vreden sam 1.650,00 din. Ponoreli mladinci, če jih tako sploh lahko imenujem, so začeli piti celo kolonjsku vodo, ker jim viski ni več ugajal. V poznih jutranjih urah so odšli vsak na svoj dom. Kako so prišli domov se večina njih ne spominja. Po silvestrovanju so bili prepričani, da jim nihče več ne more ničesar in so še tri dni hodili v sobo, kjer si je vsak privoščil, kar mu je ugajalo.
Na podlagi zbranih podatkov, ki so jih delavci PM Domžale skupaj z delavci UJV Ljubljana zbrali, je bilo ugotovljeno, da bi pri tatvinah lahko sodelovali Domžalčani, ki so delavcem PM že dobro znani. Zato smo se odločili, da dne 6. I. 1971 opravimo hišno preiskavo. Uspeh ni izostal. Ko smo vstopili v sobo. kjer so bili ukradeni predmeti in kjer so mladoletniki silve-strovali se nam je nudil nepopisen primer. Na tleh je bilo ne-
šteto pohojenih cigaret, cigar, žvečilnih gumijev, steklenic, napolitanke, razbiti tranzistorji, skratka, uničeno skoraj vse, kar so ukradli. Ostala sta le še dva neodprta kartona alkoholnih pijač. Pri preiskavi pa niso našli samo predmete, ki so izhajali iz vlomnih tatvin v Domžalah. Prav ista skupina je dvakrat vlomila tudi v Kamniku, odkoder je odnesla smučarsko opremo.
Lov za storilci: Se istega dne, je domžalskim miličnikom  uspelo izslediti tri
mladoletnike in jih po nalogu preiskovalnega sodnika odpeljali v preiskovalni zapor. Ostali trije so se odločili, da pobegnejo prek meje v Italijo. Po takojšnjem razpisu tiralice so bili dne 5. I. 1971 aretirani v Dekanih in pripeljani v preiskovalni zapor, ker jih pet obžaluje svoje početje, najmlajši L. D. pa je bil izpuščen po petdnevnem jokanju v zaporu.
Preiskava še ni končana, je pa v polnem teku. Ugotovljeno pa je že sedaj, da je ta skupina napravila krog 80 manjših tatvin v samopostrežnih trgovinah v Domžalah. Kradli so predvsem manjše količine in to razne konzerve in alkoholne pijače, kolikor so rabili vsak dan za malico.
Omenili bi še eno večjo tatvino, ki jo je ta skupina storila v Ljubljani. Tam so iz trgovine odnesli okrog 80 komadov nožev za podvodni ribolov in oškodovali podjetje SLOVENIJA-SPORT za ca. 4.648,00 din. Ta skupina pa ni prizanesla niti
..........
nabiralnikom v cerkvi. Ugotovljeno je, da so v nabiralnik vlomili in odnesli manjše zneske.
Istočasno kot ta pa je bila v Domžalah izsledena še druga skupina vlomilcev. Ta skupina je vlomila v skladišče trgovskega podjetja NAPREDEK" 29. na 30. 12. 1970 in odnesla večjo količino cigaret in žganih pijač. Delavci tega skladišča tatvine sploh niso opazili, zanjo so zvedeli šele, ko jih je PM Domžale obvestila in jim nekaj ukradenih predmetov vrnila. V noči od 3. na 4. 12. 1970 so vlomili tudi v bife pri Kolodvoru na Kolodvorski cesti v Domžalah in odnesli nekaj pijače in cigaret.
Opisoval bi lahko še in 5e, vendar sem navedel le nekaj izrazitejših Drimerov Rad pa bi omenil misel preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani Andreja JARCA, da domžalski mladinci predstavljajo trenutno največji problem na območju UJV Ljubljana.
Samopostrežna trgovina -Mercalor- razglaša prosto delovno mesto čistilke sanitarnih prostorov in javnih stranišč pri avtobusni postaji Domžale.
Nastop službe je mogoč takoj.
Prošnje pošljite na naslov: Samopostrežna trgovina Mer-cator, Domžale, Kolodvorska ulica.
Buldožer podjetja OBNOVA pa je začel riti tudi že na prostoru za trgovsko stanovanjskimi bloki na Ljubljanski cesti. V tej novi domžalski soseski bodo zrasle stolpnice in bloki, ki bodo, skupno z že obstoječimi objekti oblikovali novo domžalsko
središče
Namesto dnevnika
ODMEV/
Normalno in razumljivo je, da tisti, ki jih zadevajo posamezni članki, ali bodice, objavljene v časnikih, nanje odgovarjajo, reagirajo. Včasih so ti odgovori ostri, preveč ostri. Tudi to je normalno. Nemoralno pa je. da je njihova obramba žaljiva, ali surova. Izgleda, da je želja po maščevanju pri nekaterih močnejša od razuma.
Kdor se loti pisanja o sredstvih javnega obveščanja, mora pričakovati različne reakcije, nasprotovanja — in tudi grožnje. Da pri nas glede tega nismo izjeme potrjuje reakcija prizadetih v zvezji z zbadljivo novico v prejšnji številki našega lista o vlomu v prostore odseka za notranje zadeve na občino. Eden prizadetih mi je blagovolil v čisto resnem tonu naznaniti na pločniku, da me bo enkrat po zobeh.
Torej: če se bodo tudi drugi zgledovali po njem, si bom moral nujno zagotoviti pri zobozdravniku vrstni red. To pišem predvsem zato. ker se v naši občini množijo poskusi obračunavanja z ljudmi, ki javno izražajo svoja mnenja.
Imena pri tem niti niso najpomembnejša, bolj zaskrbljuje pojav. In še to: doslej še nihče ni obvestil .javnosti o omenjenem vlomu, čeprav gre za javni organ, za tistega, ki bi moral druge varovati pred podobnimi nevarnostmi. — Izgleda tudi, da se bodo kopja zlomila na najnižjih, za to najmanj odgovornih
CENE
Vse vprek je slišati, da je vsak dan vse dražje. Slovesno izjavljam, da to ni res! Te dni sem namreč na svoje — in upam, delovnega ljudstva — veselje ugotovil v Napredkovi Veleblagovnici, da se je kaviar pocenil za 50 odstotkov: od 100 (novih) dinarjev za 1 (eno) konzervo na 54 (novih) dinarjev. Torej so vesti o stalnem večanju življenjskih stroškov le delno resnične!
Manj smešno je pred nekaj dnevi zvenelo obvestilo po zvočnikih (!) v tej Veleblagovnici, naj te in te prodajalke naslednji dan pridejo toliko in toliko prej na delo zaradi popisa blaga. Vsi so to slišali — prodajalke in — kupci. Kaj menite: ali je to le nerodnost ali pa diši po sabotaži in ustvarjanju zmede med kupci?!
Lahko, da gre le za nerodnost, ker so takšno obvestilo pač posredovali po zvočniku, ne da bi popolneje pojasnili, da bo popis blaga zaradi spremembe stopnje prometnega davka za nekatere vrste blaga. (Na primer: Znižal se je prometni davek za tekstilno blago in konfekcijo. Ker to ni bilo pojasnjeno, so kupci ne-
hote pomislili: aha. spet bo vse dražje. Zato: navali po policah. Ne vsi. toda mnogi. Tu pa smo že pri špekulacijah, ki imajo sicer ' socialistično firmo: delajo jih delovne organizacije zato, da bi povečale promet, izpraznile skladišča, umetno ustvarile vs-liko povpraševanje. Zelo vesel bi bil — in morda še kdo — če bi odgovorni ljudje iz Napredka pojasnili, da gre za nerodnost .n da ne bo vse dražje. Upam tudi. da zaradi tega zapisa (in nekaterih prejšnjih) ne bo skušal Napredek predvsem obračunati z mano. manj pa pojasniti svojo poslovno politiko.
DINAR
V januarju smo končno doživeli tretje razvrednotenje dinarja v zadnjih desetih letih. Njegova vrednost se je glede na ameriški dolar zmanjšala za 20 odstotkov. Nekateri so hoteli pojasnjevati da je bil dinar devalviran le za 16,7 "/o. ker je sedaj dolar 15 dinarjev, torej ga bomo plačevali za 1,5 dinarja več, kot doslej, oziroma za 16.7 odstotka več kot glede na novo razmerje. Ljudska pamet pa bolj zdravo in enostavno razmišlja. Za dolar (ali marko) bomo morali dati eno petino več. kot doslej, torej je dinar razvrednoten za 20 "/o. Predolgo zanikamo devalvacijo in ob njej smo bili priča nekaterim pojavom, ki so neposredno in posredno povzročil, veliko zmede, jeze ter nekatere hude špekulacije, ki jih bo-bo tako in drugače občutili vsi.
V večini drugih držav devalvacijo nacionalne valute pripravljajo tako. polihem, da je v Franciji vedelo zanjo ob zadnji spremembi vrednosti franka — pred njeno objavo — vsega 5 ali
Naj v okviru opisa Domžal navedem tudi znane Domžalča-ne in tiste, ki so živeli in še živijo v Domžalah in so tu delali in ustvarjali.
Kipar PETER LOBODA je bil rojen 1894 v Zgornjih Domžalah, umrl je pa leta 1952 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Prve osnove je dobil v delavnici j>o-dobarja Hrovata v Domžalah. Svoje znanje je nato izpopolnjeval v podobarski in rezbarski delavnici Ivana Pengova v Ljubljani, študij pa nadaljeval pri kiparju Repiču v Ljubljani. Akademijo je končal v Zagrebu, kjer je bil najboljši učenec kiparja Ivana Meštroviča. Od lila 1948 dalje pa je bil docent na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani.
Svojo prvo razstavo je imel v Ljubljani, razstavljal je pa tudi v Zagrebu. Mariboru, Beogradu. Londonu. Ustvarjal je v glini.
6 ljudi — torej tudi ne vsi ministri. Pri nas smo bili demo-kratično-anarhični. Zlasti tisti, ki so največ prispevali k vzroku zanjo, so tolikokrat zanikali, da so vsi samo pričakovali, kdaj in kolikšna bo. Zanjo je vedela vrsta ljudi v državni upravi in v bankah; od nikogar drugega, kot od teh ljudi pa se je novica v začetku januarja širila kot kuga. Posledice so bile taksne, da je morala vlada z njeno objavo pohiteti, kajti sicer bi v celoti izpraznili devizne rezerve. Vsi so namreč pohiteli v teh dneh na bančna okenca po devize, ki jih dobimo na potni list. V Domžalah sicer ne. za-to pa toliko bolj v Ljubljani. Pa vendar: nihče ni nikogar poklicni na odgovornost, čeprav je konec koncev v začetku vedelo za devalvacijo le nekaj ljudi. — Na črni borzi ra zadnje mesece tako ni bilo deviz niti za sol. Sorodniki na delu v tujini so na tej borzi rotirali višje kot vesoljci.
Težja stvar pa je tale: že nekaj mesecev so uvozna podjetja z veliko naglico uvažala razne vrste blaga in ga potem držale v skladiščih, pričakujoč devalvacijo. Račun je enostaven. Blago so uvozili po stari vrednosti dolarja ah marke, prodali ga bodo pa glede na novo vrednost, izraženo v dinarjih To pa je seveda čista špekulacija. Njen obseg je neverjeten. Carinska skladišča v Ljubljani in drugje so že nekaj mesecev polna takega blaga. Uvozniki sicer plačujejo ležarino. toda to Je zanje malenkost. To bodo tako plačali potrošniki. Najhuje pa je. da bodo morala mnoga podjetja plačati tem uvoznikom dražje surovine ali polizdelke, ki jih potrebujejo za lastno proizvod-
kamnu. lesu. bronu. Slikal je tudi v olju in temperi.
V Domžalah je upodobil Ke-brovega Janka — slepega muzikanta, kip Marije z detetom, ki je v privatni lasti, kip Kristusa kralja na cerkvi. Umirajoči labod v prostorih Sob Domžale in domžalski spomenik NOB, ki ga
njo. Podjetniški stroški bodo po-rastli. izzval, dodaten pritisk na povečanje cen njihovih izdelkov. In druga posledica, morda še hujša: uvozniki so večino prostih dinarskih sredstev namenili za nakup deviz, oziroma za obvezni uvozni polog za tako povečan obseg uvoza blaga- Obenem pa so povečali svoje obveznosti domačih proizvajalcev. Po_ sledica: še hujša nelikvidnost mnogih podjetij, težave po izplačilih osebnih dohodkov in podobno. Marsikje torej predvsem zaradi špekulacije peščice ljudi v zunanjetrgovinskih podjetjih. Izhod7 Nobena posebna modrost, pravijo ekonomisti. Dokler bomo imeli takšen birokratski, administrativni uvozno-no-izvozni ,n devizni sistem, bodo možne takšne in drugačne nepravilnosti. Ko uvozniki od države po uradnem tečaju dobivajo devize za uvoz potrebnega in nepotrebnega — blaga, tiste devize, ki so jih drugi krvavo prislužili z izvozom (mnogokrat pod lastno ceno), če ne bomo hitreje sprostili naš izvoz in uvoz ter razpolaganje z devizami, bodo še vedno na družbenem gospodarskem telesu pijavke, ki bodo pile gospodarstvu kri. ki je nujno potrebuje za hitrejšo modernizacijo in usposabljanje za konkurenčno borbo na tujih tržiščih. Dokler pa imajo kmetje in kmetijski delavci nizke dohodke, živino pa izvažamo za dolarje, ki jih država pobere v skupno kaso in jih potem deli za manj ali boli potreben uvoz. potem bomo še vedno priča socialnim nemirom. Pa ne tistim, ki izvirajo iz naše zaostalosti, nizke produktivnosti, ampak tistim, ki izvirajo iz različnega ekonomskega položaja podjetij in tam zaposlenih, ki je posledica neustreznega administrativnega vmešavanja v dohodkovne odnose — na tak ali drugačen način. Franci Gerbcc
je ustvaril skupaj s kiparjem Smerdu.jem.
Skupaj s kiparjem Meštrovi-čem je delal pri spomeniku Indijanca v Chicagu in spomeniku Grgurja Ninskega v Splitu.
V Domžalah je bil leta 1927 rojen tudi akademski slikar DA-NIEL    FUGGER. Akademijo
Pšence, »bajerji« talne vode v bližini današnjega Avtoservlsa, so bili nekoč drsališče domžalske in stobovske mladine. Danes je nanje ostal samo še spomin
Naši turistični kraji - Domžale
upodabljajočih umetnosti je leta 1954 končal pri akademiku Goj-miru Antonu Kosu. Nato .ie pri istem profesorju leta 1956 končal tudi spccialko za portret iti kompozicijo. Razstavljal .ie v Domžalah, Ljubljani. Kranju, Slovenj Gradcu. Mariboru, Velenju in tudi v Franciji. Tu v< leta 1968 dobil tudi diplomo »Grand prix du Salon de nii-neur«.
Opremil je tudi knjigo »From Carniola to Carnegie H n 11 -• o pevcu Antonu Šubliu. s lfi celostranskimi barvnimi reproduk-cijami. t Subljevim portivlmn in nekaj perorisbami
Njegova zadnja razstava je bila v Domžalah lani. v času občinskega praznika, ob koncu leta pa je razstavljal v Švici.
Domžalčan je tudi grafik MARJAN VOJSKA, rojen leta 1934. Veselje do slikanja je dobil že pri očetu slikarju in pleskarju. Študiral je na šoli za umetno obrt, V lotih 1955 — 195!) je študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani pri prof. Gojmiru Antonu Kosu in na specialki za grafiko pri prof. Riku Deben.jaku.
Od leta 1965 je docent za grafiko na višji šoli za likovno vzgojo v Miinstru v Nemčiji.
Svojo zadnjo razstavo je imel v Beogradu, v juliju lani pa je v Mali Galeriji v Ljubljani.
V Domžalah je bil leta 1939 rojen širom Evrop? znani pianist ACI BERTONCEL.I. Klavirske tipke je najprej preizkušal pod vodstvom Toneta Samcja na harmoniki, nato se je pa ves posvetil klavirju.
Srednjo glasbeno šolo je obiskoval pri prof. Zorki Bradače-vi. Akademijo za glasbo pa pri prof. Hildi Hnrakovi Nato so je dve leti izpopolnjeval v Parizu pri Pierru Sanconu. nato v Rimu pri Guidi Agosti. med počitnicami v letih 1955—1958 pa v Salzburgu  pri   Carlu Zecchiju.
Nastopa povprečno tridesetkrat na leto. Nastopil je že skoraj v vseh evropskih deželah, stalni gost pa je tudi v RTV LJubljana.
Znani pevec ANTON SUREI.J je bi! rojen na Rodici leta 1899. umrl pa je v Ameriki leta 10f.fi Konservatorit in dramaturško šolo je končal v Ljubljani, izpopolnjeval se je na glasbeni šoli v Berlinu, nekaj časa pol mod primorskimi Slovenci in v ljubljanski operi. Leta 1928 je odšel v Ameriko. Tu je posnel 31 pesmi na ploščo. 14 let je tudi pel v Metropolitan operi v New Yorku. Stalno so je naselil v Clevelandu. kjer je ustanovil tudi operno hišo. Bil jo vodja osmih zborov. Največ skrbi pa je posvetil Glasbeni Matici in mladinskim zborom mod ameriškimi Slovenci v Clevelandu Leto po smrti so mu ameriški Slovenci prinesli ploščo z njegovim reliefom. Vzidana jo na njegovi  rojstni  hiši  na Rodici.
Sedaj naj pa navedem še nekaj mož. ki so. oz. še žive v Domžalah in tu delajo.
Župnik FRANC BERNIK, rojen 1870 v Šentvidu pri Ljubljani, umrl v Domžalah 194.'!. Ima veliko zaslug, da je bila v Domžalah ustanovljena fara. zgradil je stavbo, kjer ima sedaj prostore Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale in kino Domžale, ustanovil Dom počitka, povečal cerkev in dal poslikati cerkev freskantu Slavku Pengovu.
Predvsem je znan po svojih knjigah: »Z nekdanje Goričice-in -Zgodovina fare Domžale- V dveh delih.
V Domžalah je živel in delal tudi višji gradbeni tehnik JOŽE KARLOVSEK. rojen 1900 V Smai.jeti pri Novem mestu, umrl 1903 v Domžalah. Njegov je izvirni postopek slikanja na les z lužnimi barvami. Spisal je knjige: Slovenska hiša I. in II., Slovenski domovi. Slovenski ornament — zgodovinski razvoj 'n Slovenski ornament — ljudski in obrtniški izdelki. Leta 1951 je prejel Prešernovo nagrado kot sestavljavcc najboljših tehničnih učnih knjig.
V Domžalah živi in dela tudi MILAN MERHAR, učitelj v pokoju, slikar-amakr, sicer pa član društva likovnih samorast-nikov. Prva njegova razstava v Domžalah je bila leta 1950. zadnja pa lani v mesecu oktobru. Razstavljal- je še v Kranju. Kamniku. Moravčah. Trbovljah, Laškem, Ljubljani in Mariboru. Njegovi najljubši motivi so pokrajina okolico Domžal in prelepo Kamniške planine.
V našem kraju živi in ustvarja že dolgo vrsto let skladatelj MATIJA TOMC. rojen 1899 na Kapljiščih pri Metliki v Beli krajini. Od leta 1946 je župnik v Domžalah. V letih 1925 in 1926 jo študiral na konservatoriju v Ljubljani, od 1926—1930 študiral akademijo za glasbo na Dunaju in jo uspešno končal, nato je bil do leta 1941 profesor na škofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. Od leta 1951 je član znanstvenega sveta pri komisiji za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Je oblikovalec slovenskih ljudskih pesmi. Znano je pred-vse mnjegovo delo Stara pravda. S skladateljem Lukom Kra-molcom sta izdala 3 zvezke Slovensko pesmarice. Napisal je pa tudi skladbo Janičar in Kaj čakaš Turčin, ki so jih uspešno izvedli na vsakoletni prireditvi »Adam Ravbar- na Krumperku.
V Domžalah jo bila leta 1941 rojena tudi pisateljica Breda Zoror-Smolnikar, znana predvsem po knjigi »Otročički življenje teče dalje*, ki je izšla lota 1963 Zanjo je leta 1964 prejela Levstikovo nagrado Leta 1967 jo pa iznod njenega peresa izšla še knjiga »Mali mozaik imen«.
Navedel sem le nekaj najbolj poznanih domžalskih kulturnih
Med najstarejše hiše v Domžalah oz. v Stohu spada Zmajdova hiša. Danes sicer njena zunanja podoba ne kaže več tistega, kar je še pred leti bila, tipično slovensko leseno kmečko hišo z balkoni in s arhitekturnimi posebnostmi, ki so tako tipično slovenske, da je zato hiša postala predmet strokovne in znanstvene obdelave in raziskave naših etno-grafov. V njeni prvotni obliki nam jo je ohranil domačin Jože Karlovšek v delu, ki opisuje domove na slovenskem
delavcev. Občane prosim, da me dopolnijo še z drugimi. Ker je pa naslov tega sestavka Naši turistični kraji, naj za konec navedem še nekaj zanimivosti in izletov v bližnjo okolico. Tako kol. je znana Dolenjska po dolini gradov, velja to tudi Za bližnjo okolico Domžal, saj je tu ostalo še precej gradov, čeprav jih je bilo med vojno nekaj požganih in uničenih.
To so grad Krumperk. ki leži 4 km jugovzhodno od Domžal in nedaleč od Doba. Grad je tipična renesančna stavba, pravokotnega tlorisa s štirimi ujetnimi stolpi, in močnim dvojnim stopničastim konzolnim vencem. Ima lep portal, arkadno dvorišče in leseno stopnišče. V gradu je shranjena tudi slamnikarska zbirka in upamo, da bo v kratkem začela služiti svojemu namenu, posebno če se bo razširila z novimi eksponati, kar je že skrajni čas. Predpogoj za to pa jo. da bi našli primerna stanovanja za stranke, ki so sedaj v gradu, urediti bo pa treba tudi lastništvo stavbe.
Grad je znan predvsem po Adamu Ravbar.ju, ki se je odlikoval v bitki pri Sisku v bojih proti Turkom.
V bližini Doba sta še dva gradova: Crnclo in Cešenik, ki sta bila mod vojno požgana, vendar po vojni obnovljena.
V bližini Radomelj jo stal lep grad v Volčjem potoku, ki jo bil mod vojno požgan, po vojni pa ni bil obnovljen.
Požgan je bil tudi grad Brdo pri Lukovici, ki je bil zelo podoben krumperškomu. Tu jo bil doma pisatelj Janko Kersnik. Sedaj je le delno obnovljen, le toliko, da je zavarovan, v glavnem je pa še vedno v ruševinah. Obnavlja ga zavod za spomeniško varstvo v Kranju.
V bližini Dragomlja jo grad Mala Loka. med vojno požgan, po vojni pa obnovljen.
V Mengšu sta dva gradova, spodnji in gornji grad. Novi grad je iz leta 1630. Stari grad je nekdaj stal na hribu Goba-
vica. Se en grad je, ki je ohranjen in med vojno ni bil požgan. To je grad llabah ali Jab-lje. Ima lepo arkadno dvorišče, podobno kot na gradu Krumperk, z lepimi Jelovškovimi freskami pa je poslikana slavnostna dvorana, ki bi jo bilo treba nujno zaščititi, kajti sicer bo ta umetnina kaj kmalu uničena. Slikane tapete iz, tega gradu so pa sedaj na blejskem gradu.
Med vojno je bil požgan tudi grad Groblje, v katerem je bilo več Jclovškovih fresk.
Skoda, da ne znamo teh gradov urediti tako. kot so urejeni gradovi v Ptuju, Statenbcrgu, Borlu, Bledu in še marsikje drugje. Z ureditvijo teh gradov bi privabili v Domžale in bližnjo okolico mnogo turistov, posebno še sedaj, če bodo urejene vpadnice v Domžale.
Domžale in bližnja okolica so znane tudi po cerkvah, ki hranijo prelepe treske. To so freske slikarja Franca Jelovška v cerkvi v G robijah, ki je muzej cerkvene baročne umetnosti na Slovenskem. Cerkev je slikal v času od 1759—1763.
Zanimiva je gotska cerkev v Krtini s tabornim obzidjem in freskami iz 15. stoletja.
Lepe so tudi freske v Prapre-čah pri Lukovici, ki se po kvaliteti lahko kosajo s freskami pri sv, Primožu nad Kamnikom.
V bližini Ihana je cerkev na Goropečah, predvsem znana po fj'cskah Pametne in nespametne device.
V bližini je cerkev na Taboru, ki ima še delno ohranjeno taborsko obzidje s strelnimi linami. Tu so nekoč pokopavali krumporške graščake.
Jclovškovo fresko hrani tudi ihanska cerkev.
Freske so ohranjene tudi v gotskem presbiteriju mengeške cerkve, ki jo nekoč bila turški tabor, zvonik pa je bil taborni stolp Sedaj naj pa na kratko opišem še bližnja izletišča.
V neposredni bližini Domžal je zaščiten grič Sumberk s sedaj že uničeno Malo jamo in Dolgo jamo.
Prelep ie Arboretum Volčji potok, ki ga nedeljo za nedeljo obišče na stotine ljubiteljev ic-pega drevja in cvetja.
Na hribu Gobavica, 433 m nad Mengšom, je planinska koča, nedaleč od Trzina na Dobenu pa znana Ručigajeva gostilna. Na Gorjuši je Jamarski dom in le nekaj deset metrov stran znana Železna jama. Nekaj daljši izleti so pa v Moravsko dolino in na Limbarsko goro, 7(ili m, s turističnim domom, ki je sedaj dostopna tudi z avtomobili, na
Trojico, v Kamniški Bistrici, 22 km, s planinskim domom, Trojane 25 km, in še 7 km dalje V Medijske toplice z bazenom in termalno vodo, na Veliki planini, na Krvavec 1853 m, z žičnico in še in še. Lepih izletišč je dovolj za motorizirane in ne-motorizirane izletnike, povsod je tudi poskrbljeno za dobro jedačo in pijačo, saj so Domžale in bližnja okolica, kot sem že nekoč omenil, znane tudi po dobro urejenih gostinskih lokalih.
T. Ravnikar
Delo pionirjev na šoli v Mengšu
Pionirski odred »Matije Blej-ea-Malevža« na osnovni šoli V Mengšu, je v prvem polletju s svojim delom pokazal, kaj vse se da narediti, če ima dnl,;'r in deloven odbor in odličnega mentorja, kakršna ie l.ovarišica Štefka Mlakar.
Načrt, ki so ga sprejeli na konferenci pionirske organizacije je obsežen, vendar so doslej izpolnili vse naloge, ki so si Jih zadali. Posebno poln' Ino je delo organizacije i>ri zbiranju oblek, čevljev, knjig in drugih reči, ki so jih poslali na Kozjansko in v Haloze. Za novo leto so poslali poln kombi zbranega materiala in tako obdarili več kot sto otrok, ki so bili presrečni, da jih je za novoletno jelko dedek Mraz tako nepričakovano obdaril.
Tradicionalni obiski pionirJŽV v domu počitka v Mengšu 10 vedno dobrodošli, saj s svojo vedrino razbijejo vsakdanjost življenja v domu. S pesmijo, dekiamacijami, pripovedjo, često do solz ganejo hvaležno občinstvo, saj jim pričarajo brezskrbno mladost in radost.
Tudi na športnem področju so pionirji aktivni. Sodelovali so na pionirskem prvenstvu gorenjskih občin na Lancovem pri Radovljici, izvedli v okviru ZPM sankaško prvenstvo pionirjev v občini Domžale in se udeležili republiškega prvenstva sankačev na Jesenicah. Izvedli so mnogoboj v orodni telovadbi in imeli več športnih srečanj z drugimi pionirji.
Tudi dedek Mraz s spremstvom, ki so ga organizirali starejši pionirji naše šole, je razveselil in tudi obdaril na stotine malčkov v vseh mengeških podjetjih, na Homcu, v Radomljah in v enotah agrokombinata Emona.
Delo likovnega krožka je bilo kronano z uspehom, saj so bila njihova dela razstavljena na razstavi v Ljubljani. Foto krožek, kuharski krožek, dramska in folklorna skupina, šahovski krožek pa bodo tudi dokazali da je njihovo tiho delo uspešno in vredno pohvale.
Vse to kaže .da je šolska mladina voljna delati tudi izven Iole in da bomo ob koncu leta lahko napisali, da je pionirski odred »Matije Blejca-Matevža«
izpolnil vse naloge, ki si jih je zadal na letni konferenci.
R. M.
Dolgo je prav središče Domžal ostalo nezazidano in to prav zato, ker je bil ta predel rezerviran za prihodnje središče našega upravnega centra, kjer naj bi zrasle reprezentativne stavbe po načrtu, ki smo gu pred leti le objavili. Sedaj pa so dela za uresničenje te zamisli že stekla
Akademija TVO Partizan Mengeš
TVD Partizan Mengeš je imel dne 22. januarja 1971 slavnostno akademijo v kinodvorani v Mengšu. Akademija je bila posvečena petindvajsetletnici osvoboditve in obstoja društva.
Na podlagi predvojnih izkušenj in tradicije je TVD Partizan takoj po osvoboditvi začel delo. ki je bilo prekinjeno z nemško okupacijo. Ker pa je bil
V mesecu januarju matičnega okoliša
1. PETERCA JANEZ, roj. 2.
XI. 1939. umrl 5. I. 1971 v Seio pri Ihanu 41
2. JERETINA roj. SVETLIN TEREZIJA, roj, 18. IX. 1901, umrla 15. 1. 1971 v Srednjih Jaršah št. 48
3. RUDNIK TEREZIJA, roj 31. III. 1889, umrla 14. I. 1971 na Mali Loki 8
4. JANČAR ANDREJ, roj. 16. XI. 1903, umrl 17. 1. 1971 Podrečje št. 33
5. KEPIC    JANEZ,   roj. li.
XII. 1884. umrl 18. I. 1971 Domžale, Mačkove! 7
6. GABRIC FRANC, roj. 26.
XI. 1893, umrl 7. I. 1971 Srednje Jarše št. 5(i
7. LONČAR LOVRENC roj. 8. VIII. 1901. umrl 11. I. 1971 Skocjan št. 4
8. PETER KATARINA, roj. CECI, roj. 22. IX. 1923. umrla 25. 12. 1970 Preserje pri Radomljah št. 89
i). CERAR r, ROGELJ ANA roji 25. VII. 1895 umrla 4. I. 1971 Dob št. 115
10. ZINKO MATIJA, roj. 17. II. [911, umrl 21, I. 1971 Dob št. 133
11. KASNIK roj. STUPICA IVANA, roj. 25. XII. 1887, umrla 27. I. 1971 Vrba 12
12. JUSTIN  JANEZ, roj. 23.
XII. 1886. umrl 20. I. 1971 Pre-voje št. 87
13. URANKAR ŠTEFAN, roj. 23. XII. 1907, umrl 13. 1. 1971 Selce št. 4
požgan sokolski dom, je svojo dejavnost razvijal v pomožnih prostorih, ki so danes last podjetja »Melodija- Mengeš. S požrtvovalnim delom, mnogimi udarniškimi urami, so člani Partizana kmalu pozidali stan dom in ga kasneje adaptirali v prijetno telovadnico. Res je. da še manjkajo dodatni prostori, vendar je dom le toliko USposOb-
1971 so na
in
14. PFE1FER r. GRILC PAVLA, roj. 26. I. 1906, umrla 4, I. 1971 Spodnji   Prapreče št. 4
15. OKORN r. CIREH FRANČIŠKA, roj. 2. IV. 1885, umrlu 3, I. 1971 Dole pri Krašcah št. li.
10. ŠKRLEP    MARIJA. roj
1895. umrla 5. Prešernova 34 17. PIRNAT JAN. roj. 1909.
I. 1971 Mengeš,
IV1AKSIMILI-umrl 9. 1. 1971
Mengeš. Prešel nova 34
18. OTOREPEC r. VALHER ROZA, roj. 1883 umrla 16. I. 1971 Mengeš. Glavni trg št. 13
19. KRUŠNI K roj. STOPAR MARIJA roj. 1897. umrla 20. 1. 1971 Mengeš, Zavrti št. 7
Ijen. da se v njem lahko odvija raznovrstna vadba, pa tudi šolska mladina gostuje v tem domu, ker' nima svoje telovadnic?.
Prikaz dela. ki so nam ga pokazali aktivni člani društva, nam daje upanje, da bo delo postalo še bolj množično in bo zajelo še večje število, predvsem mlajših občanov Mengša. Gledalci so bili zelo zadovoljni z nastopi posameznih vrst in si podobnih prikazov želijo še več.
Ob tej priložnosti se je vodstvo društva oddolžilo vsem tistim, ki so bili aktivni delavci v povojnem času. Vsi nekdanji in sedanji funkcionarji, vodniki in prednjak! so dobili spominske diplome in tudi knjige s posvetili. Zanimivo pri tej podelitvi je bilo tudi to, da so spominske diplome dobili vsi čJani dveh družin iz Mengša, saj so bili ali pa so še vedno aktivni v vodstvenih vrstah društva. Taka predanost dejavnosti društva nam daje zagotovilo, da delo v Partizanu ne bo zamrlo, nasprotno, da bo s pritegnitvijo novih kadrov še bolj zaživelo.
Za jubilej društva in za prikazano delo vsem članom društva iskrene čestitke.
R. M.
Uspešno delo smučarskega kluba Ihan
Lepa zima, ki se je letos tako obetajoče pričela, M je kmalu sprevrgla v pomlad in s tekmovanji je bilo veliko težav.
Kljub temu pa so v Ihanu kljub zelo slabim snežnim razmeram organizirali republiško prvenstvo v rekih za pionirje, za katero lahko trdimo, da je bilo odlično pripravljeno In speljano. Proge, ki so bile speljane In pripravljene že mnogo prej, je odjuga popolnoma uničila. Dva dni pred tekmovanjem so organizatorji z lopatami in grabljaml pričeli nnmetavotl sneg in ravnati progo za tek, ki je bila dolga ea. 7 km, Uspelo jim je Izvesti tekme, ki so bile organizirane v spomin na prve tekaške tekme pred 35 leti v
ilianu. Pokrovitelj tekmovanja je bilo podjetje -Termit- Iz Domžal.
Iz 13 društev in klubov je nastopilo kar 12(1 tekmovalcev, pionirjev, kar je rekord na vseh dosedanjih tekmovanjih.
Od organizatorja S. K. Ihan je nastopilo kar 22 pionirjev, kar je dokaz da se posveča mladini v tem društvu vsa potrebna skrb. zato tudi uspehi niso izostali saj so Ihancl pobrali vrsto odličnih mest.
Rezultati: Starejše pionirke:
1. Mili Kister, Triglav Kranj 11.45
2. Jožira Marin, Maribor 12.31 I, Marjanca Vidmar, Dol 13.S7
4. Mlrjam Kokolj, Ihan 13.5«
5. Slavi Kister, Triglav 11.05
98
3809
10
Mlajši pionirji: 48 tekmovalcev
1. Anton Vegel, Maribor 11,35
2. Alojz Dime, Ihan 12.38
3. Darko Marin, Maribor 12.49
4. Franc Arzen, Alples 12.52
5. Janko Kvas, Ihan 13.11
Starejši pionirji: 52 tekmovalcev
1. lože Lotrie, Triglav 10.55
2. Božo Kordež, Alples 10.56
3. Franci Rak, Ihan 10,57
4. Ciril Orešek, Ihan 11.55
5. Antin Nastran, Alples 11.38
Prvih 8 starejših pionirjev se je plasiralo na državno prvenstvo, ki je bilo v Mrkoplju 7. februarja.
Poleg tega moramo omeniti, da so se ihanski smučarji udeležili Se tekmovanj v 21ebeh, kjer so zasedli dve prvi mesti in v Nemiljah pod Jelovico, kjer je Alojz Dime zopet pustil za seboj vse najboljše, med njimi tudi  slovenskega zmagovalca
v Ihanu. Se večji uspeh pa so dosegli v Dražgošah, kjer je Jože Kovic postal državni ln republiški prvak v biatlonu (tek z vojaško puško na 20 km s štirikratnim streljanjem po pet nabojev). Na tem tekmovanju je bilo poleg dobrega teka tudi najboljši strelec, sej je od 20 nabojev na 100 m zadel kar 18 met — v strogi center tarče. Na patrolnom tekmovanju so lhanskl smučarji dosegli pri starejših mladincih I. mesto v postavi M. Gregorlč. Janko Gregorič. Ivo Gudlin. Člani so dosegli 3. mest-, mlajši mladlnei pa drugo. S tem so osvojili kar 12 kolajn in diplom. Samo s tega tekmovanja Imajo Ihanci doslej kar 16 pokalov ln drugih odllčij.
Smatram, da je treba ihanskih smučarjem z ozlrom na uspehe, ki Jih dosegajo, posvetiti večjo pozornost ln dati večjo materialno podporo kot doslej. R.
Osme delavske športne igre so stekle
Sankaške tekme pionirjev v Mengšu
Zveza prijateljev mladine ln obe. odbor Jugoslovanskih pionirskih iger sta organizirala v okviru tekmovanja JPI tekmovanje v sankanju dne 16. januarja 1871. Tekmovanje je bilo obenem tudi občinsko prvenstvo osnovnih šol in kot izbrano tekmovanje za sestavo ek;p za republiško tekmovanje, ki bo na Jesenicah.
Tehnično izvedbo tega tekmovanja sta prevzela Osnovna šola Mengeš in Smučarsko društvo Mengeš in jo zelo dobro izpeljala.
Tekem se je udeležilo 64 tekmovalcev lz Osnovnih šol Moravče. Radomlje, Domžale I. ln Mengeš ter Trzin.
Rezultati:
Starejši pionirji:
1. Feliks Burger, Mengeš 4,39,7
2. Janez Kušar, Mengeš 4,55.7
3. Brane Capuder, Moravče
4 Miro Cerar, Radomlje
5 Albin Hribar, Radomlje
Mlajši pionirji:
1. Jož^ Fartek, Mengeš
2. Marjan Cizerle, Mengeš
3. Janez Ravnikar, Domžale I.
4. Sašo Goltez, Domžale I.
5. Franc Boje, Trzin
Starejše pionirke:
1 Danica Mlkula, Mengeš
2 Dovč Jožica, Radomlje
3. Majda Cebuh, Mengeš
4. Majda Dorlč, Moravče
5. Darka Lužar, Mengeš
5,00.1 5,11,4 5,11,8
3,01.9 3,11.6 3.15,1 3.21.0 3,23,7
4.57.0 5,12,0 5,36.8 6,00,4 6,00,6
Za republiško tekmovanje so se plasirali pri starejših ln mlajših pionirjih prvi trije, pri pionirkah pa po dve prvi tekmovalki v vsaiti skupini. R.
Smučarski tečaj med počitnicami
2c nekaj let nam nagaja vreme, da moramo s smučarskimi tečaji izven domačega kraja, čeravno imamo na Gobavici dovolj lepih terenov in tudi vlečnico.
Kam z mladimi, navdušenimi, a še neizkušenimi smučarji?
V dogovoru s smučarskim društvom v Mengšu je bil organiziran smučarski tečaj v Gozdu Martuljku, Vsak dan je odpeljal avtobus iz Mengša, poln mladih, navdušenih smučarjev in prizadevnih smučarskih učiteljev, ki so vzeli celo dopust, da so lahko učili mlade, uka željne novince. Po 50 do 60 se jih
je vsak dan odpeljalo na bele poljane. Dobra organizacija, zavzetost učiteljev ln na koncu tudi mladih smučarjev, so dali zelo dobre rezultate.
Dvajset dinarjev dnevno za prevoz, enolončnico, žičnico in učnino ni bil prevelik strošek, zato je bila udeležba tako velika.
Hvala prizadevnim članom smučarskega društva v Mengšu, hvala tovarišu Miklavžu Trobcu, učitelju telesne vzgoje v Mengšu, da ste dali naši mladini nekaj nepozabnih dni, doživetih na snežnih poljanah pod ponosnimi Julljcl. R. M.
Združili prijetno s koristnim
Domžalska poklicna šola je organizirala v dneh od 25. I. do 30. I. smučarski tečaj na Pungartu pod VELIKO KOPO. Tečajniki so bili razdeljeni v dve skupim. V začetnem tečaju so se učili osnov smučanja, preizkušeni smučarji pa so vadili tekmovalno tehnika in nekatere elemente nadaljevalne šole smučanja. Prijetno Ki združili s koristnim in polee tehničnega znanja so spoznali tudi lepote Pohorja. Tečajnike Je prijetno presenetil-* dobra postrežba v Grmovškovem domu, kjer so prebivali. Prečudovi-
to in enkratno doživetje Je bil tudi pogled na delo narave od Ribniške koče do Velike Kope.
V šolo so se dijaki vrnili z novimi močmi, spočiti ln polni veselih doživetij.
Menim, da je prišel čas, ko »e morajo Sole zavedati, da znanje, kj ga pridobijo učenci ln dijaki na po-dobimo tečajih, temeljito pripomore k aktivnemu vključevanju delovnih lludi v prepotrebno in vedno bolj organizirano razvedrilo v prostem času.
M. Popovi*
Na avtomatskem kegljišču v Domžalah so vsak ponedeljek, torek in četrtek ob 16. uri tekmovanja v kegljanju 6 X 100 lučajev. Sledilo bo tekmovanje borbenih ekip, 11. marca pa bo odigrano zadnje kolo v kegljanju. Marca meseca so na sporedu tekmovanja v šahu. namiznem tenisu in streljanju. Ekipe in posamezniki imajo še čas, da se prijavijo in to do 10. marca. Nato bo tekmovanje v nogometu, igre pa se bodo zaključile s turnirjem v odbojki.
Datum in čas tekmovanja bo javljen preko plakatov.
Kot povsod drugod tudi ObSS Domžale lahko potrdi, da so delavske športne igre uspešna oblika rekreacije. Vsako leto se število ekip veča in so igre na prostem največja športna prireditev v Domžalah.
Komisija za šport in rekreacijo pri ObSS že razmišlja, da bi reorganizirala sistem tekmova-
nja in uvedla razrede in Liga sistem v določenih disciplinah. Izvedba takega tekmovanja pa je odvisna od samih tekmovalcev in osnovnih sind. organizacij, ki dajejo materialno pomoč svojim ekipam.
Sredstva vložena v to zvrst razvedrila so dobro naložena, saj imajo možnost rekreacije vsi člani in članice sind. organizacije. Sindikalne igre so še en dober dokaz, da je še dovolj volje in zanimanja za športno dejavnost, ki pa se sedaj zgublja pogosto v drobnjakarstvu klubov sekcij, ki le životarijo v svojih skromnih materialnih možnosti. Kje je krivda, je vsem poznano, izhod iz tega pa je tudi na dlani. Postaviti vodilni kader, ki bo imel voljo do dela. ne pa da so samo na papirju. Zavedati se moramo, da se pravo delo prične pri mladini, ki si želi zabave v športa
W. Valentin
Kinematografi predvajalo
KINO DOMŽALE:
24.-25. II. 27.  II.-1. III. 3.-4. III.
6.-8. III.
10. III.
11. —14. III. 15. III. 17.—18. III. 20.—22. III.
KINO RADOMLJE
23.-25. II. 27.-28. D,
2.-4. m:
6.-8. III. 9.—11. III.
13.—14. III.
16.—18. III. 20,—22. III.
KINO MENGEŠ:
24.-25. II. 27.-28. II. 3.-4. III. 6.-7. III.
9.—11. III. 13.—14. III. 17.—18. III. 20.—21. III.
it. b. CS film amer. b. CS film angl. it. b. VV film
amer. b. film amer. b. film b. b. b
amer. amer. It. fr.
CS film CS film VV film
lt. b. CS film amer. b. film fr. lt. b. film
amer. b. CS film angl. b. CS film
angl. b. film
amer. b. VV film angl. fr. b. CS film
amer. b. film amer. b. CS film nem. b. CS film nem. b. CS film
amer. b. CS film amer. b. CS film fr. b. CS film amer. b. CS film
DEKLE S PIŠTOLO JEZDEC MAŠČEVALEC ŠTIRJE  KOMANDOSI ZA NORVEŠKO STO PUSK
2ENA  Z  DNA MORJA DOKTOR 2IVAGO PUŠKE ZA APAČE SERAFINO DESPERADOSI
POŽAR RIMA LADJA FANTOM PRINCU JE POTREBNA DEVICA
DOKTOR ZIVAGO NORM ANO VE HIPI AVANTURE SKRIVNOSTNA CERAMONIJA HISA  IZ KART NA TEBI JE VRSTA DA UMREŠ
ČUKA
UMOR V  BEVERLI HILSU PEKEL V MANITOBI VINETOV V DOLINI SMRTI
DOKTOR 2IVAGO PUŠKE ZA APAČE NEZVESTA 2ENA OAZA SMRTI
POTUJOČI KINO:
fr. b. film BARCICA PO MORJU PLAVA
83. II. V MORAVČAH 24.  II.  v IHANU
27. II. v KRAS.N.II
28. II. v PREVOJAH
amer. b. CS film RANC SMRTI
2. III.  v MORAVČAH
3. III.  V IHANU
6. III. v KRASNJI
7. III. V PREVOJAH
amer. b. CS film MAT HELM UREJA RAČUNE
9. III. V MORAVČAH
10. III.  v IHANU
13. III. v KRASNJI
14. III.  v PREVOJAH
šp.   it.   b.   CS   film   OBRAČUN NA
INDIJSKEM OCEANU
16. III. V MORAVČAH
17. III. v IHANU
20. III. v KRASNJI
21. III. V PREVOJAH