GLASILO OBČINE DOMŽALE 8. junij 2007 - letnik XLVII, št. 7 Ob dnevu državnosti iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje župan Toni Dragar občinski svet Občine Domžale politične stranke uredništvo Slamnika Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob vabita na i mmmmmmmmMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnosti v ponedeljek, 25. junija 2007, ob 19.30. uri pri pomniku državnosti v parku pod Močilnikom v Dobu, nato pa v letnem gledališču. DOBRODOŠLICA Slavnostni govor: Robert Hrovat, poslanec v Državnem zboru RS V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale, Mešani pevski zbor Župnije Dob, baletni par FENIKS BALET, sopranistka Rebeka Radovan in basist Zoran Potočan ob spremljavi pianista Tomaža Pirnata ler Kulturno društvo Jožef Virk Dob. Ob 18.30. uri bo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale slavnostno dvignilo slovensko zastavo ob pomniku branitcljev slovenske samostojnosti v parku ob Občini Domžale. Ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem domu na Močilniku. Krajevna skupnost in Župnija Dob vabita k maši za domovino, 25. junija 2007 ob 18.30. uri v Župnijski cerkvi Dob. Nogometni klub Domžale Prvi naslov državnih prvakov Domžalska nogometna pravljica traja že kar nekaj časa, lahko rečemo, da se je začela graditi že pred leti, z vizijo uprave nogometnega kluba, svoj vrh pa je doživela s koncem letošnje sezone, ko so Domžalča-ni ponosno dvignili v zrak pokal ob naslovu državnih prvakov. Intervju s STANETOM ORAŽMOM, predsednikom NK Domžal: »Situacija v ligi prvakov je težja kot v pokalu UEFA. V prvem predkrogu lahko dobimo premagljivega nasprotnika kot je Azejbarždan, Litvo, San Marino, Malto, Andoro, lahko pa dobimo tudi Albanijo, kjer niso slabi in je s tem že prvi predkrog Lahko izredno težak. Torej, načrtujemo, da bomo prvi krog prešli.« Več na strani 4 Cisterna * Čiščenje cistern ter razrez cistern In peči Evropski Socialni Sklad Aleš Hudobivnik s.p., Dvorje 55 a, 4207 Cerklje na Gorenjskem Telefon: 041 791 126, email: aleshudobivnik@gmail.com HALO PIZZA 0-1/-7S3 11 11 f. j2k Slamnikarska 4, Domžale (bivfta ind prodajalna Universale) Tel.: 01/721 10 22 Barve, liki In pribor Mešalnlca barv za avtollčarja In pleskarje AKCIJA - Premazi za les Maturantje so zaplesali tudi na domžalski ploščadi Plesna šola Urška in Srednje šole Domžale sta v maju organizirali ples četvorke tudi na ploščadi v centru Domžalah. Veseli maturantje so svojo mladostno energijo in navdušenje prenesli na mimoidoče. Pozdravil jih je tudi župan, Toni Dragar. in jim zaželel veliko sreče, predvsem pa jasne cilje in voljo za njihovo uresničitev. POZDRAV POLETJU Kongresni trg 21. junij 2007 radio hit stranT Vinko Cedilnik pogovor z Vinkom Cedilnikom, učiteljem OŠ Dob, ki s kolesom odkriva svet stran r Boris Ružnič pogovor z Borisom Ružničem, v. d. direktorja Mladinskega kulturnega centra Akumulator Za čiste Domžale Za čiste Domžale, vsi se prizadevamo za lepše in čiste Domžale. Zupan je to dokazal z obiskom in stiskom rok na Čistilni napravi Domžale. Društva pa so s čistilnimi akcijami pripomogla k večji osveščenosti in bolj zeleni občini Domžale Ta čudežna noč Koledar prireditev; Turistično rekreativno društvo Turniše, Cešenik pripravlja TO ČUDEŽNO NOČ poklon kresni noči, ki bo v soboto, 16. junija 2007, z. začetkom ob 16. uri na prireditvenem prostoru v I urnišah Dobrodelna knjižnica Dobrodelna knjižnica tudi v Knjižnici Domžale. Darujte knjigo in razveselite tiste, ki je nimajo. Akcija bo potekala od maja 2007 do marca 2008, tudi v Knjižnici Domžale. «trun r~ Damjana Golavšek Naša četica koraka, pogovor z Damjano Go-lavšek je pripravil Ivan Kepic Košarkarski klub Helios K K Helios korak do naslova državnega prvaka Letno gledališče Dob 15. - 17. junij 2007 petek, 15. junij ob 21.00 Gledališče Toneta Cufarja Jesenice KRAU ARTUR IN SVETI GRAL petek, 15. junij ob 22.30 KD Lutkovno gledališče Kranj - BB teater BLATO - VERJETNO ČLOVEŠKEGA IZVORA sobota, 16. junij ob 21.00 KD K v koprodukciji z Linhartovo dvorano Radovljica EVGEN sobota, 16. junij ob 22.30 Teater Frnikula in KD Loški oder REYKJAVIK nedelja, 17. junij ob 21.00 Kulturno društvo Jožef Virk Dob NAJEMNIKI nedelja, 17. junija ob 22.30 Farno kulturno društvo Koroška Bela SERIJSKI BRIVEC URAD ZUPANA Pozdravljene, drage bralke in bralci! Upam, da bomo kmalu prijetne temperature iskali v senci in aa bodo letne karte domžalskega bazena tako dosegle pravi namen. Postavljena infrastruktura bo namenjena druženju, kopanju, za nekatere plavanju. Prav tako je svoja igrišča na mivki, v sodelovanju z občino, ponudil v uporabo vsem osnovnim šolam v občini Odbojkarski klub Domžale. Geste, ki kažejo, da je vsem, tako upravljavcem v Športnem parku Domžale, kot tudi občini, v interesu, da športni park tudi letos zaživi in ponudi svojim obiskovalcem največ - možnost zdravega načina življenja. To podpiram tudi sama, z uravnoteženo prehrano in redno dnevno vadbo lahko največ naredimo prav sami. Za druge pa so v maju pristojni o predlogu »Strateških ciljev in ukrepov za plan zdravstvenega varstva« podali pripombe na Skupnost občin Slovenije. Zdravje in zdravstveno varstvo postaja predmet razprave na vseh nivojih in vse bolj ugotavljamo, kako pomembno je to za našo prihodnost. Vročo razpravo, ki se je razvila na občinskem svetu v zvezi s smetmi je na 22. strani komentiral zvesti gledalec Big brotherja. Upam, da vam bo komentar všeč, saj želim s tem uvesti humorno rubriko, kot so bile nekoč Slamice. Ne bo ostra, bo pa brez izjeme dvigovala zavesa in ponujale možne odgovore. Vsi, ki niste bili prepričani, da je občina Domžale eko občina, lahko preberete 13. stran, kije namenjena ekologiji in ohranjanju okolja, tako na ravni občine kot na ravni posameznika. Nekaj prahu bo nedvomno dvignila tudi kolumna o nogometu. Vsem navijačem, nogometašem in predstavnikom kluba je potrebno podeliti priznanja in se jim zahvaliti za uspeh, hkrati pa dopustiti vsem svoj pogled, svoje stališče. Zagon, ki so ga z zmago dobili mladi nogometaši, je neverjeten. Pa tudi promocija občine v Sloveniji je pomembna. Sloves športne in napredne občine bo potreben pri pogajanjih o predlogu zakona za ustanovitev pokrajin Županov predlog, ki so ga že podprli nekateri župani sosednjih občin in pogajanja bo potrebno predstaviti vsem povabljenim občinam, delovnim telesom na vladi v državnem zboru ter medijem. I sem. ki vas zanima dogajanje okrog Mladinsko kulturnega eentra Akumulator pa si lahko preberejo intervju na 8. strani. Toliko o vsebini Slamnika, sedaj pa le v senco in Slamnik v roke. Prepričana sem, da bo vsak našel kaj zanimivega. Uradne ure urednice: vsak torek od 9. do 12. ure v Kulturnem domu Franca Bernika Naslednja številka izide. 29. junija. Rok za oddajo materialov je torek, 19. junij, do 12. ure. Zupan pripravil sprejem za državne prvake Domžale so mesto mladih in športa Župan Občine Domžale, Toni Dragar je pred zadnjo tekmo v prvi nogometni ligi TELEKOM za igralce, strokovne sodelavce in vodstvo Nogometnega kluba Domžale pripravil sprejem, na katerem je obudil kratko zgodovino uspešne poti domžalskega kluba ter med drugim dejal: Iskreno vam čestitam ob osvojitvi prvega naslova državnega prvaka v nogometu. Najboljši ste, ker ste bili in ste boljši od ostalih. Sam in prepričan sem, da vsi Domžalča-ni, smo ponosni na vaš uspeh ter vam zanj iskreno čestitamo.. Glede na vse športne uspehe pa samo še - lepo je biti Domžalčan.« Dotaknil se je tudi dobrega sodelovanja med Nogometnim klubom Domžale ter Občino Domžale, ki bo tudi v prihodnje v okviru finančnih možnosti pomagala nogometašem pa tudi vsem ostalim uspešnim športnikom, ki jih v občini ni malo. Pohvalil je njihovo vztrajnost ter jim čestital tudi v imenu navijačev - ravbarjev ter dejal, da si bo tudi v prihodnje prizadeval, da Domžale ostanejo mesto mladih in športa. Predsednik Nogometnega kluba Domžale Stane Oražem se je iskreno zahvalil za pozornost in čestitke v imenu celotnega kluba ter pohvalil normalen odnos ter pošten način sodelovanja med občino in klubom ter izrazil upanje, da se bo sodelovanje nadaljevalo ter poudaril, »da bomo vsi streljali v isto tarčo ter se jo trudili zadeti, ob zgrešenem strelu pa znali najti pravo pot.« Klub je primerjal z barko, ki sojo strokovno krmarili ter s poštenim in vztrajnim delom pripeljali do prvega, nepozabnega cilja. Prepričan je, da bo odslej lažje, še posebej, če se jim bodo uresničili cilji o dokončni ureditvi stadiona, razmišljajo pa tudi o začetku urejanja »domžalskega nogometnega doma«, saj bi se vanj vračali še raje, kot v sedanje prostore, ni pa pozabil omeniti, da pričakujejo pomoč in razumevanje tudi tedaj, ko morda ne bodo prav na vrhu. V imenu ekipe se je zahvalil kape-tan Ermin Rakovič s kratkim iskrenim hvala ter obljubo, da se bodo fantje potrudili tudi na letošnji zadnji nogometni tekmo v slovenski nogometni ligi, hkrati je vseh zaželel prijetno »fešto«. Sledilo je prijetno kramljanje ob Jcosilu ter zadnji dogovori o skupni izvedbi najpomembnejšega dne v zgodovini Nogometnega kluba Domžale. u. Ž. 25 let sodelovanja Občine Domžale in Slovenskega društva Slovenija Ruti v Švici Srečamo se 15. septembra V maju sta Občino Domžale z namenom, da se dogovorimo o skupni slovesnosti v septembru 2007, obiskala novi predsednik Slovenskega društva Slovenija Ruti, Robert Leban, ter podpredsednik Jordan Kovačič. Sprejel ju je župan Toni Dragar. V pogovoru je sodelovala tudi ravnateljica OŠ Domžale, mag. Jožica Polanc. OŠ Domžale je namreč vrsto let krepila vezi med našimi učenci in učenci dopolnilne slovenske šole v Švici. V septembru namreč naši prijatelji v Švici praznujejo 30.obletnico ustanovitve, skupaj pa praznujemo 25 let uspešnega dela. Na osrednji prireditvi, ki bo 15. septembra, bodo sodelovala vsa slovenska društva v Švici, Lihtensteinu in Predarel- skem, skupaj se bomo spomnili prehojenih poti ter pripravili kulturni in zabavni program. Naši prijatelji pričakujejo veliko število udeležencev, predvsem naših zdomcev, ki se radi udeležujejo tovrstnih prireditev. Ob srečanju je pogovor stekel tudi o dogajanjih v občini Domžale, gosta iz Švice pa sta predstavila ekonomski in kulturni položaj naših rojakov, predvsem članov in članic društva ter izrazila veselje, da tudi po 25 letih sodelovanja občina kaže razumevanje za delo njihovega društva v Švici. Sicer pa prav v teh dneh naši prijatelji sodelujejo na prireditvah, ki so namenjene počastitvi praznika mesta Ruti. Na stojnicah, kjer se bodo predstavili, bodo tudi domžalski slamniki in slovenska potica. U. ž. Stališče občine Domžale do predloga o ustanovitvi m pokrajin V Občini Domžale aktivno spremljamo vladne predloge za ustanovitev pokrajin, ki je eden pomembnejših projektov na področju lokalne samouprave od osamosvojitve in s katerim želimo doseči funkcionalno in finančno decentralizacijo. V občini nasprotujemo ustanovitvi 14 pokrajin, ki so po besedah ministra politični konsenz za doseganje potrebne večine v državnem zboru. Za doseganje zastavljenega cilja, ustanovitev pokrajin z namenom doseči funkcionalno in fiskalno decentralizacijo, je potrebno ustanoviti manjše število pokrajin, ki bodo tako v pogajanjih z državo vsaka zase in skupaj imele veliko večjo vlogo. Če gledamo iz zgodovinskega vidika, je racionalna ustanovitev pet do osem pokrajin. V nasprotnem primeru bi se lahko ob sprejemu vladnega predloga oblikovala dodatna, pokrajinska birokratska struktura, ki ne bo imela dejanskega vpliva in pomena. Integracija državne in občinske strukture ter delitev glede na podeljena dela in naloge je edina smotrna rešitev, ki bo pripomogla k boljšemu in učinkovitejšemu delovanju slovenskih občin. »Glede na to, da je vladni predlog, kljub pripombam, ostal nespremenjen bomo v občini podali predlog za ustanovitev, t.i. Kamniško-zasavske pokrajine s sedežem v Domžalah. To pomeni, da bi v regijo povabili občino Kamnik, Komendo, Mengeš, Trzin, Lukovico, Moravče, Dol, Litijo, Šmartno pri Litiji, Medvode in Zagorje. Občine razširjene podjetne regije so že v preteklosti sodelovale v t.i. Kamniško-litijski navezi in so tako turistično, gospodarsko, ekološko, prometno ... veliko bolj sorodne kot z Mestno občino Ljubljana (zapisano v vladnem predlogu). V razširjeni podjetni regiji ima nedvomno središčni položaj Občina Domžale, zato hkrati tudi predlagamo, da je Občina Domžale sedež omenjene regije. Glede nato, da vse povabljene občine nis(m)o ne zgodovinsko ne teritorialno vezane na Trbovlje in Hrastnik, predlagamo, da se omenjeni dve občini priključita pokrajini, s katero sta bolj povezani (Savinjska pokrajina)«, je povedal Toni Dragar. S tem občina ni odstopila od prvega predloga, da mora biti Mestna občina Ljubljana samostojna pokrajina, kot je to v urejeno v zakonodajah držav EU, kjer se glavna mesta praviloma oblikujejo kot samostojen regije. Tako bo tudi Kamniško-zasavska pokrajina pridobila večjo težo in boljša pogajalska izhodišča za ugodno rešitev vprašanj, povezanih z Ljubljano, ki bi se v primeru priključitve v Ljubljano povsem zgubila in ostala nerešena tudi v prihodnje. Tako p;i prav gotovo ne bi dosegli želene decentralizacije. Za mnenje o pokrajinah smo prosili tudi oba poslanca, ki sprejem zakonodajo spremljata v Državnem zboru. Robert Hrovat je povedal: »Vsekakor podpiram namero o skupnem sestanku občinskih svetov t.im. »Podjetne regije«, vendar pa hkrati ugotavljam, da bo, zaradi nekaterih specifik, zelo težko doseči soglasja v okviru teh občinskih svetov. Vsaka od do sedaj znanih opcija ima svoje minuse in pluse, zato bo potrebno resnično dobro premisliti ter se predhodno opredeliti do posameznih pozitivnih in negativnih ugotovitev. Žalosti me, ker je občinska oblast v preteklih letih premalo naredila na področju povečanja števila delovnih mest in je naša občina sedaj bolj spalno naselje, saj se je k nam priselilo ogromno ljudi, ki pa imajo delo v občinah okrog nas. Tudi zato bo težko doseči neke otipljive rezultate, saj so to za nas zelo obremenjujoči argumenti, ki jim bo težko osporavati. Po mojih močeh pa si bom vsekakor prizadeval, da se bo, v okviru danih možnosti, poiskala in sprejela najustreznejša rešitev.« Cveta Zalokar Oražem, poslanka je o predlogu s podjetno regijo povedala: »Dovolim si izreči kritiko, da vsekakor velika večina pomembnih politikov iz našega področja ni dovolj aktivna, naši poslanci, domači in evropski, naš minister, naši številni pomembni državni uslužbenci pasivno čakajo ob strani in ne ustvarjajo klime, da bi v resnici lahko govorili o interesu po lastni pokrajini. V javnosti takšne resnične želje, enotne zahteve žal ni čutiti. Večina jih je v zadregi zaradi strankarskega stališča - a žal jim naši zanamci takšne drže ne bodo nikoli odpustili. Časa je sicer še nekaj, a ne prav veliko, zato upam, da se bomo vsi skupaj poenotili in družno stopili skupaj (tako kot so to znali naši predhodniki), da se slučajno ne bo zgodilo, da bomo ob koncu porinjeni v neko umetno tvorbo Zasavske regije, s središčem v Trebovljah. Od vlade moramo zahtevati, da v zakonu predvidi tudi možnost razdelitve sedeža in mrežno strukturo upravljanja, ki bi takšno zadrego odpravila, preprečila pa tudi mogoče novo, pokrajinsko centralizacijo, pod katero mnogi svarijo.« U.Ž. O strategiji zdravstvenega varstva Andreja .larc Pogačnik, podžu-panja občine Domžale, je v drugi polovici maja vodila posvet o »Strateških ciljih in ukrepih za plan zdravstvenega varstva«. Posredovano strategijo je ocenila kot: »Posredovano gradivo je pripravljeno kot skupek splošnih izhodišč, ciljev in strategije, ki pa rešuje ravno probleme s katerim se pri svojem vsakdanjem delu na področju zdravstva srečujemo občine. Gre predvsem za možnost sprememb mreže.« Prisotni so potrdili, da so spremembe na tem področju nujne, saj je v Sloveniji 1/3 manj zdravstvenih delavcev kot v EU. Direktorje poudaril, daje potrebno jasno opredeliti finančno stanje; določiti kolikšen del sredstev bo prišel skozi javna sredstva in kakšen del skozi dodatna plačila ter točno definirati pravice pacientov. Cveta Zalokar Oražem, svetnica občinskega sveta Občine Domžale, je ugotovila, daje posredovano gradivo bolj uvod kot dejanska strategije: »To so bolj prepisane mednarodne resolucije, ni pa odgovorov na vprašanja v slovenskem zdravstvu.« Predstavnici koncesionarjev sta opozorili, da si je dokument v nekaterih točkah nasprotujoč in da je ključna preventiva pri otrocih. Pripombe so bile posredovane na Skupnost slovenskih občin, ki bo razpravo predvidoma zaključila v 60 dneh. U.Ž. Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Domžale Upravičence do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ponovno obveščamo, da bo Občina Domžale s predpisanimi postopki vračanja vlaganj začela po sklenitvi poravnave pri Državnem pravobranilcu oz. uspešno zaključenem postopku na pristojnem sodišču. Zahtevek Občine Domžale za vračilo sredstev se trenutno nahaja v obravnavi na Državnem pravobranilstvu, ki nas je obvestilo, da v predpisanem roku zaradi objektivnih razlogov našega zahtevka ne more rešiti, saj je prejelo kar 35.582 zahtevkov. Glede na navedeno, bo Občina Domžale naslovila na Državno pravobranilstvo urgenco ter takoj po prejeti odločitvi o njej seznanila upravičence. Obilna Domžale Zupan občine Domžale Toni Dragar je v mesecu maju v Radioamaterskem domu na Menini planini obiskal domžalske radioamaterje, ki v občinskem zašeitno-reševalnem sistemu opravljajo pomembne naloge na področju zvez. Sprejel ga je predsednik Radiokluha g. Žankar Franci. Prostore z operativno sobo za zveze ter antenskim sistemom so si poleg župana ogledali tudi člani ()bčinskega štaba civilne zaščite. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi. barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domžalec je iziel k v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajali Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica TINA ŽELEZN1K tel. 031 83 1 500 • Pomočnica odgovorne urednice MATIJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR. JANEZ STJBRIČ, KATARINA KARI.OVŠEK, ŠPELA KONČAR, JURE FLERIN, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA •Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica IRENA STARK*' • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo ERNA ŽABJEK tel. 722 5050, fax. 722 5055, inlbrajkd-domzale.si • URADNE; URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, oh sredah tudi od 14. do 16. ure. Cilasilo izhaja v nakladi 12 00(1 i/vodov In ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/9X) sodi časopis med proizvode, /a katere se obračunava l)l)V po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o.. Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Setd.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. stran 3 OBČINSKI SVET 23. maj 2007 - 7. seja Občinskega sveta Občine Domžale O poročilih javnih zavodov, javnih podjetij in cenah vrtcev ter še čem 7. seja Občinskega sveta Občine Domžale se je pričela s sprejemom zapisnikov 5. in 6. seje sveta, ki sta bila soglasno sprejeta, nadaljevala pa s pripombo svetnika SDS, Janeza Stibriča, ki je menil, da svetnica Cveta Zalokar Oražem kot svetnica Združenja ZARES ne more biti predlagateljica gradiva ene od točk dnevnega reda seje, predlagal je umik točke. Po razpravi Franca Gerbca, SD, pojasnilu župana Tonija Dragarja, ponovni razpravi Janeza Stibriča, SDS, ter pojasnilu Cvete Zalokar Oražem, da gradivo vlaga kot svetnica Občinskega sveta Občine Domžale, jc bil dnevni red sprejet, predsedujoči Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale pa je dal besedo svetnikom in svetnicam, ki tudi tokrat niso skoparili s svetniškimi vprašanji, pobudami in predlogi. Tako je Rok Ravnikar, SLS, vprašal o svetniški skupini Združenja Žare« v Občinskem svetu ter želel pojasnilo o najnovejših razmerjih v svetu; v povezavi s pogovorom s komandirjem Policijske postaje Domžale, objavljenem v Slamniku, ga je zanimal porast kaznivih dejanj ter morebitna komunikacija med vodstvom občine ter policije, predlagal pa je tudi srečanje predstavnikov policijske postaje z občinskim svetom oz. pristojnim odborom; zanimalo ga je sodelovanje Občine Domžale pri projektu fundacije »Z glavo na zabavo«, pa tudi, kdaj je bila nazadnje opravljena analiza vplivov avtoceste - hrupa na okolje, predvsem na posamezne hišne številke na Gorjuši; vprašal je tudi, koliko kmetov z območja občine Domžale je oproščeno plačila takse na podlagi navodila za oprostitev plačila takse za obremenjevanje vode kmetom; dal pa je tudi predlog lokacij za namestitev košev in opozorilnih tabel na območju Krumperk - Zaboršt ter Sv. Trojica - Javor-ščica. Katarina Karlovšek, Lista Peter Verbič - Lista Domžale, je opozorila na zanemarjena betonska korita v centru mesta, na razpadajoče stopnice v centru mesta, neurejene zelene površine, zanemarjene stavbe ter razbit kiosk v Športnem parku Domžale. Sledila so vprašanja Florjana Zabrcta, Lista Peter Verbič - Lista za Domžale, povezana predvsem s problematiko KS Krtina: gradnja kanalizacije, usoda predlogov za spremembo namembnosti zemljišč, ureditev manjkajoče javne razsvetljave iz dogovora med DARS in Občino Domžale ob določevanju lokacije AC, označitev preboda za pešce na regionalni cesti Želodnik Moravče in preučitev možnosti gradnje krožišča. Metko Zupanek, DeSUS, je zanimala obnova stavbe na Kolodvorski 8, Franc Gerbcc, SD, pa se ni strinjal z odgovorom 0 problematiki gradbenih odpadkov na Slomškovi ulici ter je zahteval ponovno preučitev pravnih možnosti ureditve tega problema; enako pa je bilo njegovo mnenje glede odgovora, povezanega z oddajanjem telovadnic in drugih občinskih objektov, kjer pričakuje čim prejšnje sprejetje ustreznega pravilnika; podal pa je tudi pobudo za pripravo natečaja za ureditev trgov v centru Domžal. Sašo Kos, LDS, je zanimala prometna varnost v Stobu; Cveto Zalokar Oražem, pa ureditev smrtno nevarnega odseka ceste Domžale - Pre-serje ter Domžale Mengeš; Franc Čcrnagoj, Zelena stranka, je podal pobudo za sanacijo sejne sobe ter povabil vse prisotne na prireditev ob zaključku nogometne lige, v kateri jc NK Domžale osvojil naslov državnega prvaka; Robert Hrovat, SDS, je izrazil nezadovoljstvo z odgovorom na njegovo vprašanje v zvezi s plačilom dodatnih storitev v OŠ Dragomlju, ki jih plačujejo le starši z območja občine Domžale ter povprašal o ugotovitvah inšpekcije z Ministrstva za šolstvo ob obisku v OŠ Dragomelj, podal pa je tudi pobudo za spremembo omejitve hitrosti na regionalni cesti med obema bencinskima črpalkama v Domžalah; Janeza Stibriča, SDS, je zanimal status ceste Rodica - Mengeš, dal pa je tudi pobudo za ureditev dela ceste pri bencinski črpalki na začetku Stoba, ki je močno poškodovana; Romana Kurmanška, SDS, je zanimalo število stanovanj in samostojnih objektov, poslovnih prostorov ter počitniških kapacitet, ki jih Občina Domžale daje v najem ter njihova zasedenost, povprašal pa je tudi o skrbi za brezdomce v naši občini ter kdaj bo občinski svet prejel poročilo občinske inšpekcije o njenih intervencijah v letu 2006, zanimalo pa ga je tudi, ali na domžalskem pokopališču možen raztros pepela. Bogdan Zupan, Lista Peter Verbič - Lista za Domžale, pa je postavil vprašanje v zvezi z napakami v Programu sprememb in dopolnitev PUP ter v zvezi s predvidenimi gradbenimi posegi, katerih investitor je Občina Domžale, oz. so predvidena za javno dobro, na območja Preserij ob Pelec-hovi cesti (par. št. 898/1 k.o. Homec in nadaljnje do mostu čez Kamniško Bistrico). Volitve In Imenovanja Pod to točko sta bili obravnavani dve imenovanji, v zvezi s katerima je občinski svet sprejel naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja dala pozitivno mnenje vsem prijavljenim kandidatom za ravnatelja Osnovne šole Rodica: Heleni Mazi Golob, Prcserje, Kamniška cesta 54, 1235 Radomlje, Mileni Vidovič, Cesta navBarju 13, 1360 Vrhnika, Boštjanu Žclezniku, Fabianijeva 35, 1000 Ljubljana in Andreji Pogačnik Jarc, Prešernova 43, 1230 Domžale. Občinski svet Občine Domžale soglaša z imenovanjem mag. Janeza Zupančiča, Milje 53, Visoko, za direktorja Javnega zavoda »Zavoda za šport in rekreacijo Domžale« za mandatno obdobje 2007 - 2011. Sprememba odlokov o ustanovitvi OŠ In GŠ Kot je v uvodni informaciji povedala Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, je bilo potrebno dosedanje odloka o ustanovitvi vzgojno izobraževalnih zavodov - osnovnih Sol in glasbene šole spremeniti zaradi: predšolske vzgoje, devetletke, spremembe sestave svetov ter vnosa premoženja šol. Brez razprave so bili sprejeti sklepi o odloki o spremembah in dopolnitvah odlokov o ustanovitvi vzgojno-izohražcvalnih zavodov: Osnovna šola Dob, Osnovna šola Domžale, Osnovna šola Prcserje pri Radomljah, Osnovna šola Rodica, Osnovna šola Vcnclja Perka, Osnovna šola Dragomelj, Osnovna šola Roje in Glasbena šola Domžale. Delo Zdravstvenega doma Domžale In konceslonarlev v letu 2006 Ker direktorja Zdravstvenega doma Domžale ni bilo na seji, ni bilo uvodne informacije, so pa svetniki in svetnice v razpravi lahko prisluhnili koncesionarkama Olgi Ložar in Barbari Skrlj Golob. V razpravi so tako sodelovali: Franc Gerbec, SD, ki je v daljši razpravi kot član sveta ZD Domžale predstavil problematiko ter predlagal sprejem dodatnega sklepa, s katerim bi zadolžili ZD, da za obravnavo na občinskem svetu pripravi gradivo o razvoju ter organiziranosti tega področja v prihodnje; Saša Kos, LDS, se je dotaknila problematike dela koncesionarjev ter dolgih čakalnih dob, opozorila pa tudi na problem koriščenja (zobozdravstvenih storitev socialno ogroženega prebivalstva; Robert Hrovat, SDS, je med drugim dejal, naj občina v večji meri sofinancira preventivne programe, opozoril pa je tudi na, po njegovem mnenju, slabo sestavljene dosedanje koncesijske pogodbe; mag. Jožica Polanc, LDS, je opozorila na »neugledna« gradiva, ki so jih pripravili nekateri koncesionarji; mag. Majda Pučnik Rudi, SDS, je podprla predlog za večje sofinanciranje preventivnih programov, ob določitvi teh sredstev pa naj se opredelijo tudi kriteriji za njihovo delitev; Janez Limbek, N.Si, je opozoril na potrebo celovitem razvoju zdravstva 1er opozoril na nedejavnost sveta javne službe v zdravstvu; Tone Savnik, direktor Glasbene šole Domžale, je opozoril na delo patronažne službe ter njihovo željo po koncesiji; Roman Kurmanšek, SDS, je govoril o poročilih koncesionarjev ter opozoril na pomanjkanje osveščanja staršev ter vzgojo otrok na posameznih področjih. Po razpravi je Občinski svet sprejel naslednje sklepe: L Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o delu Zdravstvenega doma Domžale v letu 2006. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o delu zdravnikov in zobozdravnikov koncesionarjev v letu 2006. 3. Občinski svet Občine Domžale bo obravnaval vprašanje nadaljnje reorganizacije primarne zobozdravstvene mreže, ko bo pripravljeno ustrezno gradivo Zdravstvenega doma Domžale in občinske uprave skupaj z gradivom o razvoju zdravstvenega varstva občine Domžale (sklep je predlagal Franc Gerbec, SD). 0 delu javnih zavodov na področju družbenih dejavnosti Sledila je obravnava poročil o delu javnih zavodov na področju družbenih dejavnosti), katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Domžale. Milan Marihič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki jc bil edini, ki se je odločil za predstavitev poročila o delu v letu 2006, Sonja lleine, predsednica Odbora za finance, pa je predstavila stališča tega odbora ter njegov predlog, da se vzpostavi služba notranje revizije, ki bi lahko opravljala notranjo revizijo tudi v javnih zavodih. V razpravi so sodelovali Robert Hrovat, SDS, Anton Savnik, ravnatelj Glasbene šole Domžale, nato pa je občinski svet sprejel naslednja sklepa: I. Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o poslovanju javnih zavodov v letu 2006 za Osnovno šolo Dob, Osnovno šolo Domžale, Osnovno šolo Preserje pri Radomljah, Osnovno šolo Rodica, Osnovno šolo Vcnclja Perka, Osnovno šolo Dragomelj, Osnovno šolo Roje, Glasbeno šolo, Vrtec Urša Domžale, Vrtec Domžale, Center za mlade Domžale, Knjižnica Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Domžale. 2.Občinski svet Občine Domžale predlaga, da občinska uprava skupaj z javnimi zavodi, ki so zakonsko zavezani k revizijskemu pregledu, prouči in predlaga način izvajanja revizijskih pregledov v zavodih katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica jc Občine Domžale. Tudi o poročilih o j Sledila je obravnava poročil obeh javnih podjetij. Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik d.o.o. ter Javnega komunalnega podjetja Prodnik Domžale. Urez razprave sta bila sprejeta naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o poslovanju Javnega podjetja Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik d.o.o. v letu 2006. Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o poslovanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik v letu 2006. Informacija o poslovanju podjetja ICJ d.o.o. v letu 2006 Po uvodni obrazložitvi Štefana Br-varja je v daljši razpravi Franc Gerbec, SD, opozoril na pomanjkljivo gradivo, v katerem pogreša nekatere ključne podatke, predvsem pa večjo vlogo občinskega sveta pri politiki razvoja Poslovne cone Želodnik. Občinskemu svetu je v sprejem predlagal dodatni sklep, opozoril pa tudi na nerealiziran sklep, povezan z Industrijsko podjetno cono Jarše, o nadomestnih površinah za nekdanje igrišče. V nadaljevanju razprave so sodelovali Cveta Zalokar Oražem, Robert Hrovat, SDS, Janez Limbek, N.Si, Sonja Heine, N.Si, Franc Gerbec, SD, mag. Marko Vresk, LDS, pojasnila na vprašanja, predloge in pobude pa sta podala župan Toni Dragar ter Štefan Brvar, nato pa so svetniki in svetnice sprejeli naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o poslovanju podjetja ICJ d.o.o. v letu 2006. Občinska uprava pripravi najkasneje v roku 90 dni poslovni načrt ICJ za naslednje obdobje še posebej glede njene vloge pri izgradnji poslovne cone Želodnik (sklep je predlagal Franc Gerbec, SD). Pa o Javnem glasilu Slamnik v letu 2006 Po razpravah Metke Zupanek, DeSUS, ter Cvete Zalokar Oražem, ter pojasnilu Milana Mariniča, direktorja kulturnega doma Franca Bernika Domžale, sta bila sprejeta naslednja sklepa: t. Občinski svet Občine Domžale sprejeme Poročilo o izvajanju vsebinske zasnove Javnega glasila Občine Domžale »Slamnik« v letu 2006. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme Prikaz prihodkov in odhodkov glasila »Slamnik« v letu 2006. Povečane cene programov vrtcev Po razpravi Pavleta Ccrarja, LDS, ki je opozoril, da so svetniki in svetnice opozicijskih strank skoraj v ce- loti zapustili sejo, ter pojasnilu Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Cene programov vrtcev, ki opravljajo javno službo se povečajo in znašajo mesečno na otroka: - za otroke I. starostnega obdobja je cena programa 406,00 EUR, - za otroke II. starostnega obdobja, kombinirani oddelek in oddelek otrok starih od 3-4 leta je cena programa 299,00 EUR, - za družinsko varstvo je cena programa 414,78 EUR, - stroški živil v ceni za otroke I. starostnega obdobja znašajo 20,60 EUR, - stroški živil v ceni za otroke II. starostnega obdobja znašajo 23, 20 EUR. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale in se uporablja od 01.07. 2007 dalje. 3. Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o uvedbi rezervacij pri stroških plačila oskrbnine vrtca in modifikacije metodologije obračunavanja oskrbnin. Letna programa kulture In športa Občine Domžale za leto 2007 sprejeta Brez razprave sta bila v nadaljevanju sprejeta naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale sprejme Letni program športa Občine Domžale za leto 2007. Občinski svet Občine Domžale sprejme Letni izvedbeni program kulture Občine Domžale za leto 2007. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Mestne lekarne Po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, so razpravljali: Cveta Zalokar Oražem, Franc Gerbec, SD, in Dada Bac, LDS. Po pojasnilu Edvarda Ješenika, direktorja občinske uprave, je Občinski svet Občine Domžale sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme naslednji amandama k Odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Mestne lekarne: 37. člen se po novem glasi: »Ta Odlok se objavi v Uradnem listu RS oziroma v občinskih uradnih glasilih potem, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti ustanoviteljic, veljati pa začne v osmih dneh po zadnji objavi.« Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne. Začenjamo s pripravo razvojne strategije In prostorskih dokumentov Uvodno informacijo k točki Obravnava in sprejem temeljnih izhodišč za pripravo Razvojne strategije občine Domžale in prostorskih dokumentov občine Domžale ter sprejem Sklepa o postopku priprave in sprejema Razvojne strategije občine Domžale in postopku imenovanja Programskega odbora je podal Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave. V razpravi so sodelovali: Franc Gerbec, SD, mag. Milan Pirman, LDS, Bogdan Zupan, Lista Peter Verbič - Lista za Domžale. Sprejet je bil naslednji sklep: 1. Občinski svet sprejme Sklep o postopku priprave in sprejema Razvojne strategije občine Domžale in postopku imenovanja Programskega odbora in roke za izvedbo aktivnosti za pripravo in sprejem razvojne strategije. 2. Občinski svet poziva Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in župana, da predlaga člane in predsednika Programskega odbora za pripravo Razvojne strategije občine Domžale v imenovanje občinskemu svetu. 3. Občinski svet nalaga Občinski upravi občine Domžale, da hkrati s pripravo Razvojne strategije občine Domžale začne s pripravo občinskega prostorskega načrta po postopku in v rokih, kot so predpisani v Zakonu o prostorskem načrtovanju. Sredstva za pripravo Razvojne strategije občine in občinskega prostorskega načrta se črpajo iz za ta namen predvidenih postavk v občinskem proračunu. Občina Domžale - območje brez gensko spremenjenih organizmov Predlagateljica točke Obravnava in sprejem razglasitve Občine Domžale za območje brez gensko spremenjenih organizmov svetnica, Cveta Zalokar Oražem, je na kratko predsta- vila problematiko tega področja ter prizadevanja, da bi celotno območje Slovenije postalo območje brez gensko spremenjenih organizmov. Po obravnavi dodatnega sklepa Roka Ravnikarja, SLS, so svetniki in svetnice sprejeli: Izjavo Občina Domžale se v obsegu svojih zakonskih in organizacijskih možnosti zavezuje, da tistim, ki imajo v rabi oziroma upravljanju zemljišča v njeni lasti, ne bo dovoljevala gojenja gensko spremenjenih organizmov (GSO) na teh zemljiščih. Občina Domžale se nadalje zavezuje, da bo uporabila vse primerne ukrepe, kot npr. izobraževanja in razprave, da se kmetje in lastniki zemljišč na območju občine ne bi odločali za gojenje in sproščanje GSO na svojih zemljiščih. Občine poziva odgovorne politike na državni ravni, da ugotovijo, da gojenje GSO in njihovo sproščanje v okolje na območju Slovenije ne bo mogoče. Občina prosti odgovorne politike, da zagotovijo, da bodo interesi tistih slovenskih kmetov, ki želijo pridelovati pridelke brez prisotnosti GSO, V prihodnosti zakonsko zaščiteni ter da bodo uporabljeni vsi primerni ukrepi za preprečitev kakršnegakoli onesnaževanja njihovih zemljišč in pridelkov z GSO. Nadalje ob- čina zahtev natančno opredelitev obveznosti zakonskih predpisov v skladu z načelom »onesnaževalec plača.« Sklepa Občina Domžale naj od Centra za razvoj kmetijstva in podeželja Jablje, posestva Agroemone Domžale in Kmetijsko svetovalne službe pridobi informacijo o njihovem delovanju - tako z vidika GSO kot tudi z vidika varovanja vodovarstvenih območij. Gradivo bo Občinski svet Občine Domžale obravnaval na eni od prihodnjih sej. Občina Domžale si bo v okviru obin, ki sodelujejo v t.i. podjetni regiji, prizadevala za sprejem enakih usmeritev glede gensko spremenjenih organizmov. S pobudo bo seznanila vse ostale sosednje občine in jih pozvala k oblikovanju in sprejemu podobnih usmeritev. Ob koncu seje pa je Občinski svet Občine Domžale sprejel še naslednji sklep: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale z amandmaji. Seja je bila s tem zaključena, svetniki in svetnice pa se lahko pohvalijo, da so na tokratni sedmi seji uspešno zaključili obravnavo kar 16 točk dnevnega Tradicionalni posvet predsednikov društev s področja turizma Komisija za turizem pri Oddelku za gospodarstvo in turizem Obilne Domžale je tudi letos pripravila posvet predsednikov društev s področja turizma. Na njem so pregledali v letu 2006 opravljeno delo ter se dogovorili, kako bi v prihodnje še več prispevali, da bi bili posamezni kraji in občina kot celota še bolj zanimivi za turiste. Andreja Pogačnik.larc, podžupanja Občine Domžale, ter Igor Kuzmič, predsednik komisije, sta pohvalila prav vsa društva ter poudarila, da je njihovo delo bogastvo, s katerim prispevajo k pestrejšemu življenju društev, posameznih krajev, pa tudi občine kot celote. Poročila, predloge in pobude lahko strnemo v naslednje ugotovitve: 1. I/, poročil prisotnih vodstev turističnih in drugih društev ugotavljamo, da je bilo v letu 2006 opravljenih veliko število aktivnosti, kar jc odraz velike prizadevnosti, volje in želje po prepoznavnosti tako društva kot območja, na katerem društvo deluje. 2. Izstopa veliko število prireditev z različno vsebino, kot so: glasbene, kulturne (gledališke), etno (običaji, šege), kulinarične in športno-rekre-ativne, za katere je značilno, da jih obiščejo tako obiskovalci / območja društva kot tudi od drugod. 1 Igotav-Ijamo. da prav vsako društvo s katero od svojih prireditev izstopa Tako izstopa prireditev turistično rekreativnega društva Turnše. Češenik Ta čudežna noč (po številu sodelujočih, pestri vsebini in številu nastopajočih), omenili bi gledališko prireditev turistično kulturnega društva Rova (Rokovnjači). pohvalili Turistično rekreativno društvo Kontni (stari kmečki običaji). Turistično društvo Ihan (kulinarične prireditve, narodne noše) ter Društvo narodnih noš Domžale / njihovo skrbjo za Mc-nač'nkovo domačijo. 3. Čeprav ugotavljamo, da društva pri svoji dejavnosti vključujejo v manjši meri tudi naravno, kulturno in tehnično dediščino, bo potrebno v prihodnje nameniti več pozornosti ohranjanju, vzdrževanju in zavarovanju vseh dediščin (marmor iz Ihana, kulinarika na našem območju, mlini in žage, industrijski obrati, rastlinstvo in živalstvo. Kamniška Bistrica. . .). 4. Pozitivno ocenjujemo tudi organizacijo in izvedbo različnih izletov predvsem po domovini, katerih namen je spoznavanje naše dežele, ljudi, krajev in navad pa tudi izmenjava izkušenj z drugimi turističnimi društvi. 5. Varovanje okolja je zlasti s spomladanskimi očiščevalnimi akcijami vključeno skoraj v vsa društva in stalnica njihovega programa ter v veliki meri skupaj z akcijami za izbor najlepših vrtov, domačij, okenskih rož predstavlja pomemben del skrbi za lepšo okolico. Opozarjamo pa na še vedno številna črna odlagališča ter potrebo po namestitvi primernih košev za smeti in opozorilnih tabel zlasti na območjih z velikim številom obiskovalcev (Sveta Trojica, območje ob Kamniški Bistrici), kakor tudi potrebo po stalnem oza-veščanju in opozarjanju tako članov društev kot obiskovalcev na skrb za čisto in lepo okolje. 6. Predlagamo, da se društva pri svojih aktivnostih tudi v prihodnje povezujejo s turističnimi krožki na osnovnih šolah oz. spodbudijo vodstva OŠ za tovrstno povezovanje, saj ugotavljamo, saj sodelovanje društev s šolami prinaša zelo dobre rezultate (Turistično društvo Jarše-Rodica). 7. Ocenjujemo, da je uresničitev projekta Kamniška Bistrica rekreacijska os regije ena od najpomembnejših priložnosti na področju rekreacije in turizma, zato podpiramo vključevanje društev na posameznem območju v omenjeni projekt (Turistično društvo Radomlje že sodeluje in namenja trud ter s pomočjo občine in sponzorjev tudi finančna sredstva za ureditev obvodnega prostora), kakor tudi zagotavljanje finančnih sredstev iz občinskega proračuna za čim prejšnjo celovito ureditev Kamniške Bistrice. X. Komisija za turizem bo skušala pomagati pri spodbujanju dejavnosti Turističnega društva Domžale in Turističnega društva Kača. Vabljeni, da tudi v letu 2007 obiščete čim več prireditev naših društev s področja turizma, ki vas tudi vabijo, da se jim pridružite! Komisija za turizem Mismo zmagovalci! Stane Oražem, predsednik NK Domžale Prvi naslov državnih prvakov v nogometu v Domžalah Domžale so postale državni nogometni prvak! Čustva zanosa in veselja so kar prekipevala, žurka. pripravljena v namen počastitve tega izjemnega dogodka, je bila prava veselica, kjer so si nogometni fani'dali duška in pokazali svoje navijaške strasti do konca in brez zavor. Ponos je žarel v očeh udeležencev, tisti ponos, kije bil pred leti značilen za navijače junakov belih strmin, ko »smo« še dobivali zlate medalje, ko »smo« še zmagovali v smučarskem svetovnem pokalu. Sedaj pa »so« to le še bedne posamezne kreature, ki se poganjajo za dvajseto ali petindvajseto mesto. Pa vendar - ko je zmaga prepojena z nacionalnim oziroma lokal-patri-otskim ponosom, nihče več ne misli na to. da je zadaj vedno - denar'. Domžalska nogometna reprezentanca, letošnji državni prvak ki je kot Peter Klepec pometal z vsemi nasprotniki, je pravzaprav eno samo veliko, dobro stoječe podjetje, podloženo z ogromno kapitala. Denarja, če hočete. Brez tega in brez nekaterih ugodnih »navez« ne bi bilo dobrih igralcev in trenerjev, selektorjev in vseh tistih, ki v ozadju pomagajo ekipi in zagotavljajo zmage. Samo srčnost, trdi treningi, predanost nogometu in lokal-patri-otska čustva, vse to bi komaj zadoščalo za obstanek v ligi. Najboljši igralci najbolje slišijo na šelestenje bankovcev. Prav gotovo pa ne gre odrekati managarskih spretnosti mdstvu kluba pri »nakupih in prodajah« in pri posameznih ključnih potezah, ki so pripeljale do končne zmage. Zmage, ki je ponesla Domžale v orbito slave. Ne samo športne, tudi siceršnje. Kdo ni v nekdanjih časih slišal za podjetne Domžale, ki so si upale biti naklonjene podjetništvu takrat, ko je bilo to skoraj bogokletno. In le kdo ni sedaj slišal za nogometne Domžale, ko nekateri športniki ali športni klubi drugje skoraj beračijo za sponzorska sredstva, da si lahko kupijo nove drese ali copate. Podobno se dogaja z domžalsko košarko. Lahko malo špekuliramo: če ne bi sponzor, po katerem ekipa nosi ime. bil dobro stoječa (bogata) firma, če ne bi bil predsednik družbe ljubitelj te športne zvrsti, ampak recimo ljubitelj streljanja na glinaste golobe... bi se športna sreča najbrž obračala drugače. Tako pa je. po nekem srečnem naključju, vse ob pravem času na pravem mestu. Res je. nekateri trdijo, da naključij ni. da so le znane posledice neznanih vzrokov, pa vendar - važne so zmage! Porazi ne štejejo! Ljudstvo, že od starega Rima naprej, vedno slavi in se enači samo z zmagovalci, kajti »mi smo zmagali, mi smo prvaki!« JE-RA Domžalska nogometna pravljica traja že kar nekaj časa, lahko rečemo, da se je začela graditi že pred leti z vizijo uprave nogometnega kluba, svoj vrh pa je doživela s koncem letošnje sezone, ko so Domžalčani ponosno dvignili v zrak pokal ob naslovu državnih prvakov. Ni ga junaka, ki se ne bi strinjal z izjavo, da so si fantje letošnji naslov iskreno zaslužili, saj, roko na srce, ni bilo nasprotnika, ki bi se lahko enakovredno kosal z njimi. Praktično cela sezona brez poraza, to je bil rekord, ki so ga prevzeli od dotedanjih rekorderjev (Olimpija, Gorica), nekaj zadnjih spodrsljajev, ko so bili fantje z glavo že pri naslovu in pred njimi so že novi izzivi - evropska tekmovanja. Da jim ne bo lahko je jasno, a Domžalčani so že v preteklosti pokazali, da se ne bojijo nasprotnikov in znajo presenetiti. O vsem tem in še več smo se pogovarjali s prvim možem - predsednikom NK Domžale Stanetom Oražmom. Kaj naslov državnega prvaka finančno pomeni za NK Domžale? Zaslužili smo zagotovo, saj so bile sklenjene določene sponzor-ske pogodbe, ki seveda pomenijo bonuse. 180.000,00 € priliva prihaja s strani UEFE za naslov državnega prvaka. Logično je, da za slovenske razmere to pomeni veliko, medtem ko je za neko Italijo to drobiž. Naslov nam prinaša tudi uvrstitev v evropske pokale, kjer bomo odigrali najmanj eno tekmo, kar pomeni dodatnih 100.000,00 €. Kar pa se tiče odhodkov, se bo na nek način dvignil »apetit« igralcev in trenerjev, tukaj pa je potem stvar pogajanj in dogovarjanja. Jasno je, da pričakujejo povišanje, saj so z naslovom nekaj dosegli. Kako pa je s premijami za naslov državnega prvaka? Te smo imeli že na začetku leta definirane in tukaj ni bilo nobenih skrivnosti. V bruto znesku, govorimo o strokovnem štabu in vseh igralcih skupaj glede na odigrano minutažo, tako so zadeve namreč razdeljene, imajo t. i. nagradni sklad v vrednosti 200.000,00 € za osvojitev državnega prvaka. Kar se tiče premij, smojih nekaj izplačali že jeseni, drugi del pa bodo dobili v naslednjih mesecih kot nagrado. To je bilo v letošnjem proračunu že upoštevano. Kaj vam je prišlo na misel, ko ste v Beli krajini po toliko časa občutili grenkobo poraza? Jaz nisem čutil neke jeze, zame je bila zadeva popolnoma normalna. Logično je, da je potem prišla še Gorica, kjer pa je bilo potrebno narediti določene analize. Sem pa ugotovil, daje bolj kot ne, vse v glavah in takrat ni nastopila kriza. To pomeni, da imaš prednost in te ne morejo več ujeti, zato je težko držati formo in pripravljenost. Rezultati, ki jih je ekipa dosegla so takšni, da bodo v Sloveniji še nekaj časa neponovljivi, tako daje težko biti jezen na kogarkoli v takem primeru. To bi bilo podobno, če bi bil jezen na Jolando Čeplak, če bi bila najprej prva, na naslednji tekmi pa »samo« druga. Ste se v času porazov kdaj ustrašili, da do naslova ne bi prišli ali ste ves čas verjeli v ekipo? Nikoli, ker tisti, ki smo toliko zraven in te zadeve poznamo, vemo, da te panike niti enkrat v letošnjem letu ni bilo, ker je bila prednost tako velika. Je pa, kot sem že v prejšnjem odgovoru povedal, popolnoma logično, da je potrebno reagirati. To je kot, če voziš avto in naenkrat voziš prehitro in je potrebno malo zavirati. Ampak ni bilo potrebe, da bi tvegali toliko, da bi se potem pa zaleteli v drevo. Se ob koncu sezone obetajo kakšno morebitni prihodi / odhodi? Zaključili smo nek ciklus - za nekatere štiriletni, za druge petletni, zame desetletni. Ker ko prideš do takšnega rezultata, ki je zgodovinsko težko ponovljiv za Domžale, moraš razmišljati naprej, kajti na isto melodijo težko plešeš še naslednjih 10 let. Neke dodatne osvežitve v ekipi seveda bodo. Je pa dejstvo, da je sedaj po eni strani težje iskati nove kadre, ker tisti, ki prihajajo sem pričakujejo na vseh elementih še večjo profesionalnost, po drugi strani pa je lažje zato, ker se pogovarjaš tudi s tistimi, ki so boljši, od katerih lahko dejansko pričakuješ, da če pridejo sem, bodo nadgradili obstoječo ekipo. Kakšna konkretna imena mogoče? Praktično jih še ni. 14 dni imamo še do začetka priprav, v teh dneh se bodo stvari definirale do take mere, da bomo lahko rekli; zdaj smo se dogovorili in podpisali pogodbe. V prejšnjih sezonah je bilo znano, da vam sodniki niso bili naklonjeni, v tej sezoni temu na prvi pogled ni bilo tako. Dobri rezultati - boljši odnosi s sodniki? Jaz nimam nobenega občutka, da bi nam bili bolj naklonjeni. Resnica je v tem, da smo toliko boljši, da tiste napake, ki jih sodniki tako ali tako delajo, ne povzročijo tako velike krize, da bi to pomenil vpliv na sam rezultat. Slaviša (Stojanovič op. a.) je še vedno dobival »srčni napad«. Domžalska publika pa je vajena, da »ne nagrajuje« sodnikov tako kot v Gorici, Mariboru, Ajdovščini, kjer vedno vpijejo na sodnika, tudi Če ni nič narobe, ampak pač ni sodil za njih. Glede na to, da boste v uvodnih tekmah evropske lige igrali proti lažjim nasprotnikov, kako daleč segajo cilji kluba na mednarodni sceni? Situacija v ligi prvakov je težja kot v pokalu UEFA. V prvem predkrogu lahko dobimo premagljivega nasprotnika kot je Azej-barždan, Litvo, San Marino, Malto, Andro, lahko pa dobimo tudi Albanijo, kjer niso slabi in je s tem že prvi predkrog lahko izredno težak. Načrtujemo, da bomo prvi krog prešli. V drugem predkrogu pa se potem srečamo z vsaj deset do dvajsetkrat močnejšimi nasprotniki. Če omenim samo nekaj bolj zanimivih kot so Dinamo, Crvena Zvezda, Salzburg, skratka vsi državni prvaki v 2. predkrogu so tako močni, da moraš imeti malo sreče, poleg maksimalne borbenosti, da greš lahko naprej. Tretji predkrog pa potem krojijo že tiste evropske ekipe, ki so zasedle 3. ali 4. mesto v prvenstvih iz Italije, Španije, Nemčije, Portugalske. V kolikor izgubiš v 3. predkrogu, greš naravnost v I. krog pokala UEFA, kjer pa mi približno že vemo kakšne nasprotnike lahko pričakujemo, ker to je tisti rang, kot smo bili mi, ko smo prišli do Stuttgarta. Kolikor se vidi je pot preko pokala UEFA nekoliko lažja kot preko Lige prvakov in dejstvo je, daje primerljiv edino prvi predkrog, naslednji je že težji. Naš cilje je premagati prvega, se enakovredno boriti z drugim in to je že uspeh, saj četudi izgubimo v 3. predkrogu, imamo pred seboj vsaj še eno UEFA tekmo, kjer pa se že lahko zgodi sreča, da dobiš premagljivega nasprotnika. Kdaj se pričnejo evropske tekme? V kolikor preidemo prvi predkrog, bomo imeli evropske tekme vsak teden. 15. julija se začne prva, čez teden dni je povratna. Takoj nato sledi 2. predkrog in že teden dni kasneje spet povratna. Razlika s SLAVIŠA STOJANOVIČ, trener državnih prvakov V vseh teh letih, ki jih je preživel v domžalskem nogometu ni bilo vedno vse rožnato, a kot pravi: »Pot je bila težka, imela pa je svoj cilj. Vedno sem verjel v listo, kar sem počel, četudi je bilo vmes marsikaj, smo to zdržali in zato postali le še močnejši.« Takoj po zadnji tekmi, ko so Domžalčani končno lahko dvignili pokal v zrak je povedal: »Moram priznati, da nisem nek mišični tip, zato sem se kar malce utrudil, ko sem nosil pokal, ampak kakorkoli, če bo to vsako leto, ga rade volje prenašam še nekajkrat. Ob tej priložnosti izrekam zahvalo vsem, ki so nas na zadnji tekmi prišli pozdraviti v tako lepem številu. Lepo je videti polne tribune v Domžalah.« pokalom UEFA je v tem, da so tam tekme razporejene na 14 dni. Že 14. junija se fantje vračajo na zelene površine. Menite, da je to dovolj, da si odpočijejo po naporni sezoni? Dejstvo je, da poletnega odmora praktično ni. Iz geografskih razlogov smo v zelo specifični situaciji. Tukaj gre samo za kratko prekinitev, največ teden dni, da si odpočijejo glavo, naslednji teden morajo že delati. Odmor pa pride samo pozimi. V prihodnji sezoni boste kot branilci naslova verjetno v težji vlogi kot ste bili letos. Menite, da boste zdržali tempo, ki ste ga imeli do sedaj, ali lahko pričakujemo padec, kot je praksa pri slovenskih klubih? Strinjam se, da je težje, ker bodo drugi bolj motivirani, zgodi pa se lahko tudi, da bomo imeli slab dan. Glede ekipe je pa tako, kot sem povedal na začetku, nujna neka prevetritev, ker pride do nasičenosti med trenerjem in fanti. Potrebno je nekaj sveže krvi, po drugi strani pa je tukaj past, da nisi pravočasno uigran in zato potem zadeva zaniha. Na primer Maribor je bil na vrhu 7 let, Olimpija 4 leta in šele potem so prišle menjave generacij. Tudi Gorica sedaj ni slaba, saj je druga. Mi smo bili dvakrat drugi, enkrat prvi in če bodo naslednje leto drugi ali tretji, pa kaj. Ne moreš garantirati, Z leve proti desni: Lado Gorjan. Ermln Rakovic. Nenad Protega, Slaviša Stojanovič, Uroš Slavlnec, Stane Oražem da boš osvojil, logično pa je, da greš popolnoma resno v to. Ste edini slovenski klub, ki je plasiral kar dva nogometaša v špansko ligo. Morda beseda o tem? Tukaj je spet dvorezno, kajti če bi mi imeli dovolj denarja, bi oba igrala še dve, tri leta in potem bi gradili evropsko ekipo v Sloveniji, ki bi lahko mirno igrala tekme z Evropo. A glede na to, da nismo tako bogati in nimamo toliko vlagateljev, smo jima v Domžalah ponudili možnost uveljavitve. V njunih karakteristikah bo vedno pisalo, da sta šla iz Domžal v špansko ligo, močno ligo in naša usoda je v tem, da bomo mogli to kar naprej ponavljati. Bo pa vsako leto težje, ker je Slovenija premajhna, da bi imela toliko talentov, ki bi bili lahko tako dobri. Kdo pa je tisti nogometaš za katerega bi lahko rekli, da je naslednji, ki bi se lahko dobro prodal? Ni nobena neznanka, da je to Zla-tan Ljubijankič. Naslednji ki trka na vrata pomembnih evropskih klubov je Andraž Kirm. Je namreč igralec za katerega kažejo zanimanje in je eden od igralcev, ki bo v naslednjih letih ravno tako zanimiv za evropske klube. Prihajajo pa i/, vrst kadetov in mladincev fantje, govorim za tiste, ki nam jih ne bodo pokradli in če bodo imeli pametne starše in bodo sami toliko pridni, da bodo dve, tri leta počakali, trenirali, da se bodo uveljavili in se ne prodajali zastonj ali za drobiž. Ti bodo rešili svojo eksistenco. Sem proti temu, da pri štirinajstih letih otroci odhajajo in mislijo, da so pojedli svet Z veliko žlico. Kruto je, da pustijo šolo in odidejo v neznano. Jaz sem bolj za to pot, kot smo jo ubrali pri Števanoviču in Iliču, morajo pa imeti podporo v družini, sami morajo biti izredno motivirani, vztrajni, tvegati morajo del svojega mladostniškega življenja, da lahko potem to osvojijo. Tako načrtujemo tudi z obema mladima, Zecom in Vučkovičem. Omeniti velja da naši kadeti in mladinci so bili le s točko zaostanka drugi, na dobri poti so tudi starejši dečki in tudi vsi ostali fantje, ki so v mlajših reprezentancah kažejo talente. Morda še beseda o konkretnih ciljih za prihodnjo sezono? Osnova bo tudi za naslednjo sezono ostala takšna kot je in sicer mesto, ki pomeni tekmovanje v evropskih pokalih, ohraniti pozicijo, ki je prva, druga ali biti pokalni prvak, tekmovanje v pokalu UEFA, v skrajnosti tudi pokal Intertoto ni zanemarljiva zadeva, da se pokažeš na evropskih zelenicah. Tam ■ lahko uveljavljamo mlade igralce. Za njih to pomeni odskočno desko, kjer jih vidijo ogledniki, ma-nagerji, tam se lahko pokažejo. To je cilj, ki je bil isti zadnja tri leta in če smo letos državni prvaki, to ničesar ne spremeni. Da bi lahko napovedoval ponovitev tega, kar je letos, se mi zdi težko in tudi nerealno pričakovati, ampak če je " trdno v naših planih in zavesti, da se moraš tja uvrstiti, dodaš nekaj plina in si tam. ■ Nogometašem Domžal še enkrat čestitamo za naslov državnih prvakov in želimo veliko uspeha v prihajajoči sezoni! Mateja Aleksandra Hegel Nova OPEL Opel Antara. Spoznajte meje mesta. AVTOTEHNA VIS IN KOSE Kamniško 19,123A- stran 5 DOGODKI MESECA mum > mmmmmm UPI w Kardinal Rode ima vso pravico povedati svoje mnenje, vendar... Ali je res napočil čas za poseben razmislek o Rodetovi označbi za politiko kot prekleto ? Sicer pa, če lahko javno rečemo, menda celo s pi i žnice, da je politika »kurba«, jo menda tudi kardinal Rodc lahko označi za prekleto ... Ali pa tudi ne, saj politika je vendar življenje, toda kristjani smo naravnost zasvojeni s političnim enoumjem prejšnjega sistema, da je naše mesto v cerkvi, pa še to najraje kar v zakristiji, čeprav je neizpodbitno, da bi se morali kristjani končno osvestiti in začeti intenzivneje delovati tudi politično. To ni modna muha, to je nuja. Še preden nadaljujem z Rodc-tovo »prekleto slovensko politiko«, naj povem, da sem sicer prebral zanimiv intervju z novo urednico Slamnika Tino Zelez-nik v domžalskili Novicah, v kalerem med drugim pravi, »da je potrebno v občinskem časopisu predstavljati lokalne dogodke, lokalne probleme ... «, vendar menim, daje zadeva okrog kardinala R odeta, našega občana, za naš časopis še kako aktualna. A d rem: Voduškov pogovor s kardinalom Rodetom na sam Veliki petek bo šel zagotovo v zgodovino, vendar menim, da je njegovo izjavo, da v življenju počne tudi kaj lepšega in pametnejšega, kot pa da bi se ukvarjal » s to prekleto slovensko politiko«, treba obravnavati kot nasledek ali reakcijo na dolgotrajno provociranje s političnimi vprašanji, zaradi česar bi končno lahko bil tudi užaljen. V obe smeri pa tudi velja, da kdor se boji drugačnosti, ne more biti in ni demokrat: pomembno je le, da nismo žaljivi. Če pa nekdo želi nalili čistega vina, ali je zato že žaljiv? In kaj sem s tem hotel reči? Rodc je bil že oblegan s tolikimi metalci polen, da je praktično težko mogoče, da ga včasih ne bi tudi zaneslo. Ali pa, če pogledamo »zaresovsko« opozicijsko politiko in (nc)sprcjcnianjc verskega zakona .... ali naj bo človek, eden ali drug, navdušen? No, slovenska politika je res na neki način zapisana prekletstvu majhnosti in provincialnosti, vendar kljub temu velja, da je sprejemanje kritike oziroma pripravljenost poslušali nasprotne argumente pomemben atribut politične kultiviranosti, zato bom vedno zagovarjal Rodetovo pravico do svobode vesti in še naprej bom izpostavljal pravico, da pove svoje mnenje. Torej, kardinal Rode je imel in ima vso pravico povedati svoje mnenje o slovenski politiki, sploh pa, ker je bil izzvan, če ne kar provociran, toda kljub temu naj bi kot kardinal pri izbiranju besed uporabljal gostejše sito. Ivan Kepic Švicarski prijatelji med nami Na povabilo našega bivšega pevca in prijatelja Janeza Krta, ki ga je ljubezen odpeljala v daljno Švico, smo mu sledili tja pevci Domžalskega komornega zbora pod vodstvom dirigenta Tomaža Pirnata v maju 2005. Skupaj z njegovim zborom Oekumenisc-her Kirchenchor iz Glattfeldna Eglisau in Ensemble der Brass Band Kglisau smo izvedli »Misso Brevis« .lacoba de Haana. Seveda smo pevci DKZ-ja drugo polovico programa zaokrožili z umetnim programom in slovensko narodno pesmijo. Ob veselem in sproščenem pevskem druženju se je porodilo vabilo in želja, da mašo izvedemo v podobnem sestavu v Sloveniji. Priložnost seje ponudila 29. aprila 2007 ob priliki birmanske maše v Stranjah, kjer je do-moval naš prijatelj Janez. Pridružil se je samo del članov DKZ, saj je številčen domač Stranjanki cerkveni zbor pod vodstvom Dominika Krta, ki je na švicarskem koncertu posnel zgoščenko, pripravili poleg Haanove maše še čudovit preostal masni program. Mogočen zbor je povzdignil slavje in duhovno okrepčani smo si privoščili še telesne hrane. Ker so si naši prijatelji želeli ogledati kraj, kjer delujemo, smo jih pripeljali v Domžale v Menačnkovo doma- čijo, kjer so jih pričakale Ljudske pevke pod vodstvom živahne gospe Mare Vilarjeve s slovensko ljudsko pesmijo. Gospe iz Društva narodnih noš so že pridno pletle kite za slamnike, ki jih je po meri zanje izdelovala gospa Joži Košak. Tudi pletenje predpražnikov iz ličkanja jc pritegnilo pozornost presenečenih pevcev. Seveda so bile poleg tudi narodne noše, ki so dale poseben pečat našemu druženju. Gospa Olga Pavlinova, kije vse skupaj pripravila, pa je podarila švicarskemu duhovnemu vodji še čisto pravo pleteno krušno srce, ki je nakazalo na bistvo našega druženja. Ob slovenski pesmi naših Ljudskih pevk smo se poslovili in si zaželeli: ŠE SE SNIDEMO! Urška Pavli Srečanje Društev vojnih invalidov Slovenije Bili smo v Beli krajini Organizator drugega srečanja Društev vojnih invalidov Zasavje je bilo v mesecu aprilu 2007, v Restavraciji Stajdohar Kanažarica pri Črnomlju. Udeležilo se ga jc približno 250 članov iz 12 DV1 Slovenije. Med udeleženci je bil tudi stari in novo izvoljeni predsednik Zveze društev vojnih invalidov iz DVI Domžale, Jože Brodar. Sprejela jih je folklorna skupine Osnovne šole Miran Jarc iz Črnomlja, tudi s skečeni Pastirček. Zatem je sledila topla malica z ajdovimi žganci. Po obilni malici so se z vodičem zapeljali po Beli krajini. Prva naša postaja je bila Semič, pri znanem čebelarju Jožetu Scverju, ki prideluje čebelji med, medico, medeno žganje, propolis, vosek za gospodinjstvo in drugo. V njegovi trgovini so si udeleženci lahko kupili, kar so želeli. Sledila je pokušina vseh vrst medu in medice. Druga postaja je bila vinogradništvo in sadjarstvo dru- žine MALNAR1Č, Vavča vas Črnomelj. Deležni smo bili degustacije njegovega vina in sira z belokranjsko gibanico. Tretja naša postaja Lokve pri Črnomlju, z obiskom spomenika narodnemu heroju Francu Stanetu Rozmanu, položitvijo venca in prižiganjem sveč. Soborca Marjan Dolenc in Ivan Pivk sta poudarila lik Staneta Rozmana, njegovo hrabrost in priljubljenost soborcev. Zadnja naša postaja je bila kostnica, z velikanskim spomenikom padlim borcem med drugo svetovno vojno, v tihem kraju nad Črnomljem. Z minuto molka smo počastili spomin padlim in prižgali sveče. V poznih popoldanskih urah je sledilo kosilo v restavraciji Stajdohar, s kulturnim programom in podelitvijo priznanj in praktičnih daril predstavnikom DVI Slovenije, nastopom folklorne skupine Dragatuš z njihovimi belokranjskimi plesi, skeči in predstavitvijo Društva folklorne skupine, ki letošnje leto praznuje že 50-letnico obsoja in delovanja v domačem kraju. Delegacija DVI Domžale je v znak hvaležnosti ponovno izvoljenemu predsedniku Zveze društev vojnih invalidov Slovenije tovarišu Ivanu Pivku vročila planinsko palico - izdelek predsednika DVI Domžale, Jožeta Brodarja. Za izkazano čast seje prejemnik zahvalil in vse prisotne vabil na 8. srečanje vojnih invalidov, ki bo 2. junija 2007 v Mariboru. Tega izleta - srečanja se bodo udeležili tudi člani DVI Domžale. Po uradnem delu srečanja je bilo prijateljsko srečanje s plesom ob dobri glasbi. V večernih urah smo se zadovoljni poslovili od organizatorjev srečanja in se v poznih večernih urah vrnili na svoje domove. Jože Novak KS Krtina Plinifikacija Krtine 10. maja 2007 se nas je zbralo 73 krajanov Krtine, z namenom, da se seznanimo s potekom obljubljene oskrbe z zemeljskim plinom, ki v naši občini poteka že peto leto, letos pa bo dosegla tudi Krtino. Srečanje je vodil Janez Avsec, predsednik Sveta KS Krtina, udeležila sta se še Edo Godeša. kot predstavnik investitorja, Petrol d.d., ter predstavnik podjetja Prodnik, Gregor Baje. Projekt plinifikacije se bo za Kr-tince pričel v juliju in nadaljeval v avgustu, ko bomo posledice še najbolj občutili v prometu, saj bodo vsa gradbena dela potekala izključno po cestnem vozišču. Priključke do hiše bo dobilo 100 do sedaj zainteresiranih gospodinjstev, za priklop z vgrajeno omarico bo potrebno odšteti 250 €. Vsi, ki se boste še odločili za priključek, pokličite predstavnika Petrola (edo.godesa@petrol.si) ali pa se obrnite na člane Gradbenega odbora v Krtini, ki ga sestavljajo Mavricij Grošelj, Marjan Oražem, Dušan Ravnikar in Sebastjan Luk-man. Na gradbeni odbor se lahko obrnete tudi, če boste zaznali kakšno težavo ali imeli dodatna vprašanja o poteku del. Dela bodo v Krtini potekala do predvidoma 15. septembra, takoj po končanju gradbenih del pa bo možna tudi uporaba plina. Vzporedno s plinifikacijo bo Elektro Ljubljana na mestih, kjer električni kabli potekajo na drogovih, le te umestil v zemljo, s Telekomom pa še potekajo razgovori za vzporedno napeljavo voda za optični kabel. Prodnik ima v načrtu ob izgradnji plinovoda v spodnji Krtini menjati tudi azbestne vodovodne cevi. Naslednje leto bodo cevi zamenjane še v zgornji Krtini. Ceste bodo v jeseni asfaltirane le začasno, končno preplastenje cest bo izvedeno spomladi, ko se bo teren nad izkopom dokončno umiril. Vse krajane pozivamo, da izvedbo del sprejmejo z razumevanjem in zavedanjem, da so dela nujna in v dobro naše vasi in vseh nas. Trudili se bomo, da skupaj razrešimo vse morebitne težave. Helena Kermauner za Svet KS J* T ; • 11 ^GASILCU V Radomljah prevzem novega gasilskega vozila V Radomljah je bilo v soboto, 14. aprila 2007 veliko slavje, saj se je Prostovoljnemu gasilskemu društvu Radomlje izpolnila dolgoletna želja, da so kupili novo gasilsko vozilo GVC 16-25 in ga slavnostno predali v uporabo. Na prireditvi so spregovorili predsednik PGD Radomlje, Sašo Roje, predsednik KS Radomlje, Metod Marčun, predsednik GZ Domžale, Marjan Slntnar in župan občine Domžale, Toni Dragar. Vsi govorniki so poudarili, da je to velika pridobitev za Radomlje kot tudi za Društvo izgnancev Domžale Gremo v Brestanico V maju je 80 članov in članic Društva izgnancev Domžale obiskalo Belo krajino z njeno bogato kulturno dediščino, v okviru katere hrani obilo ljudskih plesov, pesmi, običajev in obredov, ki jih obujajo tudi s tradicionalnimi prireditvami. Najdlje so se ustavili v Metliki, kjer so si ogledali slovenski gasilski muzej ter muzejske zbirke v domačem belokranjskem muzeju. V Dragatušu pa jim je lastnik znanega gostišča predstavil tudi del življenja in dela pesnika Otona Župančiča, ki je tod živel in ustvarjal. Na poti domov pa so si ob regionalni cesti pri vasici Otok ogledali tudi letalo DC-3, ki je postavljeno v spomin belokranjskim in drugim slovenskim letališčem v času narodnoosvobodilnega boja. V soboto, 9. junija 2007, se bomo odpravili v Brestanico na osrednjo prireditev ob dnevu slovenskih izgnancev, ki bo ob i I. uri pri grajskih hlevih - zbirnem taborišču za izgon Slovencev. Če imate čas, brezplačni avtobus bo 8. junija 2007 ob 8. uri odpeljal z avtobusne postaje v Domžalah. Prijeten junij! D. I. celotno občino Domžale. V glavnem delu prireditve je župan občine Domžale Toni Dragar predal ključe domačemu poveljniku Andreju Marčunu, ta pa se je v imenu operative zahvalil za zaupanje in obljubil, da bodo za avto skrbeli kot dobri gospodarji, se z njim vestno usposabljali in se odzivali na klic na pomoč. Nato je sledil blagoslov vozila, ki gaje opravil domači župnik Jane/ Jarc. Po blagoslovu pa so ga krstili še botri. Novemu vozilu so botrovali Kalcer d.o.o., Lucky d.o.o. in Plastenka d.o.o. Na prireditvi so bila podeljena gasilska odlikovanja zaslužnim članom ter spominske zahvale donatorjem. V kulturnem programu sta sodelovala Moški pevski zbor Radomlje in mladi harmonikar Uroš Hribar. Novo vozilo je namenjeno hitremu posredovanju, saj ima potrebno gasilsko opremo, prostor za posadko ter vodo za začetno posredovanje. Celotna investicija nakupa znaša I X-8.000,00 eur. Finančna sredstva smo zbirali na različnih naslovih. Občina Domžale oziroma GZ Domžale je prispevala 54.000,00 eur, podjetja so prispevala 27.000,00 eur, krajani pa so prispevali 23.000,00 eur, nekaj sredstev je prispevala tudi KS Radomlje. Razliko pa je prispevalo društvosamo, iz skrbnih prihrankov in veliko odrekanji v preteklih letih. S tega mesta bi se rad še enkrat vsem, ki sle kakorkoli pomagali pri nakupu novega vozila, zahvalil, saj brc/, vaše pomoči tega vozila ne bi mogli kupiti. Sašo Roje Govorica preprostih stvari Orel-znamenje kraljestev in zmage Od najstarejših časov velja orel zu najmočnejšo ptico, ki najvišje leta in ima na/ostrejši vid. Sončni tarki gane oslepijo. Orelje kralj zračnih višin. Že pri starih ljudstvih, kol so Asirci, Kubi Ion ri in Perziji i je njegov lik označeval duhovne višine, vsemogočnost, vsevednost in veličastvo boianstev. Postal je tudi znamenje soncu in zmage in je veljal za nebeškega poslanca. V stari kulturi Peruju je premugul kučo, ki pomeni moč zla. Orel s kučo v kremplji h je zato nušel mesto v mehiški zasluti. Obdan z vsemi temi lastnostmi je postal znamenje in spremljevalec najvišjih boianstev, predvsem nujvišjegu grškega bogu Zevsu (v Rimu: Jupitru). Od tod je bil le koruk do tegu, du je zučel oznučevuti moč rimskih cesarjev, ki so se razglašali za božanstvo, in rimskega eesurstva nasploh. Pri Rimljanih je bil orel tudi vojaško znamenje. Od I. stoletju dalje sloji nu vrhu stundurle (pr upor ju). Odtlej ga srečujemo nu grbih mnogih kraljestev in drtav kol znumenje njihove suverenosti. Dvoglavi orel izvira od Hetitov (starih prebivalcev Male Azije), prevzelo ga je bizantinsko cesar-stvo in od njega Seldžuki (turško pleme v III.' stoletju) Pogosto ga videvamo v grških pravoslavnih cerkvah in samostanih Nemški cesarski orel prihaja od Karla Velikega, ki ga je ob kronanju letu 800 po rimskem zgledu povzdignil v znamenje svojega kraljestva Od sredine 14. stoletja se dvoglavi orel nahaja v nemškem cesarskem grbu. Sveto pismo omenja orlovo hitrost, moč in sposobnost pomlujanja. Tistim, ki zaupajo v Boga. »se kakor orlu obnavlja mladost« IPs I tli. i) in moč »hodijo, pa ne omagajo« (h 40.il). Tudi grški jilozoj Aristotel opisuje, da se ostareli orel pomladi, ko skupaj s svojimi mladiči poleti proti soncu in se okopi je v izviru vode. Kristjani so te misli povezali s Kristusom, njegovim vstajenjem, vnehohodnm in krstom kristjanov. Na zgodnjekrščanskih sarkofagih in nagrobnikih se pojavlja orel skupaj s križem, vencem (znamenje večnega življenja) in Kristusovim monogramom kot znamenje vere v Kristusovo vstajenje in upanja na naše vstajenje od mrtvih. Orel na krslilmkih in posodah za hosiije pomeni novo življenje v Kristusu, novokrščenca ali kalehu-menu (pripravnika nu krst). Tudi orel z ribico v kljunu je dobil globlji pomen Najprej lahko označuje Kristusa, ki ribico (vernika) dviga iz krstne kopeli in mu daje delež pri svojem večnem življenju. Možen je še drugačen pomen: kakor orel z višine opazi vsako ribo. jo ujame in odnese na kopno, tako Kristus nosi vernike v nebeško kraljestvo Pripoved o tem. kako orel z mladiči poleti proti som ii m tre vanj. ne da bi ga sonce oslepilo, je poslala prispodoba za krščansko konlemplacijo tj za bogozrenje in zrenje božjih skrivnosti Zato cerkveni očetje orlu pridenejo kot znamenje evangelista Janeza, ki v svojem evangeliju dviga pogled kvišku in zre božanstvo Odrešenika (prim tudi Ezk 1.5-10). Ponekod vidimo v cerkvi bralni pult (ambon) v obliki orla z razprostrtimi perutmi Star orientalski motiv orlu kol plenilca, ki drži v krempljih karo. zmaju tih zajca ali pa lebdi nad njimi, je fi > kristjanih začel označevati Kristusovo varstvo nad Cerkvijo in zmago nad hudičem. Krščanska umetnost je ruda upodabljala glavne krščanske kreposti in njihova nasprotju - grehe. V takšnih razvrstitvah /e orel //ornem/ modrost pravičnost m radodarnost (po nekdanjem prepričanju orel tudi v najhujši lakoti pusti polovico plena drugim pticam), ali pa tudi napuh in nezmernost V svetniških legendah pa orel včasih nastopa kot pomočnik m branitelj Bogdan Dolenc VRTCI stran Območno združenje Rdečega križa Domžale organizira desetdnevno zdravstveno letovanje osnovnošolskih otrok od 9. do 19. julija 2007 v mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču Cena letovanja 136 EUR (32.591,00 SIT) z možnostjo plačila v treh obrokih - trikrat 45,33 EUR. Prijavnice za letovanje dvignete v pisarni Območnega združenja Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 34 (Radio Hit) ob ponedeljkih od 8. do 14. ure, sredah od 8. ure do 16.30. ure ter ob petkih od 8. do 13. ure. Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest! Informacije na telefon 729 23 33. Območno združenje RK Domžale Naslednja številka izide, 29. junija. Rok za oddajo materialov je torek, 19. junij, do 12. ure. Najmlajši kuharji Potreba po igri je otrokova potreba, brez katere ne morejo prav tako kot brez hrane in vode. Otroci se igrajo tudi takrat, ko delajo, se učijo, se oblačijo... Zanje je vse igra. Najbolj uživajo, kadar v igri posnemajo odrasle. Takrat malo manj uživamo odrasli, saj otroci posnemajo tudi tisto, česar naj ne bi. Najlepše je opazovati otroke pri njihovi igri, to vam zagotovi vsalc, ki si v tem norem svetu še najde čas, da jih opazuje. Videti drobne stvari, srečne obraze in sproščenost v otroku- otroku, ki se svobodno igra, je dragocena izkušnja tudi za odrasle. »Sončki« v Cicidomu radi kuhamo. Izdelali smo si prave kuharske kape in začeli! Kuhali smo vse, kar so si zaželeli, saj domišljija otrok ne pozna meja. In kako je bilo dobro! S kapami na glavah smo se zlahka vživeli v vlogo kuharjev in noben recept ni bil prezahteven. Kuhali smo »črno juho«, kašo... Njam! K sreči za pravo kosilo poskrbi kuharica Alenka... Umetniki v Cicidomu Umetnost je v vrtcu dobila nove dimenzije izražanja. Včasih so otroci ustvarjali z različnimi materiali in na različno tematiko, danes pa pogosto uporabljamo tudi izraze kot sta abstraktna umetnost in komuniciranje z risbo. Naši otroci so večkrat »likovno izzvani« tako, da jim ponudimo »likovni problem«, ki zahteva ustvarjalnost in abstraktno likovno izražanje. Na primer: narišejo ropot, narišejo aktivno gibanje, tiktakanje, srčni utrip, mehkobo materiala... Vsak ustvarja po svoje. Včasih uporabimo barve, kadar je čutni vtis lažje »povedati« z barvo, spet drugič uporabimo tesarske svinčnike...Otroci so že vajeni meditacije, s katero podoživijo čutni vtis in ga s tem lažje »prenesejo« na papir. Z analizo risb dobimo veliko povratnih informacij o tem, kaj in kako otrok doživlja določene situacije. Likovno izražanje je za mnoge otroke tudi sprostitev in potreba, saj z likovnim jezikom otroci komuniciralo v najzgodnejšem obdobju, ko z besedami še dolgo ne bodo znali. Koliko vas je odraslih, ki ne veste, kako izraziti čustva? Otroci to znajo in izrazijo v likovnem jeziku. Za vrtec Domžale, enoto Clcldom. Nina Mav Hrovat Anka Juras, Zasebni vrtec Mali princ Za vrtec Domžale, enoto Clcldom. Skupina »Sončki« Naučimo se rolati Rolanje je s koordinacijskega vidika po strokovnih ugotovitvah eden najprimernejših športov, ki naj jih otroci pričnejo osvajati pri svojih petih letih. Tako smo v vrtcu Domžale, enoti »Cicidom« v skupini »Ježki in Miške« poskrbeli da otroci, ki si želijo osvojiti rolanje, preko igre na neprisiljen način, kjer lahko izvajajo pravilne padce, vstajanja, zaviranja, uravnavanja rolerskih spretnosti na različne načine, na rolerjih prestopijo oviro, jo lahko tudi preskočijo in nenazadnje prestopajo stopala pred stopala, kar pa je že zavidljiva vrlina, osvajajo rolanje. Program »učenje rolanja« v vrtcu Domžale vodim drugič in opažam, da se programa udeležuje vedno več otrok, ki pa konec koncev doživijo izkušnjo, ki jim bo v življenju prinesla nekaj, kar nas povezuje z zdravjem in če so zdravo vzgojeni naši otroci, se nam ni nič bati. Veliko rolerskih spretnostim želim vsem otrokom skupine »Ježki« in »Miške« ter vsem, ki so v letošnjem letu preizkusili svoje rolerske spretnosti. Vrtec Domžale, enota Clcldom, Pom. vzg. Mojca Grojzdek EKO Vrtec Urša V našem vrtcu je tako, da z EKO vzgojo rastemo Za naslov sem si izbrala verz iz nove himne EKO Vrtca Urša, katere besedilo je napisala Tatjana Gamhiro-ža, uglasbil pa Miran .luvan, z njo pa so otroci Vrtca Urša, ki je prvi v naši občini prejel naziv K K O Vrtec, 25. maja 2007, v enoti Bistra pričeli prijetno slovesnost ob pridobitvi omenjenega naslova. Otroci in strokovne delavke so nam na priložnostni razstavi tudi pokazali, s čim so si zaslužili naslov EKO vrtec: z zbiranjem in ločevanjem odpadkov, sajenjem dreves in gr- movnic, zdravo prehrano, varčevanjem z energijo in vodo, izdelovanjem didaktičnih igrač iz odpadkov, razvijanjem spoštljivega odnosa do sebe, do drugih in narave predvsem pa i/, prepričanja, da lahko za zdravo okolje veliko naredijo. Novi himni so sledili nagovori podžupana Vinka .luharta. dr. Franca llabeta, predsednika Sveta KS, ter ravnateljice Vrtca Urša Darke Hitcnc, ki so vsi po vrsti pohvalili Otroke ter bili navdušeni nad njihovimi prizadevanji za lepo. zdravo naravo, v kateri se bomo vsi dobro počutili, poudarjali pa so tudi pomen LKO načina življenja, dela in vzgoje za sedanjost in prihodnost, poudarjali pa tudi željo po sodelovanju staršev. Ob že omenjenih so po prisrčnem kulturnem programu LKO listino podpisali tudi župan Toni Dragar, podžupanja Andreja Pogačnik .lare, Lidija Počivavšek z Zavoda za zdravstveno varstvo, Marko Fatur, direktor JKP Prodnik Domžale ter akademski slikar Jože Tonig, ki je iz odpadnega papirja Vrtcu BISTRA izdelal imenitnega tem-nozelenega dinozarva, ki bo varoval otroke ter jih vzpodbujal k varovanju okolja. Prepričana sem, da bomo poslej v vseh enotah EKO Vrtca Urša velikokrat slišali: »Saj v našem vrtcu je tako, da z LKO vzgojo raslemu«, pa tudi v to, da bodo vsi malčki ob pomoči vzgojiteljic skrbeli za svoje okolje, ločeno zbirali odpadke, varčevali pri energiji, se zdravo prehranjevali in se veseli v prijetnih in zdravih okoljih svojih vrtcev. Vrtcu Urša, otrokom, vzgojiteljicam in vodstvu pa tudi staršem ob pridobitvi naziva LKO vrtce iskrene čestitke. Se vidimo junija, ko bo pri vas zaplapolala LKO zastava. u. ž. Športnik na obisku Na povabilo Mojce Grojzdek seje prijazno odzval gospod Stojanovič, trener domžalske nogometne ekipe, in obiskal otroke v teh deževnih dneh, ki so nas tako presenetili ob koncu meseca maja. Otrokom je pokazal žogo s podpisi vseh igralcev, prav posebno pleteno žogo, ki sojo dobili na tekmovanju v Bosni, dres in navijaški šal. Vodil je tekmo, v kateri seje pomerilo 10 fantov in nas ob tem seznanil z nekaterimi pravili, kijih še nismo poznali. Na končuje seveda sledilo fotografiranje in zbiranje avtogramov. Nekateri otroci so dobili avtogram na žogo, ki sojo prav za to priložnost prinesli v vrtec, drugi pa so dobili podpis kar na roko. Zahvaljujemo se gospodu Slaviši za poučen in prijeten obisk in želimo, da bi svojo ekipo še večkrat popeljal na zmagovalne stopničke. Vrtec Domžale, enota Clcldom, Vera Kolenc Policija za otroke V mesecu maju smo v Zasebnem vrtcu Mali Princ prvič gostili lutkovno predstavo 113 v sodelovanju s Policijo, v okviru projekta Policija za otroke. Otroci vseh starosti so si z navdušenjem ogledali lutkovno igro, v kateri je bil glavni lik prijazen medved- policist. Spoznali so, kako pomembno je delo policista, saj je pripravljen vselej vsakomur pomagati. Po lutkovni predstavi smo si ogledali še policijska vozila. Pravi policisti so pred vrtec parkirali policijski avtomobil in prijazno odgovarjali vsem radovednežem. Otroci so lahko sedli v avto, vključili sireno, si nataknili slušalke in tisti najbolj pogumni so se celo pustili vkleniti v lisice. Na igrišču za vrtcem so policisti parkirali še policijski motor, na katerega so otroci z navdušenjem posedali, si natikali policijsko čelado in v rokah držali policijsko liziko. Policisti pa so s seboj pripeljali tudi prijaznega psa, ki jim pomaga pri nalogah sledenja. Otroci se ga niso bali, božali so ga in ga radovedno opazovali. Ogledali smo si celo policista na konjih, ki sta bila malce drugačna, saj sta bila obuta v visoke škornje, primerne za ježo. Policista sta otroke enega za drugim posedala na konjeva hrbta in pripovedovala zanimive prigode iz policijskega življenja. Ob koncu smo lahko konjema ponudili tudi nekaj priboljškov za njuno potrpežljivost in miroljubnost. Polni novih informacij in izkušenj smo se zahvalili vsem prijaznim policistom in se poslovili ter komaj čakali, da o tem spregovorimo s svojimi najbližjimi. Pogovor z Vinkom Cedilnikom Vinka Cedilnika poznamo kot izjemno dobrega učitelja, ki s svojim navdušenjem za pedagoško delo, poštenostjo in skrbnostjo ter pozornostjo za vsakega otroka že 38 let poučuje v šoli, od tega že 26 na Osnovni šoli Dob. Kje so bili tvoji začetki in kako, da si se odločil za ta učiteljski poklic? Moji začetki segajo v leto 1968, ko meje prva pot pripeljala v šolo v hribovski vasici Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. Tu sem začel poučevati v kombiniranem oddelku tretjega in četrtega razreda. Odločitev za učiteljski poklic pa sega morda v predšolsko dobo. Stanoval sem blizu šole v Jaršah in če se je le dalo sem prihajal na šolsko dvorišče še preden sem bil zrel za trganje hlač v šolskih klopeh. Tu sem opazoval učence in delo učiteljev. Morda je bil to prvi vzrok, da sem se odločil za ta poklic. Kasneje sem pa tako in tako govoril samo to, da bom učitelj ali pa nič. Vinko se je na naši šoli prvi začel ukvarjati z računalništvom. Ko so imeli računalnik le nekateri otroci in učitelji tudi doma, je Vinko že začel voditi računalniške tečaje, delavnice in seminarje, ki so bili vedno zelo dobro obiskani, velikokrat pa je bilo prijav toliko, da je moral otroke razdeliti kar v več skupin, da so vsi prišli na vrsto. A nikoli mu ni bilo žal časa in ur, potrpežljivosti, iznajdljivosti in navdušenja, ki ga je delil na svojih delavnicah. Povej nam o svojih računalniških začetkih in delu, ki ga izvajaš še danes. Začelo se je tako, da je ravnateljica prinesla na šolo v osemdesetih letih popularni ZX Spectrum in me povabila, da se začnem ukvarjati s to noviteto. In tako se je začelo. Ob prvem računalniku nas je sedelo tudi po deset in »smo se šli računalništvo«. S tem, kar imamo danes na šoli, se sploh ne da primerjati. Razvoj je šel skokovito naprej. Danes je računalnik že skoraj v vsaki družini, učenci so po eni strani prenasičeni z njim, drugi pa so že večji »strokovnjaki« kot pa sem sam. Danes poučujem izbirne predmete iz računalništva. Ob tem sem prav ponosen, saj sem bil v času, ko seje pripravljal učni načrt za ta predmet, med tistimi, ki so s svojimi učenci preizkušali učni načrt in pripomogli, da se je predmet računalništvo uveljavil v osnovni šoli. Vinko je tudi dober fotograf. To je dokazal na razstavi, ki jo je pripravil pod naslovom Potepanje s kolesom v Centru za mlade v Domžalah. Vinko veliko potuje, po F.vropi, prestopil pa je tudi meje Evrope in obiskal Kubo in Afriko. A ta njegova potovanja niso vsakdanja potepanja, Vinko potuje drugače. Sede na kolo in s kolesom odkriva svet. Kako si našel agencijo, ki organizira izlete s kolesom? Kako zgleda tako potovanje in koliko časa že potuješ na ta način? Pred osmimi leti mi je kolegica navdušeno pripovedovala o kolesarjenju po Nizozemskem in vse skupaj podkrepila s fotografijami. To pripovedovanje je bilo tako prepričljivo, da sva se z ženo odločila, da se na tako potepanje odpraviva tudi sama in tako sva se naslednje leto znašla na Nizozemskem in od takrat poznava preživ- ljanje dopusta in prostega časa le še na kolesu. Vinko na poti vse lepe trenutke dokumentira. S seboj nosi fotoaparat in ujame vanj prizore s poti. Posname prekrasne pokrajine, ljudi, kulturo, hrano, druženja s prijatelji, živali in seveda tudi otroke. Povej, kako ti ob napornih vožnjah s kolesom uspe ujeti še zanimive prizore s poti? Ljudje si morda napačno predstavljajo tak način kolesarjenja. Tu ni divjanja, tekmovanja, kdo bo hitrejši in kdo ho prišel prvi na cilj. Na teli potovanjih se vozi v glavnem od 15 do 25 km/h, tako da se da med vožnjo v skupini še s kom poklepetati. Ustavljamo se na nekaj deset kilometrov, si privoščimo kavico, opravimo ogled kake zanimivosti, opoldan se ustavimo za kosilo in podobno. Na dan naredimo največ do 80 km, vožnja pa traja od devetih in Švica. Izven Lvrope pa sva kolesarila po Kubi in Maroku. Seveda pa ne smem izpustiti kolesarjenja po naši prečudoviti Sloveniji. Te dni je povabil popotne prijatelje, sodelavce in sorodnike na razstavo. Nismo se mogli dovolj načuditi prekrasnim posnetkom, ki jih je obesil na stene. Kako je prišlo do ideje, da si pripravil razstavo? Za to idejo sta kriva dva prijatelja kolesarja, ki sta me eno leto prepričevala, naj se odločim za pripravo razstave. Odločitev je bila težka, saj sem popolni amater kar se lice fotografira nja in zelo težko bi rekel, da smo moje fotografije primerne za kaj takega. Za končno odločitev pa sta krivi dve prvi nagradi, ki sem ju dobil na internem tekmovanju za najlepšo kolesarsko fotografijo, ki ga organizira turistična agencija I Iclia z Meda. Pomembna pa je bila tudi vsestranska podpora žene pri sami pripravi razstave. Vinko Cedilnik se približuje tretjemu obdobju svojega življenja. Se dve šolski leti in zapustil ho šolske Pogled m Pfllgllano /Toskana ■ Italija. ma| 2006 zjutraj pa tja do poznega popoldneva. Ce je večji klanec, pa stopimo s kolesa in se spremenimo v pešce in klanec prepešačimo. Ko se vrne s potovanja domov, pa slike skrbno uredi. Ima že lepo serijo albumov, ki pa niso običajni albumi slik. To so zanimiva poročila, opremljena z besedili, vtisi, spomini in seveda s fotografijami. Koliko se jih je že nabralo v teh letih in kje vse si že bil? V teh letih seje v moji omari nabralo že trideset albumov, enaintrideseti s poti po Provansi pa je ravno v pripravi. Pot naju je z ženo vodila najprej na Nizozemsko, potem v Belgijo, sledile pa so Italija, Avstrija, Nemčija, Češka, Madžarska, Srbija, Romunija, Škotska, Bosna in Hercegovina, Francija klopi. Potem ga časa »naporno« upokojensko življenje, ko ne bo imel nikoli časa. A prepričana sem, da ga bo izrabil tako kot tega doslej, ustvarjalno, z elanom in bogato. Kakšni so tvoji načrti? Povej nam, katere dežele boš še obiskal? V prvi vrsti bova skupaj /. /eno posve-lila veliko časa svojim štirim vnukom. Oslali čas in če bo zdravje dovoljevalo, pa bova na kolesu in to tam, kjer bo najlepše. To pa je povsod - le dobro moraš opazovati, da spoznaš tisto najlepše. Želim ti veliko potovanj in prekrasnih fotografij. Vidimo se na naslednji razstavi. Tatjana Kokalj Taborjenje medvedkov in čebelic Leto je naokoli in kot vsako leto se tudi letos taborniki iz Domžal in bližnje okolice odpravljamo na najbolj noro pustolovščino leta - taborjenje v Stavci vasi. Poletni tabori so v različnih izmenah, taborjenje medvedkov in čebelic, ki je namenjeno našim najmlajšim (6-10 let), od 19. do 27. julija. Vsako poletje s seboj prinese obilo lepega vremena, sproščenosti in nasmejanih Obrazov, tega pri tabornikih nikoli ne zmanjka in tudi letošnje taborjenje ne bo izjema. Dnevi na taboru bodo napolnjeni z novimi spoznanji, osvajanjem veščin, opazovanju in varovanju narave ter seveda nepozabnemu druženju s svojimi vrstniki. Seveda, da ne pozabimo omeniti kopanja v bližnji reki Krki, ki se po napornem dnevu prileze prav vsakemu pravemu taborniku, lorej, razlogov za udeležbo tabora ne manjka, sedaj pa počakajmo še dober mesec dni, potem pa se naša pustolovščina lahko prične. stran OSNOVNE ŠOLE 39. slovenske športne igre OS s posebnimi potrebami v organizaciji OS Roje Pusti me! Naj pokažem, da zmorem! Besede Štefana Pctkovška: Pusti me! Naj pokažem, da zmorem! so bile moto 39. slovenskih športnih iger osnovnih šol s posebnimi potrebami, ki jih je Osnovna šola Roje pod pokroviteljstvom Občine Domžale ter ob pomoči Ministrstva za šolstvo in šport odlično organizirala 25. maja 2007 v Športnem parku Domžale. Že pred začetkom iger pa so pripravili ličen bilten ter v njem opisali šolo in svoje dejavnosti. Znani športni novinar Gašper Bolhar je prijetno vodil uvodno prireditev ter tekmovanje v celoti, med gosti pa omenimo župana Občine Domžale, Tonija Dra-garja, ki je igre tudi odprl, predstavnika Ministrstva za Šolstvo in šport, vsi prisotni tekmovalci iz cele Slovenije pa so posebej toplo pozdravili znanega atleta Matica Osovnikarja, ki je bil tudi podeljevalec medalj. Ob slovesnem odprtju iger smo zaploskali tudi plesni skupini OŠ Roje ter prisluhnili prisegam, posebej pa pozdravili vse tekmoval- ce in tekmovalke ter jim zaželeli srečo in uspeh. Več kot 250 tekmovalcev iz slovenskih šol s prilagojenim programom seje pomerilo v skokih v daljino in višino, metali so 250- gramsko žogico ter tekli na 60, 300 in 1000 m, vrhunec tekmovanj pa je bil tek štafet na 4 X100 metrov. Vsi tekmovalci in tekmovalke so s svojimi nastopi navdušili in bili deležni aplavzov ter številnih pohval. Vsak zase, ki je pretekel progo, uspešno skočil ali vrgel žogico, je bil zmagovalec in prav za vsakogar je bila udeležba na igrah srečen dogodek. Med sodelujočimi šolami ter tekmovalci, ki so bili razdeljeni na regije, so uspešno nastopali tudi učenci in učenke Osnovne šole Roje, in sicer: Grega Dekleva, ki je tekel na 60 m; Andrej Škrjanc in Aljoša Šarkezi, ki sta uspešno pretekla 300 m, Matej Debeljak, ki ga je treba posebej pohvaliti, saj je osvojil drugo mesto med učenci v teku na 1000 m; Marko Kokalj in Urban Štrukelj sta skakala v višino, Gašper Lovše pa je bil uspešen v skoku v daljino. Prijazni gostitelji so z odlično organizacijo in izvedbo iger, pri katerih so jim pomagali tudi sodniki Atletskega kluba Domžale, več kot 300 udeležencem, saj so v Domžale poleg tekmovalcev in tekmovalk prišli tudi njihovi spremljevalci, mentorji, vodstva šol pa tudi nekateri starši, pripravili res prijeten dan. Športno društvo Krti V mesecu maju dve večji akciji Pomladni meseci so kot nalašč za pohode in ostale športne dejavnosti. Res je, da sta bili obe akciji izpeljani proti koncu meseca, a se je to izkazalo za primerno, saj smo - zopet - imeli srečo z vremenom. 20. maja smo izvedli družinski pohod na Golico. Letošnja zima nam jo je letos zagodla še v pomlad, veliko ključavnic, ki vsako leto v maju pobelijo pobočja Golice, je namreč že od-cvetelo. A smo jih kljub temu še vedno videli veliko! Ker je bil to družinski pohod primeren tudi za najmlajše, se nas je tokrat zbralo kar 66. Načrtovani piknik po pohodu nas je primoral, da s seboj vzamemo še vse ostalo, kar je za izvedbo piknika potrebno. Tako je bil dvonadstropni avtobus na koncu dodobra napolnjen. Pohod za dobro uhojenc člane ni bil naporen, a našim najmlajšim je bila strmina sem in tja težak zalogaj. Pa vendar smo vsi v dveh urah prisopiha- li do Koče pod Golico. Bolj utrjeni in hitrejši so se povzpeli še na vrh Golice, za mlajše pa je bil prihod do Koče že kar dostojen dosežek. Sprva smonačrtovali piknik ob jezeru v okolici Žirovnice, a nam je višina avtobusa to žal preprečila! Že prej smo se povezali s POD Zabrezniea, ki se mu lahko le zahvalimo, da smo nato z malo improvizacije uspeli dobiti nov prostor v okolici Vrbe, kjer smo lahko malo počili in se najedli. Le sonce je neusmiljeno žgalo in nam vsem pustilo nekaj barve. Druga akcija pa je bila udeležba na IV. teku okoli Cradiškega jezeru. Nekateri člani so se že nekaj časa aktivno pripravljali na tek, a tako velike udeležbe ostalih nismo pričakovali. Na končuje kar 21 tekmovalcev srčno za-slopalo oranžno barvo Krtov. Z dodatnimi navijači seje naše število na leku povzpelo čez trideset. TI) Gradišče se tako zahvaljujemo za topel in dobro organiziran sprejem, čeprav smo jih olajšali kar za šest medalj v različnih kategorijah, od najmlajših na 1.200 m pa do veteranov na 12.600 m. Na medalje smo seveda ponosni, a še bolj nas veseli udeležba, pristop in vzdušje na vseh naših akcijah, ki je vedno enkratno. Sodelovanje, nesebična pomoč in vloženo delo vedno prinašajo rezultate. Vaši Krtll Osnovna šola Domžale Čistilna akcija 5. a razreda Dan Zemlje 22. aprila praznuje mati Zemlja. Njene natančne starosti ne poznamo. Stara naj bi bila 4,6 milijarde let. Njenega otroštva in najstniških let tudi ne poznamo. Vemo pa, kako smo ljudje do matere Zemlje danes. Da bo lahko praznovala čim dlje, ji moramo pomagati. Tega se zavedamo tudi na OŠ Domžale. Kot EKO šola smo aktivni v mnogih projektih na nacionalni ravni. Posebej natančno smo se lotili ekologije medsebojnih odnosov. Kakšni naj bi bili in kako se na odstopanja odzvati, smo spoznali v delavnicah na temo medvrstniško nasilje. Vsi smo prišli do spoznanja, da se z nasiljem ne reši, temveč je pogovor tisti, ki lahko že nasilje prepreči. Posebno pozornost namenjamo ločevanju odpadkov zlasti tistih, ki nastajajo v šoli pri malici in kosilu. Pazimo na varčno porabo energije in vode, zbiramo izrabljene tonerje in kartuše. Lotili smo se tudi pasjih iztrebkov. Zbiramo tudi ideje, kako ljudi v okolici šole čim bolj spodbuditi k ekološkemu obnašanju. 23. aprila smo obeležili dan Zemlje. Naša velika želja je, da bi Zemlja lahko še dolgo praznovala. Prav zaradi tega smo pripravili LKO dan, kjer smo vse učence, učitelje in ostale delavce šole ponovno opozorili, da je treba naravi pomagati in ohranjati njeno zdravje. V zdravem okolju bomo tudi mi zdravi. Učenci prvih treh razredov so prepoznavali oznake na embalaži in se učili, kako jih ločevati in zakaj jih lahko ponovno uporabimo. Učenci petega razreda so iskali ideje za nalepke, ki bi označevali ločene zbiralnike odpadkov. Učenci šestega razreda so imeli v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije - Za srce delavnice z naslovom Naše telo je narejeno za gibanje. Učenci zadnje triade pa so se lotili ekologije medsebojnih odnosov. Ugotavljali so, kako prepoznati nasilje in kako ga preprečevati. Vsi so bili mnenja, daje v konfliktni situaciji pogovor primernejši in daje treba krog nasilja prekiniti. Pripravili smo pokušino zdrave malice. Izdelali smo namaz iz skute z dodatkom čemaža in namaz iz suhega sadja. Dobro je bilo. Pripravili smo tudi sadno solato in pokazali, kako se da sadje, četudi ti ni všeč, porabiti za zelo okusno in osvežilno jed. Pri tehnični vzgoji smo se lotili pasjih iztrebkov, ki so tudi okrog naše šole velik problem. Učenci so izdelali opozorilne table, ki vabijo lastnike psov k aktivnostim, ki ne onesnažujejo zelenic in otroških igrišč s pasjimi iztrebki. Očistili smo neposredno okolico šole in desni breg Kamniške Bistrice v našem šolskem okolišu. Prepričana sem. da aktivnosti EKO šol veliko pripomorejo k ohranjanju narave. Še več pa bi lahko naredili za naravo, če bi več odraslih sledilo ravnanju EKO šol. Maruša Kitar, učenka 9. a In Mojca Kanduscher. koordlnatorlca ekošole OŠ Domžale Ob dnevu Zemlje, ki je bil v nedeljo, 22. aprila 2007, smo se odločil, da bomo imeli čistilno akcijo. Čistili smo desni breg Kamniške Bistrice in v dveh šolskih urah napolnili dve črni vreči smeti. Našli smo: ograjo, katranskn platno, steklenice, pločevinke, plastenke, cigaretne ogorke, polno škatlico cigaret... V Kamniški Bistrici smo našli dva smetnjaka, prometni znak, avtomobilsko vzmetenje... Zelo smo bili presenečeni nad vsemi temi odpadki. Saj se nam zdi nerazumljivo, da ljudje tako brezvestno ravnajo z odpadki in onesnažujejo sicer čudovito pešpot ob Kamniški Bistrici. STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vrata - izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraii - uokvirjenje slik Opazili smo tudi nekaj sprehajalcev s psi in nihče ni počistil iztrebkov za svojimi ljubljenčki, čeprav je v parku kar nekaj smetnjakov za pasje iztrebke. Največ odpadkov smo našli v podhodu Kamniške Bistrice (proti Li-dlu); razbitih steklenic, praznih plastenk, cigaretnih ogorkov in izrabljenih vžigalnikov. Naš sošolec Jan je šel po samokol-nieo, da smo vse te smeti naložili nanjo, ker so bile vreče tako težke, da jih nismo mogli več nositi. Odpravili smo se še do hribčka v bližini sošolca Jana in še tam naložili celo goro odpadkov. Naša sa-mokolnica je bila polna do vrha in zelo težka. Ko smo prišli do šole, smo poklicali hišnika, gospoda Maksa, da nam je pomagal spraviti smeti v zabojnike. Pri tem smo jih seveda ustrezno ločili. Steklenice v en zabojnik, plastenke in pločevinke pa v drugega. Ob tej čistilni akciji smo se zabavali, se počutili koristne in se v bistvu imeli lepo. Zavedali smo se, da delamo nekaj za Zemljo oziroma za naravo. Takih čistilnih akcij se bomo še udeležili. Učenci 5. A razreda Lucija Sotlar, Žan Barllč, Matevž Hemetek In mentorica Marija Štabe CSOD Medved na Medvedjem Brdu Učenci štirih šol na Astronomskem taboru V aprilu 2007, smo učenci pri izbirnem predmetu Sonce, Luna in Zemlja odšli na Astronomski tabor, in sicer v CŠOD Medved na Medvedjem Brdu blizu Logatca. Poleg učencev naše šole smo povabili še učence iz OŠ Dragomelj, učence iz OŠ Rodica, pridružil pa se nam je tudi učenec Gregor iz OŠ Milana Šušteršiča iz Ljubljane, ki ga prav tako zanima astronomija. Ko smo prišli v dom, nas je vodja tabora porazdelila po sobah. Dom je bil pred kratkim prenovljen, tako da smo se v njem odlično počutili. Po nastanitvi so nam demonstratorji Ustvarjalnega astronomskega društva - UAS razložili potek in vsebino astronomskega tabora. Zaradi vožnje in priprave na opazovanje nočnega neba smo imeli po večerji eno uro počitka. Da smo lažje komunicirali z ostalimi učenci, ki jih še nismo poznali, smo pred opazovanjem neba »odigrali« igro, ki nam je pomagala, da smo si lažje zapomnili imena vseh udeležencev tabora. Potem smo odšli ven, kjer je bilo ravno prav toplo, nebo pa je bilo jasno, odlično za opazovanje ozvezdij. Ob prostem ogledu že prej omenjenih ozvezdij nam je astronom Martin pripovedoval mite in legende o njih. Izvedeli smo veliko novega, kar nam je pomagalo pri izdelavi kasnejših projektov. Nato pa smo si objekte natančnejše pogledali še s pomočjo teleskopa. Ko so si nekateri nadebudni učenci še ogledovali nebo, smo drugi že ustvarjali svoje napise imen, ki smo si jih kasneje pripeli na oblačila za tiste, ki od igre niso odnesli veliko. Od utrujenosti smo se »kmalu« odpravili spat, zgodaj zjutraj, natančneje ob 6.17, pa smo si nekateri ogledali sončni vzhod. Pri zajtrku so nas učitelji obvestili, da moramo izdelati plakate oz. projektne naloge, ki so nam jih dodelili prejšnji večer. Zaradi velike »svobode« smo si ob izdelovanju dovolili poslušati glasbo, ki nam je dala veliko motivacije do kosila. Po dobrem obedu smo zopet imeli dolg počitek, med katerim smo izpolnjevali delovne liste, poslušali glasbo ali pa se zabavali na svoj način. V poznem popoldnevu so nekateri učenci z vodji tabora pripravili približen prikaz oddaljenosti planetov med seboj in med soncem. O vseh osmih planetih so povedali nekaj malega, poudarek pa je bil predvsem na velikosti. Ker niso imeli merilnega traku, so si na izviren način pomagali kar z metlo. Pred večerjo smo ob domu igrali nogomet in malo košarko, skupaj z nekaterimi učitelji. Vseskozi nas je spremljal objektiv šolskega fotoaparata, ki je »zabeležil« lepe in zanimive trenutke s tabora. Po rekreaciji smo imeli večerjo, ki nam je dala dodatno energijo za nočno opazovanje neba. Takratno opazovano nebesno telo je bil hitro premikajoč planet Venera, ki smo ga najprej opazovali s prostim očesom v lepem jasnem vremenu, nato z daljnogledi, kasneje pa še z refrak-torskim teleskopom, kar pomeni, da je sestavljen iz leč in ne iz zrcal kot reflektorski. Po končanem opazovanju smo odšli v sobe, kjer so se nadaljevali pogovori še dolgo v noč. Zjutraj smo začeli s pospravljanjem sob in pakiranjem kovčkov, ki smo jih odnesli v spodnji del doma. Po zadnjem zajtrku smo imeli predstavitve projektnih nalog, ki so zajemale: ozvezdja, teleskope, lunine mene, planete, druge obiskovalce našega osončja, onesnaževanje s svetlobo itd. Po končanih »predavanjih« smo se poslovili od predavateljev in naredili še dve ustvarjalni »gasilski sliki«. Zahvaljujemo se vsem organizatorjem (Ida Vidic Klopčič, Nataša Fab-jančič in Gašper Sitar) in izvajalcem astronomskega tabora iz Ustvarjalnega astronomskega društva (Lucija, Martin in Simon....žal so se priimki izgubili v bazi podatkov J). Učenke 9.a razreda, OŠ Venclja Perka Martina Karo, Ma|a Gostit, Santa Plrman KV mizarja in delavca za priučitev _takoj zaposlimo. Forma d.o.o., Dragomelj 83, Domžale, tel: 562 63 30 GSM 041 718 740 Športno društvo Sonček in ZPM Domžale organiziramo: osemdnevno letovanje otrok v Novigradu Letovanje bo potekalo od ponedeljka. 2.7, do ponedeljka, 9.7.2007, v Pineti pri Novigradu. Otroci bodo nastanjeni v domu kranjskih otrok. Dom je neposredno ob morju in ima svojo plažo. Okolica letovišča je lepo urejena in ima več športnih igrišč, ki so namenjena samo otrokom, ki so na letovanju. Otroci bodo nastanjeni v 4-posteljnih sobah. CENA LETOVANJA: 230 EUR Ponudba s programom za otroke od 6 - 10 let zajema: • 7 polnih penzionov - pet obrokov na dan: zajtrk, dopoldanska in popoldanska malica, kosilo, večerja in dodatno kosilo za zadnji dan. ■ avtobusni prevoz v obe smeri. • uporaba rekvizitov, za animacijo otrok v vodi in didaktični material za ustvarjalne delavnice, družabne igre, razvedrilo... • učenje plavanja. • zdravstveno oskrbo v domu. • varstvo lotroci bodo razdeljeni v skupine po 10 otrok, vsaka skupina bo imela svojega vzgojitelja). Otroke bodo spremljale vzgojiteljice iz vrtca, diplomanti in študentje Fakultete za špdrt. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest, ki jih imamo na voljo. Prijava je sprejeta ob plačilu pologa! Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na naši elektronskem naslovu: sd.soncekfujgmail.com. plavalne tečaje na domžalskem bazenu med počitnicami Pridružite se nam na začetnih in nadaljevalnih tečajih plavanja, ki bodo potekali v domžalskem bazenu od 10.00 do 15.00 ure, od ponedeljka do petka. Tečaj i so namenjeni otrokom od 5. do 14. leta. V primeru neprimernih vremenskih razmer pa se bomo odpravili v Atlantis. Vsak otrok zadnji dan tečaja prejme delfinčka oz. konjička. Tečaj bodo vodili učitelji športne vzgoje in študentje FŠ. Cena tečaja z učenjem plavanja, karto za bazen in varstvom je: 50 EUR/posameznik za eno izmeno ob plačilu na dan začetka tečaja 46 EUR/posameznik za eno izmeno ob plačilu do četrtka za izmeno, ki sledi, na TR št. 34000-1001 887 368. Sklic ni potreben; za evidenco plačila pa, prosimo, navedite ime in priimek otroka in plavalni tečaj 07. Kopijo plačila oddajte vodji tečaja prvi dan. Le tako vam bomo lahko izdali potrdilo o vplačilu. Prvih 20 prijavljenih otrok občine Trzin plača za tečaj le 27 EUR, preostali del plača DPM Trzin. 7 EUR/doplačilo za Atlantis na dan, velja v primeru neprimernih vremenskih razmer (razlika v ceni karte in prevoz). Ob prijavi dveh otrok ima drugi otrok 4 EUR popusta. Ob prijavi za dve izmeni je popust pri drugi izmeni 4 KUR. Izmene plavalnih tečajev: 1.) 2.7.-6.7., 2.) 9.7.-13.7., 3.) 16.7.-20.7., 4.) 6.8.-10.8., 5.) 13.8.-17.8., 6.) 20.8.-24.8., 7.) 27.8.-31.8. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na: telefon (ZPM) 721-91-80'vsak delovnik 7.00 - 9.00 in 12.00 - 14.00 naš fax: 01/7227 317, e-mail: sd.soncekplavalni(a;gmail.com Študentski klub Domžale Junijske aktivnosti domžalske študentarije Prvi teden junija je za nami in pred nami le še ovinek ali dva do pravega poletja! Komaj čakamo! Sonček nas polni z energijo, klopi v ohlajenih predavalnicah in razredih pa hladijo razgrete glave. Se malo pa jih bo hladilo morje! Junij nam bo postregel s kar nekaj zanimivimi aktivnostmi... Na natečaju za projekt meseca junija je zmagal Tečaj jahanja, ki ponuja 10-urno spoznavanje s konji in osnovami ježe pod strokovnim vodstvom, zraven je vključena tudi nega konja in vse, kar spada v okvir rekreativne ježe. Za tečaj bo za člane Študentskega kluba Domžale potrebno odšteti le 125 EUR. Prijave se že zbirajo, zato le pohiti! Veliko povpraševanje po sezonskih kartah za odbojko na mivki (za člane le 4 EUR za vso sezono) nas je vzpodbudiol. da bomo za domžalskim bazenom organizirali turnir trojk v odbojki na mivki. 24. junija ste vabljeni vsi odbojkarski navdušenci, da se nam pridružite na celodnevni zabavi, kjer ne bo manjkalo jedače, pijače, glasbe, dobre volje in poletnega vzdušja. 16 EUR je prijavnina za skupino treh (in eno rezervo) in v njej mora biti vsaj ena pripadnica nežnejšega spola. Prijave se še vedno pridno zbirajo, zberi se in pridi tudi ti! Letos Klubovci prirejamo malo manjši, a zato nič manj intenziven zaključek šolskega leta v obliki mini piknika pred klubskimi prostori. Bolj intimno ozračje bo zagotovo prijetnejše, da se malo najemo, kaj popijemo, glasba bo seveda vseprisotna. nas pa poleg vse- ga čakajo mini igre, projekcije... druženje v malem na veliko! 22. junija ob 13. uri nas pridi pogledat pred klubske prostore, malo pokomentirat, nič ti ne bo treba plačati, le veliko se smejati! Naj pa omenim še veliko poletno sago elektronske glasbe na domžalskem bazenu skozi vse poletje - Kopalkanje 007! Letos bo PoolPar-tj bolj mini piknik zadeva pred klubom, Kopalkanje pa še vedno (če ne še bolj) naelektren in v pričakovanju poletja! Datumi Kopalkanj so naslednji: 29. junij, 6. julij, 27. julij, 10. avgust in 31. avgust! Letos prirejamo po vsakem ko-palkarskem dogodku tudi AfterPartv v I it Baru v Domžalah od 2.00 do 6.00 zjutraj! Poletje bo zagotovo zanimivo in nabito z električno energijo! Več o Kopalkanju si boste lahko prebrali v naslednji številki Slamnika, do takrat pa si lahko pogledate spletno stran z vsemi potrebnimi informacijami na www.kopalkanje com. Vse ostale klubske stvari in dogodke si lahko v detajle pogledate na www.student.ski-klub.com ali nas pokličete na 041 757 727, pošljete mail na info(2>student-ski-klub.com ali pa kar pridete na Kolodvorsko 8, nasproti Želesniške postaje Domžale. Poslušajte ŠODR ob ponedeljkih zvečer, listajte Mesečnik in bodite aktivni, v cvetju in s švigajočimi možgančki! Držimo pesti za uspešen zaključek šolskega leta in se vidimo! Ana Strnad Študentski klub Domžale Čustvena inteligenca za starše Visok IQ še ne pomeni čustvene inteligence ali čustva, ki gradita odnos Marsikateri starš se ob vzgoji svojega otroka sooča s težavami, na Dogodki v Centru za mlade Domžale Domžalski dom, Ljubljanska 58, FILMSKA DELAVNICA - VIDEO INKUBATOR Kamera filmske delavnice začne teči ponovno v juliju! Čl I Rl KOM POPOLDNEVI Ti je dolgčas, si želiš družbe, ne veš, kje bi preživel popoldneve ... oglasi se v Centru za mlade Domžale od 16.00 do 20.00 ure. Skupaj bomo preživeli nekaj uric, se zabavali, pogovarjali, igrali različne družabne igre. si ogledali kakšen ti I m in še kaj ... VABILO USTVARJALCEM V okviru kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. mi ik-s neformalni indeks lahko kupiš v našem centru. Vanj lahko vpisuješ vsa neformalna izobraževanja, študentsko delo in druge obštudijske dejavnosti. I porabiš ga lahko za odkrivanje in načrtovanje svoje poklicne poti, pisanje življenjepisa, povečanje možnosti za zaposlovanje, potrdilo za vsa neformalna izobraževanja. SVETOVALNICA Za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, ki jih sami ne morejo rešiti. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 20.00 uro, ob petkih do 13.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: info a ezm-domzale.si katere ne najde odgovora. Vsak posameznik je namreč zgodba zase in vzgojni nasveti ne veljajo za vse otroke enako. Zato je pomembno, da si starši ob določeni težavi vzamejo čas in skušajo z več vidikov rešiti problem. Šola čustvene inteligence je eden izmed načinov reševanja konfliktov na zapleteni poti odraščanja. V domžalskem Centru za mlade se dobro zavedajo, daje imajo čustveno inteligentni starši bolj celovit pogled v otrokovo osebnost. Zato so pretekli teden v okviru Programa za odgovorno starševstvo organizirali Šolo čustvene in socialne inteligence. Srečanje je vodila prof. Lili Jazbec, ki se s to vejo psihologije ukvarja že celih osem let. » Čustvena inteligenca se začne graditi takoj, ko pridemo na svet. Je sposobnost empatije, izražanje in razumevanje občutkov, nadziranje razpoloženja, prilagodljivost ter spoštovanje in prijaznost«, je povedala in hkrati dodala, da visok 10 še ne pomeni tudi visoke stopnje čustvene inteligence. Potreba po organizaciji tovrstnega srečanja seje pojavila ob učnih problemih mladih in iskanju primerne rešitve. Zato so dali starši sami pobudo, da pomagajo sebi in svojim otrokom. Ker se je šola čustvene inteligence izkazala kot prava pot do medsebojnega razumevanja, bo takih srečanj še več. In prav je tako, saj so v sodobnem času površinskih odnosov in hitrega tempa priložnosti za ohranjanje zdravih odnosov še kako dobrodošle. Maja Cerar Indijanski večer v Motniku Želite preživeti popoldne v naravi, zakuriti taborni ogenj, prespati v šotoru, recimo v indijanskem tipi- ju? Center za mlade je v maju organiziral izlet v Motnik. natančneje na kmetijo Pr' Jemejk. Lastnika kmetije, Andreja Hribovšek in Miha Lindič, se ukvarjata z ekološkim kmetovanjem in ob sobotah prodajata pridelke tudi na ekološki tržnici v Ljubljani. Kar kupite pri njiju, je zares naravno, od kruha iz pire, sadik starih sort jabolk, domačega medu, gob, pa še in še. Poleg dela na kmetiji in prodaje izdelkov pa se ukvarjata tudi s svojevrstno turistično ponudbo, ki vključuje nekaj po- sebnega. Vas zanima? Potem berite, kako smo preživeli drugačen popoldan. Izlet smo začeli z vzponom na hribček, imenovan Sončev laz. Na robu gozda stoji pravi indijanski tipi, zraven njega je klop in prostor za taborni ogenj. Miha nam je postregel z domačo enolončnico, skuhano na ognju v kotlu. Sledil je sprehod v Motnik, kjer smo si ogledali njuno kmetijo, muzej pritlikavega nosoroga, pa vklenjenega motniškega polža.... Povzpeli smo se na Grajski hrib, ter se mimo parka s sramotilnim stebrom vrnili na Sončev laz. Tam smo preživeli še večer v mirnem okolju, potem smo se vrnili na domove, polni lepih vtisov. Žal nismo imeli časa za potenje v pravi indijanski savni, ter za spanje v šotoru. Pa naslednjič! AK Boris Ružnič, v. d. direktorja MKC Akumulator Letos 57 odstotkov manj finančnih sredstev kot lani Domžalski mladinski kulturni center - Akumulator je bil eden prvih tovrstnih klubov, prostorov za vse mlade v našem koncu. Če se spomnimo začetkov, se je o le-tem veliko pisalo, saj je bilo tudi dogajanja nemalo. V zadnjih dveh letih pa je na prvi pogled vse skupaj »zaspalo«, začele so se širiti negativne govorice, da se v mladinskem kulturnem centru ne dogajajo ravno za mlade koristne stvari. Ker je bil ta problem MKC-ja pred javnostjo zelo očiten, smo se odločili, da iz prve roke ugotovimo, kaj se z vsem tem v resnici dogaja. Boris Ružnič, ki je v lanskem letu prevzel vodenje MKC-ja, nam je povedal, s čim vse se morajo spopadati ter kakšne projekte pravzaprav pripravljajo. Razvidno je, da so mladi še vedno aktivni in jasno je, da v svoje vrste vabijo vse ostale. V minulem letu si postal v. d. direktorja MKC Akumulator. Kako hi ocenil svoje dosedanje delo? Ocenil bi ga kot uspešnega, saj smo, skupaj s sodelavci in prostovoljci, izpeljali zastavljeni program za leto 2006, v veliki večini sanirali dolgove iz preteklosti in okrepili temelje, na katerih stoji MKC. Do konca moramo izpeljati še sanacijo dolgov, menjavo generacij, okrepiti sodelovanje z ostalimi mladinskimi centri v okolici in skupaj s Svetom Zavoda MKC pripraviti srednje in dolgoročno vizijo MKC-ja. MKC Akumulatorje v svojih prvih zagonski letih naredil precejšen vtis na prebivalce Domžal, zadnje leta, pa je nekoliko manj slišati o njem? V začetku delovanja je imel MKC široko podporo javnosti, politike, močno zaledje prostovoljcev in aktivistov ter vizijo. Ustanovljen je bil kot prvi na področju Domžale-Kamnik, ki je omogočal kreativno preživljanje prostega časa. Mladinski centri so se nato pojavili še v Trzinu in Kamniku. Počasi pa so prostovoljci in aktivisti začeli odhajati zaradi izrabljenosti, drugih izzivov, zaposlitev, menjave generacij... Največjo napako vidim v tem, da se ni načrtno vzgajalo aktivistov, ki bi bili usposobljeni ter pripravljeni prevzeti odgovornost za določene segmente ali področja delovanja MKC-ja. Še vedno redno sodelujete pri projektu, ki ga pripravlja tudi Študentski klub Domžale - DNK - Dnevi kulture, kjer ste vidno aktivni? Festival Dnevi kulture DNK je prvi projekt, ki je nastal v soorganizaci-ii Študentskega kluba Domžale in MKC-ja. Kot eden izmed štirih vodij festivala sem prva tri leta aktivno sodeloval pri pripravi programa ter izvedbi festivala. Zelo me veseli, da seje festival uveljavil v Domžalah in širši okolici. V okviru festivala DNK - ŠTUNF 2007 smo v prostorih MKC-ja priredili štiri glasbene predizbore ter filmski večer, na katerem so se z svojimi izdelki predstavili mladi filmski ustvarjalci iz vse Slovenije. Predstavili so se tudi mladi ustvarjalci, ki so svoje izdelke ustvarili na filmskem seminarju MKC-ja. S ŠKD-jem odlično sodelujemo, večkrat so nam priskočili na pomoč, za kar se jim zahvaljujemo. Katere projekte ste poleg tega še pripravili v minulem letu? S ŠKD-jem sodelujemo še pri festivalu Kopalkanje ter Brucovanju. Organizirali smo filmski večer z Luksuz produkcijo in prvo srečanje članov foruma FILMAR.SI. Imeli smo tudi filmske večere s Plat'n'tcaterom. V koprodukciji MKCD in Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije smo izdelali kratek študijski film na temo zaposlovanje mladih. Študijski film je bil namenjen izobraževalni obliki dela s študenti na študentski areni. Posneli in zmontirali smo film o dogajanju na letošnjem republiškem orientacijskem tekmovanju, ki so ga organizirali domžalski taborniki. Med drugim je center za socialno delo Domžale prostor in opremo koristil za delavnice. V domžalskem skate parku je športno društvo EZ3X s pomočjo MKC-ja organiziralo tekmovanje Skatedav, Skate in BMX contest. V sodelovanju z Novo generacijo, podmladkom SLS, smo organizirali okroglo mizo z naslovom KNEŽJI KAMEN V IDENTITETI SLOVENCEV, z gostom dr. Jožkom Šavlijem. Sodelujemo še z, nekaterimi društvi in jim nudimo opremo in prostor. Kaj načrtujete in pripravljate za domžalsko mladino v letošnjem letu? Glede na pretekle težave, ki jim nekako noče biti konca, in glede na to, da si mnogi niti ne želijo pozitivne rešitve, smo letošnji program oblikovali zelo racionalno. Vse skupaj res spominja na sod brez dna, zatorej smo se za letošnje leto predvsem usmerili na izobraževanje prostovoljcev, ki že delujejo v MKC-ju in jih tovrstno delo - ustvarjanje zanima. Med drugim nudimo opremo in prostor in se usmerjamo v program, ki se odvija predvsem na želje prostovoljcev in njihove samoiniciativc, angažiranosti in požrtvovalnosti, ki ponavadi izhaja iz. želje po pridobivanju izkušenj, znanja in prepoznavnosti. Težave, ki se pletejo okoli MKC-ja, niso najlažje rešljive... Težave so nastale zaradi nepravilnosti pri poslovanju v preteklem obdobju. Določene probleme smo z velikimi napori odpravili sami, nekateri problemi so se začeli reševati v tem ma-datu, sodelujemo s podžupanjo Andrejo Pogačnik Jarc, ki nam je zelo pomagala. Specifične težave bomo začeli odpravljati po reviziji poslovanja od ustanovitve MKC-ja do leta 2007. Verjamem, daje najtežje leto za nami in da MKC ne bo propadel. Saj je zelo pomembna institucija za razvoj današnjih mladostnikov, ki so prena-sičeni vsakršnih informacij, nemolivi-rani, brez vrednot ter brez vizije, ki je navsezadnje pomembna pri osebnem razvoju ter gradnji kakovostnega življenja. Kako pa je s finančnimi prilivi za MKC - iz kje se financirate in kako porazdelite pridobljena sredstva? financiramo se v 85 odstotkih iz občinskega proračuna, ostalo dobimo iz razpisov Urada RS za mladino in drugih razpisov. Sredstva so razdeljena po naslednjem ključu: najemnina (prostor, elektrika, kom. prispevki) 32,5 odstotkov, program 28,5 odstotkov, stroški dela 28,5 odstotkov in investicije 10,5 odstotka. Stroški najemnine se plačujejo direktno iz občine, stroške programa na podlagi poročil, stroškovnikov in predloženih računov nakazuje občina na naš poslovni račun, kakor tudi stroške dela na podlagi obračunov. Stroške investicij moramo najprej utemeljiti in na podlagi odobritve s strani občine dobimo nakazilo. Naj omenim, da imam MKC po sprejetju letošnjega proračuna za 57-odstotkov manj finančnih sredstev kot v prejšnjih letih. »Mulce z uPce in naravnost v kre-ativo« Kako se spopadate z negativnim pridihom, ki ga ima MKC na ulici? Za dobrim konjem se vedno kadi. Kjerkoli se zbirajo mladi se pojavijo takšne ali drugačne govorice. VMKC-ju smo imeli v letu 2006 dvakrat obisk tržne inšpekcije in zdravstvene inšpekcije. V obeh primerih smo zadostili kriterijem in nikoli niso odkrili nikakršnih kršitev predpisov. Na to temo je bilo postavljeno svetniško vprašanje, na katerega smo utemeljeno odgovorili. MKC ne sme opravljati gostinskih dejavnosti in ne dovoljujemo vnosa alkoholnih pijač v MKC. Mislim, daje v Domžalah veliko več problemov na ulici in v okolici kol v samem MKC-ju. Glede na zadnje dogodke v Domžalah se poraja vprašanje, zakaj se ne ponuja več programov za usmerjanje mladih v kreativno preživljanje prostega časa. MKC se trudi po najboljših močeh pritegovati mlade s svojimi programi, vendar smo vedno bolj omejeni s finančnimi sredstvi. Kaj pravzaprav mladi dobijo, ko vstopijo skozi vrata MKC-ja? Kaj lahko notri počnejo, kaj se lahko naučijo? Biti. Mislim, da je to tisto prvo, kar mladi potrebujejo, predvsem v času, v katerem živimo. MKC je prostor, ki se trudi biti odprt za vse ideje: od najbolj 'odpuljenih' do popolnoma resnih. Le tako lahko opravljamo svoje poslanstvo, ki se je začelo v slogu »Mulce z ulce in naravnost v kreativo«. Mislim, daje to zdrav način spodbujanja mladinske zdolgočasenosti, nemo-tiviranosti, apatije, ki je danes povsod prisotna, kaže pa se ne le v mladostniškem vandalizmu, temveč so šle stvari že precej dlje. MKC' ponuja prostor za druženje, ustvarjanje in promoviranjc (tematski večeri, razstave, okrogle mize, seminarji...), dostop do avdio in video opreme, montažnega studia, kreativno ustvarjanje, neformalno izobraževanje, (organiziranje, projektno delo, delo z. mediji...) in nenazadnje, vključevanje kot prostovoljec v vse aktivnosti centra. Nemalo mladih, ki so bili svoj čas na stranpoti, se je ravno s pomočjo MKC-ja znašlo na pravi poti. Postali so uspešni na svojih področjih. Zakaj se tega bolj ne izpostavi? Največji uspeh je to predvsem za njih. Ne bomo se trkali po prsih, saj nam prav ta uspeh kaže, da smo na pravi poti, nas motivira in nam nalaga odgovornost, da v prihodnosti še izboljšamo ponudbo in program MKC-ja. Žalosti me, da moramo vedno znova opravičevati svoj obstoj, namesto da bi svojo energijo in znanje vlagali v mlade ljudi in v MKC. Verjetno se tukaj skriva razlog, da se ne izpostavljamo. Kaj bi želel povedati Domžalčanom v zvezi z mladinskim kulturnim centrom? Večina se pritožuje nad mladino, češ da nas nič ne zanima, razen računalnikov in zabave. Tukaj pred vami smo mladi, ki nas ne zanimajo zgolj problemi družbe in mladostnikov, o katerih bi lahko v nedogled modrovali na okroglih mizah in si dopisovali preko tiskanih medijev ter neprestano iskali krivca in pametovali z nikoli uresničenimi rešitvami. Mi smo tem 'problemom' odprli vrata, jim ponudili prostor, čas, opremo, jim dali znanje in izkušnje, se poleg učili še sami - a vendar ni dovolj - za premnoge bomo vedno samo mulci, ki jih ne zanima nič pametnega in ki imajo za bregom ogromne načrte, kako in kaj vse bodo pridobili in zaslužili zraven'.'?!! Zakaj preprosto ne dojamete, da si želimo le boljše družbe za naslednje generacije? In če ne bomo nič naredili zdaj, ko smo še mladi in polni upanja in člana - kdaj bomo? Če smo mladi, res še nimamo vaših izkušenj, imamo pa oči, ki vidijo in ušesa, ki slišijo in če nas čuti ne varajo se okoli nas godi le malo dobrega. Konec koncev je nekaj mladincev s pomočjo znanja in izkušenj, pridobljenih v MKC-ju, dobilo zanimive službe v raznih montažnih studiih. In ne vidim razloga, da se ne bi ta tradicija nadaljevala. Pri tem ne gre več za golo teoretiziranje, ampak na dejanski pozitiven vpliv na življenje določenega dela mladih. Vrata pa so odprta prav vsem! Mateja A. Kegel MIha pri kuhanju enolončnica April in maj v Centru za mlade Kako izdelati lastne šopke iz papirja? Potovanja, čari daljnih dežel... Biti otrok - na žalost ni vedno lahko. Na kolo za zdravo telo in duha. April je minil v znamenju najrazličnejših dogodkov. Na kreativni delavnici se je zbrala skupina deklet in žena, ki so pod spretnim vodstvom ge. Drage Valjavec ustvarile živo pisane šopke. Ne le izdelki, tudi druženje je pomembno - tudi danes. Potopisno predavanje o Novi Zelandiji je bilo pestro in je marsikoga od prisotnih navdihnilo z željo, da bi tudi sam obiskal t.i. deželo dolgega oblaka. Tama-ra in Štefan Rehar sta znala pritegniti poslušalce tudi s prigodami s potova- Kolesarnlca v Maroku - foto: V. Cedilnik nja. Na temo Pomladno prebujanje je Breda Podbevšek, skupaj z učenci OŠ Rodica, pripravila razstavo, ki je bila kot nalašč za ta pomladni čas. Otročarije - večina ljudi se v mislih rada povrne v čas svojega otroštva, ki naj bi bil čas brezskrbnosti, varnosli. Pa vendarle ni v vseh primerih tako. Skupina Trobentice, ki jo sestavljajo štirje otroci po duši, sedaj že odrasli moški, so na svojstven način prepleti i igrivost otroštva z bolečino otrok, ki doživljajo nasilje. Domiselna scena in zvezane roke izvajalcev poezije so tesnoben občutek še stopnjevale. Glavni namen takih večerov je, da se vsak sam pri sebi vpraša: »Kaj lahko jaz naredim za boljši jutri teh in naših otrok?« Odgovorov je mnogo, za vsakega pa je potrebna močna volja in optimizem. Sredi maja je svoje slike s kolesarskih potepanj po svetu predstavil Vinko Cedilnik. Po srcu že od nekdaj planinec in raziskovalec se je v zadnjem času posvetil kolesarjenju in fotografiranju. Na odprtju razstave je razložil, zakaj na kolo ker spoznaš nove ljudi, okusiš različno hrano, ker naravo do-živiš v vseh barvah in letnih časih. Pa tudi zato, ker doživiš na takih potepih drobne radosti ko ti po dveh dneh zleze v naročje plah in tih maroški deček ali ko na kolesu popelješ najmlajšega prebivalca kubanske vasi, v velik ponos vseh okrog stoječih. V maju smo v naše prostore povabili tudi mladega vizažista Zorana Gaji-ča, ki je navzočim predstavil osnove nege in ličenja mladostniške kože. Poudaril je, da je za občutljivo kožo pomembna vsakodnevna nega, ličenja pa naj se mladi lotijo le ob posebnih priložnostih. Ana Kunavar stran 9 STAREJŠI Društvo upokojencev KS Dob Novo vodstvo in nov zalet Društvo upokojencev KS Dob z novim odborom in predsednikom Feliksom Lampretom z veliko vnemo uresničuje na občnem zboru v januarju letos sprejet program. Tako se je kar 55 članov društva 8. maja udeležilo izleta po spodnji Savinjski dolini, ki so se ob odlični pripravi in po prijetnem druženju, polni novih vtisov, zadovoljni vrnili domov. Presenetila in navdušila jih je kraška jama Pekel pri Šempetru, ki je res vredna obiska, ogled pa ni zahteven tudi za nekoliko manj poskočne noge. Dobra malica, lepo vreme in prijetna vožnja po čudoviti pokrajini ob Savinji hitro ustvarita dobro razpoloženje, umiri in sprosti pa le sprehod po lepo ure- jenem in vedno cvetočem Savinjskem gaju v Mozirjah. Nekaj posebnega je tudi cerkev sv Frančiška Ksaverja in tamkajšnja zakladnica daril (masni plašči) vladarjev in plemstva takratne Evrope, pa tudi tamkajšnji župnik, ki ljudi očara z zavzeto predstavitvijo zanimivosti ih še posebej z zabavnimi šaljivimi vložki. Končna postaja Robanov kot , čudovita alpska dolina, pod mogočnimi vrhovi Kamniških planin, je nudila izletnikom še vse tisto, kar v pregretem obmestnem direndaju pogrešamo: neokrnjeno naravo, čist zrak, očarljivo planinsko idilo in nenazadnje okusno domačo hrano na kmečkem turizmu pri Govc. Ko zapoje še harmonika in se prehude že malo ogreta grla, je res veselo in toplo pri duši. Vožnja domov ob tistih pravih, krepkih šalah Lada in ob domači slovenski pesmi mine, kot bi trenil. Predsednik predstavi še druge programske točke in vsi obljubljajo, da bodo sodelovali in pomagali, med drugim tudi pri organizaciji krajevnega praznika. Lepo ! Ni še mesec naokrog, pa novo doživetje. 28. maja spet poln avtobus članov društva upokojencev KS Dob v Ljubljani na ogledu parlamenta R Slovenije, kjer v dvorani državnega zbora v poslušamo vprašanja poslancev, na katere odgovarja predsednik vlade. Sprejme in pogosti nas naš »dob-ski« poslanec g. Robi Horvat , sekretar parlamenta g. Lovro Lončar nam predstavi delovanje te naše najvišje institucije, pozdravit pa nas prideta tudi minister g. Virant (tudi naš krajan) in celo predsednik vlade, g. Janša. Iz parlamenta se nato peš odpravimo skozi staro Ljubljano, kjer nas nevihta prisili, da v Vodnikovem hramu še malo povedrimo ob ka-vici . t) ljubljanski v/penjači smo slišali že veliko , vendar se nas je večina prvič z njo odpeljala na Ljubljanski grad. Sledi še ogled panorame naše »bele Ljubljane » z razglednega stolpa in povratek v avtobus. Tam ne zmanjka dobre volje , lepih vtisov in idej o nadaljnjem druženju. Milena Jeran Lipa v maju cveti Meseca maja v Lipi zaključujemo z mnogimi oblikami dela. Zaključki so povezani z razstavami in nastopi. Slikarke in izdelovalkc keramike svoja dela razstavljajo v galeriji Beseda. Občudovanja vredna so njihova dela, posebno izdelki keramičark so enkratni. Številni obiskovalci so s pripombami izrazili priznanje in pohvalo. Razstava je bila povezana s kratkim toda nadvse prisrčnim kulturnim programom. Pred tem je bila podobna razstava tudi v Knjižnici Kamnik. Predstavitev literarnega zbornika BESEDE V VIHRI I in avtorjev iz kamniško-domžalskega območja je bila povezana z razstavo keramičnih in likovnih izdelkov ter Unicefovih punčk. I larmonikarski kvartet je obogatil nastop pevskega zbora zlasti v snopiču slovenskih ljudskih pesmi. Pevski zbor in recitatorji Društva Lipe so pomlad ponesli tudi v Dom za starejše občane Kamnik. Lepo se je poveseliti z ljudmi, katerih ustvarjalnost seje ustavila pred vrati doma. Lepo je bilo videti iskrice v očeh, ko so skupaj z nami zapeli znane narodne pesmi, prisluhnili recitacijam prav za njih izbranih pesmi in sprejeli darilo, I Jnicef punčke. Literarni večer v Menač'nkovi domačiji je bil nekaj posebnega. Dekleta v literarnem krožku se rade spominjajo običajev in krajev, ki so jih poznale in imele rade, pa zdaj izginjajo in nam je žal za njimi. Zato smo povabili Ljudske pevke pod vodstvom Mare Vilar in skupaj smo v izbi Mcnač nikove domačije priredili prijeten literarni Večer spominov. Recitirale in prepevale so o nekdanjih Domžalah, starih hišah, preji, kolovratu, senu, kozolcih, nageljnih, godcih, svatbah in ljudeh. Ljudje, ki so prišli ,so bili zelo zadovoljni in si želijo še več takih večerov. Zagotovo se jeseni zopet srečamo ob topli peči Mena čni kove domačije. Pomemben dogodek za Društvo I ipa pa je bilo žc Iradicionalno srečanje literarnih ustvarjalcev univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije. Zbrane literate je pozdravil gospod Pavel Pevec in nam zaželel ustvarjalnost pri izdaji desetega literarnega zbornika ODMEVI MLADOSTI. Metka Zupanek Razstava, ustvarjalnosti V Galeriji in knjigarni Beseda je Lipa, univceza za tretje življenjsko obodbje Domžale, pripravila likovno - keramično razstavo umetniških in keramičnih del članic likovnega in keramičnega krožka, ki ju vodita Lučka Sičarov in Mojca Vilar. Z veseljem so članice pokazale nekaj tistega, kar jih v Lipi osrečuje in krepi njihovo ustavarjal-nost tudi v jeseni življenja. Kot so povedale, upokojitve ne čutijo kot konca nekega ustvarjalnega obdobja in se ne počutijo odrinjene na rob družbenega dogajanja, temveč z. vzpodbujanjem ustvarjalnega nemira, ki ga je potrebno le vzpodbuditi in usmeriti, že deset let ustvarjajo likovna in keramična dela. Kot smo izvedeli na razstavi, katere odprtje so polepšali Pevski zbor Lipe, pod vodstvom Marine Aparnik, ter recitatorji: Tone Ipa-vec, Silva Mizerit, Danica Gladek. Helena Ogorelec ter Janka Jar-man. Lipa zeleni in cveti ter svoje veje širi med vse tiste, ki ljubijo znanje, kulturo, pesem, šport, rekreacijo, predvsem pa dobro družbo in prijateljstvo, vsi njeni člani in članice pa so, kot je poudarila slavnostna govornica Janka Jerman, ponosni, da jih ni zapustila radovednost in želja spoznati in se naučiti nekaj novega, saj se otrok v njihovih dušah ni postaral. Na vso moč je radoveden in najbrž zato hodijo še v šolo. Čudovite slike in keramični izdelki, prijetne narodne pesmi in recitacije so skupaj z energijo, ki je kar izžarevala iz prisotnih obiskovalcev, ustvarile prijeten večer, kakršnih si še želimo, saj je tudi to del duše našega mesta, za katero se trudimo. AC Imnprl : telefon01/724-69-10 www.imperl.si prodaja@imperl.si u,,lll,Ij gsm 051/301-401 MMM d.*., ljubkih« «. 1. gamfahi iJBEZnn JnmuESTuiiE i7v*j*m .t,.iHEMr«a..........»mm . «mo« vnmri« .r.t-iso..................«***«. . %i,n« itvwai4.M..iNUGra*.........einM...s*e»« tnwms rušo................imn. 10S/65R1S .H ttCIKVCM........4*MM.. . 74,00t HS/O0R1S M BHOO..............»MoM...74,20« TOS/SSRI« H. mOTPNMACV.....««MM.. 00.20« I9VS0R1S.M. IRJOO...............0*044} M.«0< 22S/4SR17 V» mCTP«MACV.....MMtW4.1M.10f 20VSSR10.M IRMO...............MfcW 9550« i/V40«n * r*m športu xi mm 1M< mm*n v. re-osoa............ttMM..i«>.ioc 2M/C0R1« V..DMMMVS4M......»MM. 102.90C 2JS/4SR17 Y Rt OSO* MM0O..1SM0C KletČer ^z*f/mk ISV70RII t. VVUKR...............4MM...JI.JO« tSS/70RU .T.SS-OS7...............44*04 2a,«o« uv»oRi4 t nwam.........«mm...cm»« i»s/6orm.v..sss»...............*m*...«.*»* IOS/0SR14 ! :«W(RHM........OMM ..,.10,001 I OS/05 RIS V..SSSJS...............»MM...SMO« I«V*5R1S T OVNMKtHn........»MM ,..««.10« 20J/S5R16 WSS50SIVO.........40*40« «5,70« 105/6$ RIS H PVNAXfRMP2........»M«4J...51,10« J1S/SSRI*.W..SS-50J..............OtMM. «0,00« 20VSSRI0.V 0W«X«H»2......»MM.. »4JO« 22S/S5R16.V 4S-SJS44MM «0,70« /7V5SRI4.V HrtRVUUR.........«4*«M 12S.30« m»4SR17 V S.SS0S t«f!*M. «1,00« BFGoodrich - VUUCANIZERSTVO HITRI SERVIS VRHUNSKA AVTOOPTIKA 17S/70RIJ.T TOtfOMG ***** POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV * ZAVORNI SERVIS !Sm S •**»« .'«"'• IZPUŠNI SISTEMI POLHU NJE TER KEMIČNO ČIŠČENJE VOZIL Akcij*, on. »,IJ.|o ,. n«.d.n. zn.mM Ur «• dimen*,,, n. zalogi! 21V7SR1S H MACAOAM.........MMM.. 112.70« OB PLAČILU Z GOTOVINO SE DODATNI 5% POPUST!!! Tss/ssRi« v..macadamxt ....DMri..iu.»i Akcija velja do odprodaje zalogi Vas cene vsebuiejo ?0% DDVi Prihajajo Odmevi mladosti Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, je sredi maja z namenom, da naredijo prve korake k izdaji skupnega, že osmega literarnega zbornika univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije, pripravilo srečanje predstavnikov tovrstnih slovenskih institucij. Zbornik ODMEVI MLADOSTI bo osmi skupni zbornik in deseti zbornik domžalske univerze za tretje življenjsko obdobje, s katerim se bodo ustvarjalci povrnili v rosna leta mladosti in se spominjali dogodkov, ki so se jim vtisnili globoko v dušo. Srečanje je bilo prijetno, oblikovano tudi kot literarna prireditev, saj so se prisotni predstavljali s pesmimi oziroma krajšimi proznimi deli, gostitelji pa so jih povabili v Volčji Potok. Kot je pokazalo srečanje, se nam obeta en prijazen ZBORNIK, katerega izid nestrpno pričakujemo. Vera Vojska RAZPIS Za izdajo literarnega zbornika Univerz za tretje življenjsko obdobje slovenije Odmevi mladosti Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale bo izdala svoj deseti literarni zbornik z naslovom Odmevi mladosti. To bo tudi osmi zbornik univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije. Zbornik bo izšel novembra 2007. Vabimo vse člane Univerz za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji, ki pišejo pesmi ali prozo, da se nam pridružijo. Razpisni pogoji: 1. Prijavijo se lahko člani katerekoli univerze za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji. 2. Na razpis pošljite 5-8 pesmi ali prozno delo do 6.400 znakov s presledki. Vaše delo je lahko v rokopisu ali tipkano, zelo dobrodošlo je na disketi. 3. Priložite: kratek življenjepis, naslov in telefon. Avtorje, ki prvič sodelujejo prosimo, da priložijo tudi sliko, ki jo bomo rabili na predstavitvi zbornika. 4. Svoja dela pošljite najkasneje do 1. julija 2007 na naslov: Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. Ljubljanska 58. 1230 Domžale, s pripisom »za zbornik« 5. Avtorsko posojilo v višini 50 € nakažite prav tako do I. julija na poslovni račun:Lipa Domžale Banka Domžale 18300-0051893126. Fotokopijo nakazila priložite literarnemu prispevku. 6. Slik in rokopisa ne vračamo. Po izidu se avtorsko posojilo vrne v materialni obliki. Na predstavitvi oz. ob izidu zbornika vsak avtor prejme pet izvodov zbornika Odmevi mladosti. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 041 727 873 ali 031 596 508. Predsednica Upe, Metka Zupanek Ob 80. rojstnem dnevu Bojan Bogataj: Hvaležen sem, ker so bili del mojega življenja! Ob Bojanovem jubileju smo ga na njegovem domu v Domžalah obiskali člani DVI Domžale. Ob tem dogodku smo mu izročili šopek rož in praktično darilo, mu čestitala za njegovo življenjsko moč in optimizem. Rodil se je 28. aprila 1927 v Ljubljani, materi Ljudmili Bogataj in očetu Ivanu Bogataju iz Zirov. Mama je izhajala iz revne družine, zato je morala že mlada poskrbeti za preživetje. Del takšnega življenja je v otroštvu okusil tudi sam, saj je takoj po rojstvu odšel z mamo v Križevce v Pre-kmurje, ki je kot gospodinja služila pri dr. Komotar Cirilu. Zdravnik je bil premeščen v Lukovico, kamor ju je vzel s seboj. Zdravnik se je poročil in z ženo sta dobila sina in hčerko. Mama je po treh letih ko t delavka dobila službo v tovarni Induplati v Domcalah. Odšla pa je brez sina Bojana, ki je postal peti član družine Komotar. Osnovno šolo je obiskoval na Brdu pri Lukovici in zaključil pet razredov. Šolanje je nato nadaljeval v Domžalah, kjer je končal nižjo gimnazijo z nižjim tečajem izpitom. V tem času je spoznal sošolko Svetlin Vido, leto mlajšo. Bila sta dobra prijatelja, kasneje se je vanjo resno zaljubil, vendar ju je odhod v partizane leta 1944 začasno ločil. Vstopil je v VOS grupo v Ihanu, kjer je ostal do aprila. Avgusta je zaključil oficirski kurz pri glavnem štabu Slovenije, v mesecu septembru in oktobru pa še tretji partijski kurz pri Partijskem komiteju za Štajersko. Od ustanovitve III. brigade VDV je bil v 1. bataljonu komandir tretje, nato pa prve čete. Do novembra 1944 je obiskoval in zaključil enoletno oficirsko šolo KNOJ-a v Beogradu. Po končani šoli se je vrnil v III. brigado KNOJ-a, aprila 1948 pa se je vpisal v Letalsko šolo v Pančevo, ki jo je obiskoval do oktobra 1948, dokler ni zbolel na pljučih (odprta kaverna - pozitivno na desnem pljučnem krilu). Po dvomesečnem zdravljenju v bolnišnici v Beogradu in kasneje v Sanatoriju na Avali, je odšel na zdravljenje domov., kjer je še tri leta redno hodil v Ljubljano in prejemal pneumotoraks . Vidin plemeniti značaj in velika ljubezen sla odločila, da se 16. decembra 1950 v Ljubljani poročita. S poroko je tvegal politično opredeljenost in dobro kariero. Po pretečenem bolniškem dopustu je kot namestnik komandirja jurišne eskadrilje nastopil službo v Cerkljah ob Krki. Tam je ostal do januarja 1951, ko je moral ponovno domov na zdravljenje. Februarja 1952 je bil invalidsko upokojen in s tem tudi nesposoben za aktivno vojsko. Takrat je imel čin kapetana I. razreda. Po okrevanju se je zaposlil v računovodstvu na Letalski zvezi Slovenije. V tej službi se ni dobro počutil in takoj po izključitvi iz partije je dal odpoved. Se naprej pa je ostal član borčevske organizacije in aktiven v invalidski organizaciji vojnih invalidov. Bil je predsednik OO VVI takratne občine Domžale, član občinskega predsedstva ZB in več mandatov član Republiškega odbora VVI Slovenije ter član skupščine ZB Banjole. Po bolezni in izguvi službe je izbral nov poklic. Zdravje se je stabiliziralo in odločil se je za avtoprevozništvo. Kupil je mali stari tovorni avto in jih zamenjal še nekaj. Vsa leta je vozil za podjetje SCT Ljubljana. Po letu poroke se je rodil sin Bojan, tri leta kasneje, pa še Marko. Po poroki sta z ženo Vido živela pri njenih starših v Domžalah ter se tako s starši kot bratom Mihom dobro razumeli. Z Vido sta si želela lasten dom, zato sta varčevala in s svojimi prihranki začela graditi hišo. Kar sta načrtovala, se jima je uresničilo. Leta 1962 so se z družino končno vselili v lasten dom na Kersnikovo ulico 13. Z njimi je v skupnem gospodinjstvu živela tudi mama, vse dokler ni hudo zbolela in kasneje v Domu upokojencev tudi umrla. Nekaj let po preselitvi je Bojan opustil avtoprevozništvo, kljub temu, daje z aktivnim delovanjem uspel izboljšati pogoje zasebnih avtoprevoznikov. Tako je bil Bojan več doma, kjer sta z ženo uživala skupno življenje, polno ljubezni in spoštovanja. Imela sta drug drugega, poleg tega pa veliko prijateljev in znancev. Žal pa so z leti prišle ženine zdravstvene težave. Vida je po večletni bolezni na ožilju nepričakovano in nenadoma umrla. To seje zgodilo pred petimi leti. Vdovcu Bojanu se je življenje spremenilo. Ostal je sam; žalosten in osamljen. Na srečo živi v hiši sin z družino, ki mu je v veliko pomoč, je svoj živjenjepis sklenil izprašani invalid, član Društva vojnih invalidov Domžale - tovariš Bojan Bogataj. Hvala Ti, Bojan, in še enkrat iskrene čestitke, veliko zdravja ob 80. rojstnem dnevu in vse tisto, kar si sam želiš! Jože Novak i— H '4> dom POHIŠTVO POHIŠTVO PRIZNANIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV Ljubljanska 64, Domžal«, tel 0599 244 66, 041/416 847 www dom-pohistvo mfomacija net : pon. - pet. od 8.00 do 19.0, AKCIJA^V,JUNIJU,20°o,P0RUST,ZA,KUHINJE [GOTOVINSKI.ROPUSTI in POPUSTI.NAiOBROKEl IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 10 Katarina Kresal V četrtek. 24, maja 2007, je postala Katarina Kresal uradna kandidatka za predsednico LDS. Že naslednji teden je postala ime tedna na radiu Slovenija. LDS LIBERALNA DEMOKRACHA SLOVENIJE Kdo je Katarina Kresal? Katarina Kresal se je rodila leta 1973. Obiskovala je Gimnazijo Bežigrad in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Diplomirala je leta 1996 »cum laude«. Leta 1999 je opravila pravniški državni izpit. Po končanem študiju se je najprej zaposlila kot sodna pripravnica na Višjem sodišču v Ljubljani, potem je delo nadaljevala kot strokovna sodelavka na oddelku za gospodarske spore Okrožnega sodišča v Ljubljani. Leta 2000 je postala samostojna svetovalka za pravne zadeve iz področja gospodarskega in korporacijskega prava pri Kapitalski družbi d.d. Ljubljana. Kot predstavnica Kapitalske družbe je bila članica nadzornih svetov podjetij Delo Tiskarna, BTC Terminal in Konstruktor. Leta 2001 se je zaposlila v podjetju Wester Wireless International kot direktorica pravnega oddelka. Od leta 2003 dela v odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, kjer je bila najprej odvetniška kandidatka, potem odvetnica, od leta 2005 pa je namestnica šefa Odvetniške pisarne in vodja oddelka za gospodarske in mednarodne zadeve. Področja dela, s katerimi se je ukvarjala kot odvetnica so: gospodarsko pravo, kor-poracijsko pravo, stečajno pravo, avtorsko pravo, pravo industrijske lastnine, pravo vrednostnih papirjev, bančno pravo, zavarovalniško pravo, prevzemi in nakupi gospodarskih družb, telekomunikacije, igralništvo. Je članica nadzornih svetov GV Založbe in lus Software. Svoje prispevke je objavljala v tujih publikacijah International Financial Law Review 1000 in The 2006 Guide to mergers and acquisitions. S svojimi prispevki je sodelovala je na številnih mednarodnih konferencah. Je članica Združenja mladih pravnikov Slovenije in European Young Bar Association. Aktivno govori angleški, nemški in hrvaški jezik. Vpisana je na magistrski študij na Pravni fakulteti v Ljubljani. Bolj podrobno jo lahko spoznate v intervju na radiu Slovenija, http:// www.rtvslo.si/media.php?id=4368-390&mt=wm&mq=hi&wm=true&-rm=false. Kako gleda na LDS? Ob svoji predstavitvi je poudarila: »Prihajam v resno stranko, kjer je moč argumentov vedno štela več kot argument moči in kjer je argumentov za jasno, ostro opozicijsko držo vsak dan več. LDS mora v teh razmerah odigrati vlogo, ki so ji jo namenili volivci: biti opozicija. Prihajam v stranko, ki je polnopravna članica evropske liberalne družine, od katere se lahko veliko naučimo. Še posebej, ker imamo dva izvrstna poslanca: gospo Mojco Drčar Murko in gospoda Jelka Kacina. Prizadevali smo si za evropsko primerljivo Slovenijo in sedaj moramo oblikovati še evropsko primerljiv politični prostor. In tretjič, prihajam v stranko, ki je Sloveniji dala doslej najbolj kompe-tentne vlade in jo pripravila na tekmo z najrazvitejšim svetom.« Kako gleda na začrtano smer Republike Slovenije? Temeljni razlog za njeno angažiranje v politiki je želja vplivati na trenutno dogajanje v Sloveniji. Hoče imeti pravno in pravično državo in tako tudi ocenjuje svoje delo. Ne podpira mešanje izvršilne in pravosodne oblasti. Ne podpira vmešavanja v avtonomijo Univerze. Ne verjame, da je mešanje države v gospodarstvo korak do pravičnejše družbe. Dosedanje uspehe LDS čuti kot odgovornost. Danes je težko biti ldsovc. a trenutne zagate vidi kot izziv. Vajena je težkih bitk, vendar kot je poudarila šele iz njih izidejo resnični zmagovalci. S Katarino Kresal se je srečal tudi predsednik OO LDS Domžale, ki jo je ocenil kot resno kandidatko: »OO LDS Domžale je obravnaval predstavitev kandidatke in se bo o podpori odločal po njeni predstavitvi na seji Severnoobljubljanske pokrajine LDS v juniju.« Tina Žaleznlk MLD za avtonomno visoko šolstvo V OO MLD Domžale smo prepričani, da je predlagani zakon konceptualno v nasprotju z zakoni v številnih evropskih državah. Zakon bi moral univerzam ponuditi možnost za kvalitetno delo, kvaliteten zakon pa bi jih silil k napredku in tako bi bile lahko univerze v ponos družbe. Privatizacija univerz je za nas mlade, tudi študente, povsem nesprejemljiva. Univerza je usposobljena za predavanja in izvajanja študijskih programov in tudi nova MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA modernejša oblika interdisciplinarnega študija bi bila s privatizacijo univerztežje izvedljiva. Ekonomisti tudi opozarjajo, da je bilo delavsko lastninjenje zaključeno v prejšnjem desetletju in ni ponovljivo, predvsem pa po sistemski zakonodaji ni možno privatizirati javnega zavoda. Jani Novljan Gibanje za pravičnost in razvoj pripravilo pohod proti lakoti Združenje za pravičnost in razvoj je v Ljubljani 13. maja v Ljubljani pripravilo Pohod proti lakoti, ki smo se ga udeležili številni pobudniki, med drugim tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek, ljubljanski župan .lankovič ter številne druge ugledne in znane osebnosti. Da bi bili zdravi in aktivni, potrebujemo hrano. Toda žal vsi ljudje na svetu nimajo dostopa do hrane, svet je urejen tako, da imajo eni vsega preveč, drugi nimajo niti najbolj osnovnih dobrin, kot sta voda in hrana. Lakota predstavlja v svetu velik problem, saj naj bi bilo lačnih danes kar 850 milijonov ljudi, med drugim je lačnih več kot 300 milijonov otrok, vsak dan pa zaradi lakote umre 25.000 ljudi, od tega vsakih pet sekund tudi en otrok. S takšno svetovno ureditvijo se ne moremo strinjati, v takšnem svetu ni blaginje in sreče za vse, zato tudi sami ne moremo biti srečni v njem. Z udeležbo na pohodu smo se pridružili svetovni akciji Fight Hunger - Walk the World , ki poteka v mnogih deželah in s katero smo želeli pokazati, da nam ni vseeno. Zbirali smo tudi prostovoljne prispevke in pripravili program. Na pohodu so sodelovali tudi člani domžalskega združenja. Marsikdo se je ob tem zavedal, kako omejene so naše možnosti, da bi karkoli spremenili, a vendarle, kot je rekla Mati Terezija : Če ne moreš nahraniti sto ljudi, nahrani vsaj enega. coz »Optimizacija« naših odpadkov Dandanes si vsi želimo čisto okolje. Na žalost ali veselje nekaterih, pa so odpadki, ki jih pridelamo, prav tako del okolja v katerem bivamo. Zato je pomembno, da se zavedamo, da ima naše ravnanje z odpadki posledice. Pa ne samo na okolje, temveč tudi na naše stroške. Vsi občani naše in tudi sosednjih občin smo tako ali drugače informirani, da je deponija v Dobu skoraj polna ter, da zagotovo ne obstaja možnost, da bomo tja odvažali smeti dlje, kot do konca letošnjega leta. Razlogov zakaj bo pravzaprav prišlo do zaprtja pa sem slišal že toliko, da še danes ne vem kateri je pravzaprav resničen. Ampak dejstva o zaprtju, ter dejstva, da moramo narediti tudi korak dlje pri našem ravnanju z odpadki, pa se moramo zavedati. In kaj bo to za nas občane praktično pomenilo v prihodnje. Odvoz naših smeti v drug kraj (verjetno Celje, upam vsaj Ljubljana), kjer bomo seveda bistveno dražje odlagali smeti, ob vsem tem pa bomo morali organizirali vso potrebno logistiko. In to velja za vsako smet, ki jo danes odvržemo v naše zabojnike. Posledično se bomo vsi občani še bolj aktivno pričeli posluževati postopkov ločevanja odpadkov ter s tem optimiziranja količine naših odpadkov. In ne samo preko obstoječih ekoloških otokov, ki jih je občina uvedla v preteklosti in so se pokazali za več kot dobrodošle. Tako kot nekatere druge občine kot npr. Vrhnika in Grosuplje, bomo tudi mi verjetno pričeli organizirano ločevati organske in komunalne odpadke. Tako bomo verjetno skoraj vsi občani prejeli dodatni zabojnik v katerem bomo zbirali organske odpadke, ki po definiciji zajemajo tako kuhinjske kot vrtne odpadke. Verjamem, da bomo vsi občani ob tem s strani javnega podjetja tudi ustrezno poučeni kam in kako naj odvržemo različne vrste odpadkov ter s tem prispevamo k boljšem okolju in nižji ceni. Verjamem tudi, da bomo imeli občani možnost, da bomo lahko uveljavljali naš trud, ki ga vlagamo v kompostnike, ki jih imamo na vrtovih, ter s tem skrbimo, da so naši zabojniki že sedaj polni več ali manj s komunalnimi odpadki. Prav tako si želimo tudi, da bodo naši zabojniki ravno tako veliki kot jih bomo potrebovali ob predpostavki, da bo vsak od nas pametno ravnal z odpadki. Pa naj še kdo reče, da niso smeti iz dneva v dan bolj pomembna zadeva. Tako z vidika okolja, kot z vidika ekonomije. Gregor Rovanšek Socialni demokrati Domžale Prvi tek prijateljstva in sodelovanja odlično uspel V času dneva mladosti, ko se je v Domžalah odvijalo več, med seboj povezanih športnih prireditev, smo pri občinski organizaciji socialnih demokratov Domžale prvič organizirali rekreacijski tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice. Ob tej priliki bi se radi vsem skupaj zahvalili, še posebej Atletskemu klubu Domžale, ki je poskrbel predvsem za praktično plat izvedbe tekmovanja in domžalski mladini, ki je dopolnjevala velike in majhne pozornosti, ki so sestavljale celoto, da je tek resnično uspel kot smo si zamislili. Prepričani smo, da je upravičil tudi svoj drugi namen, poleg rekreacije in sicer - vzpodbuditi gradnjo zelene osi. Tek prijateljstva in sodelovanja, ki se je pričel v športnem parku Domžale, nadaljeval pa vse do Radomelj in nazaj, se je dogajal v sončnem jutru, 27. maja. Proga je potekala iz atletskega stadiona v Domžalah krožno ob Kamniški Bistrici mimo Vira in Količevega do Dermastjeve ulice v Radomljah in nazaj na atletski stadion Domžale. Prvi tovrstni rekreacijski tek, ki smo ga organizirali v sodelovanju z mladimi iz Domžal in s pomočjo atletskega kluba, se je izšel po pričakovanju, saj se je teka udeležilo preko 100 tekmovalcev, ki so se, vsi do zadnjega izkazali s prihodom v cilj. Na 8,5 kilometrov dolgi progi so se pomerili tako moški kot ženske, kot tudi dekleta in fantje vseh starosti. Prijetno nas je presenetila udeležba na teku tudi medijsko bolj znanih imen v slovenskem prostoru. Med moškimi tekmovalci je bil najboljši Janez Vovk s časom 0:33:36, medtem ko je bila v ženski konkurenci najbolj uspešna Jana Strahinič s časom 0:39:38. Pri socialnih demokratih se še kako zavedamo, da je zdrav duh v zdra- vem telesu zelo pomemben člen v mozaiku našega življenja, zato je bil rekreacijski tek združen s skrbjo za našo naravo tisto, kar je v našem kraju manjkalo, kar se je videlo tudi po dobrem odzivu tako tekmovalcev, kot tudi tistih, ki so si letos tek prišli le ogledati ter nabirati pogum za morebitno udeležbo prihodnje leto. Lumpl tek Seveda pa ne smemo pozabiti na naše najmlajše, ki so se še pred glavno tekmo, predstavili na Lumpi teku s svojimi mamicami in očki. Za nagrado, so si vsi najmlajši tekači prislužili med drugim tudi odlične krofe. Daje bilo v športnem parku v Domžalah na pobudo socialnih demokratov športno in poleg tega tudi veselo - kulturno obarvano, so poskrbeli glasbeni gostje in sicer: ženski pevski zbor Sirene, Partizanski pevski zbor in solist Zoki. Dodatno smo program popestrili z žrebanjem praktičnih nagrad za tekmovalce, za katere so poskrbeli naši sponzorji. Ob zanimivem, nekoliko drugačnem kulturnem programu so udeleženci teka in drugi gostje pojedli okusen golaž za katerega so poskrbeli mladi iz naše občine, čisto ob koncu prireditve pa nas je presenetil še dež, ki pa ni pokvaril razpoloženja, ki so ga na nedeljsko dopoldne s seboj prinesli tekmovalci in njihovi navijači. Brez vaše pomoči nam ne bi uspelo Socialni demokrati občinske organizacije Domžale bi se ob tej priliki še enkrat radi zahvalili vsem prisotnim; športnikom in navijačem, atletskemu klubu Domžale in domžalski mladini, predvsem pa sponzorjem, brez katerih 1. tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice finančno ne bi bil realiziran: Profundis d.o.o., NIKE Air, Merca-tor Lumpi, Radio HIT, AW Design d.o.o., Don Don d.o.o., Gostinsko podjetje Trojane d.d., Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Dar computer d.o.o., Kasetna produkcija RTV, Repovž Restavracija d.o.o., Gostilna Bunkež, Pivnica Adam Ravbar, Fiteh s.p. - Canon, Kavar-nica Florjan, Masažni salon Dotik Škofja Loka, Gasilsko društvo Ihan, Avtoprevozništvo Mejač s.p., Hiša na travniku d.o.o. in Organe d.o.o. Zahvaljujemo se vsem skupaj za sodelovanje ter nasvidenje prihodnje leto! Mateja A. Kegel Predsednik SDS Domžale In poslanec v Državnem zboru RS Robert Hrovat ter Janez Janša, predsednik SDS ter predsednik vlade RS, sta združila moči v revialni tekmi proti športnim novinarjem. Uspešno smo sodelovali na 9. letnih Športnih igrah SDS Tradicionalne prireditve smo se udeležili tudi člani SDS Domžale. Letos je tekmovanje potekalo v Celju, udeleženci so se pomerili v malem nogometu, namiznem tenisu, krosu, košarki, tenisu, odbojki ter šahu. V sončnem in toplem vremenu ter odličnem ambientu se je blizu tisoč tekmovalcev iz cele Slovenije lepo zabavalo, kar se je še posebej dobro videlo ob zaključku, ko so bila podeljena priznanja najboljšim. SDS seje v košarkarski ekipi SDS proti športnim novinarjem med drugim pomeril tudi poslanec SDS Tomaž Štebe, v drugi, nogometni ekipi SDS, ravno tako proti športnim novinarjem, pa je pomemben delež prispeval poslanec in predsednik SDS Domžale, Robert Hrovat. V tej nogometni ekipi je sodeloval tudi predsednik SDS in predsednik vlade RS, Janez Janša. Športne igre SDS so dokazale, da je SDS stranka, ki ima zelo razvito družabno življenje, ima pa tudi iz dneva v dan več simpatizerjev. Več o športnih igrah SDS ter ostalih dogodkih lahko preberete na spletni strani www.domzale.sds.si Odlične uspehe so dosegli Robert Hrovat in Jure Doki, ki sta ta nastopila v malem nogometu, ter Janez Stibrič, ki se je pomeril s tekmovalci v namiznem tenisu. Kot poslastici dneva pa sta bili izvedeni še dve revialni tekmi - v prvi Janez Stibrič. tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Izvoljeno je novo vodstvo SDM Domžale Člani Slovenske demokratske mladine iz Domžal (SDM Domžale) so izvolili novo vodstvo. Mlade člane SDS bo v Domžalah vodil Gregor llorvatie, pri delu pa mu bodo pomagali še naslednji člani vodstva SDM Domžale: Urška Hrovat, Matjaž Kunslelj, Miha VVeilh in Feliks Klopčič, ki bodo na prvi, konstitutivni seji, izvolili tudi podpredsednika SDM Domžale. Pred volitvami je predsednik podal poročilo o delu v preteklem mandatu, iz katerega seje videlo, da je bilo s strani SDM Domžale narejenega g. Janezom Janšo, za mlade naredila največ, odkar smo samostojni, se bo zaradi posledično povečanega zanimanja mladih povečalo tudi število projektov, ki jih bo organizirala SDM, tudi v Domžalah. Projekti ter prireditve (tudi družabne) bodo redno objavljene na spletni strani SDS Domžale www.domzale.sds. si, o njih pa se lahko povpraša tudi po elektronski pošti - najbolje, da se vprašanja, predloge in pobude pošlje kar na elektronski naslov predsednika SDM Domžale, ki je tudi član vodstva SDM na državni ravni: gregor.horvatic@sdm.si. res veliko in da se zanimanje mladih za SDM izredno povečuje. Poleg političnih so bile izvedene tudi številne družabne dejavnosti (obisk Evropskega parlamenta, izmenjava študentov z drugimi državami, turnir v malem nogometu in še in še). Sledile so volitve, po njih pa tudi predlogi novega vodstva za delo v bodoče. Zaradi velikega zanimanja mladih za vključevanje v projekte SDM ter tudi sodelovanje in delo v SDS ter zaradi tega, ker je sedanja Vlada RS z njenim predsednikom, Novoizvoljenim članom vodstva SDM Domžale so takoj po izvolitvi čestitali predstavniki i/ nekaterih sosednjih občinskih odborov SDM (Litija, Kamnik) ter člani vodstva SDM na državni ravni, v imenu SDS Domžale pa jim je čestital Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale. SDM Domžale Janez Stibrič stran 11 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK Kakšna mora biti pokrajina, da bo dobra za našo občino Na žalost sc o pokrajinah največkrat pogovarjamo le v smislu števila (ali 3, 5, 9, 12, 14, 25,...), veliko manj pa, kaj nam bodo prinesle oz. kaj hočemo, da nam prinesejo. Trenutni vladni predlog ponuja razdelitev Slovenije na 14 pokrajin, ki v smislu števila prebivalcev segajo od 45.(100 do 550.000. V slednjo, največjo - Osrednjeslovensko pokrajino, je trenutno uvrščena tudi občina Domžale. Slovanska ljudska stranka Občinski svet ni državni zbor. zato nas naj ne zanima toliko, kakšna ho meja med ptujsko in mariborsko pokrajino, ampak seje bolje pogovarjati 0 tem, v kakšni pokrajini želimo biti sami in kaj od bodoče pokrajine pričakujemo. Pri odločanju o pokrajinah je najprej potrebno vedeti, kakšne so pristojnosti oz, naloge, nato moramo oblikovati lastne kriterije (prioritete), s temi »merili« pa bomo lahko kasneje ocenili vsak predlog, ki bo na mizi. Torej, »sebični« interes Domžal; nič strankarska polilika, nič število pokrajin. Zakaj jt »življenje« skupaj z I |uhl| t-no problematično? Ker bomo pred- vidoma v 55-članskem pokrajinskem svetu Domžalčani imeli le 3 predstavnike. Ljubljana pa 44, recimo. Ljubljana ima najvišji BDP v državi, torej smo avtomatsko prikrajšani za razvojna sredstva, ki so od tega odvisna. Nadalje smo v ljubljanski regiji samo ena od obrobnih občin, v kateri drugi pa bi lahko igrali pomembnejšo vlogo. S skoraj 35.000 prebivalci je občina Domžale 10. po velikosti v državi, ob tem pa recimo Zasavska pokrajina s tremi občinami skupaj Štej« borih 45.000 ljudi. Kljub vsemu pa kar vsaka »rešitev« izven Ljubljane spet ni sprejemljiva. Predlog zakonodaje bo sedaj v javni razpravi dva meseca. Zato je pomembno, da župani in občinski svetniki naše podjetne regije čim prej uskladijo interese, pripombe in predloge, nato pa kot celotno območje sedmih občin enotno in intenzivno nastopajo V javnosti; tako v pogovorih z vlado, s jioliličnimi strankami, predvsem pa s svojimi občani. To območje predstavlja glas skoraj 80.000 ljudi! Če se nam pridružijo še Dol pri Ljubljani, Litija in Šmartno pri Litiji, pa še do-dnlmh 25.000. Prepričan sem, da ob soglasnem nastopu več kol 100.000 državljanov ne sme biti ovir niti za 15. pokrajino,... Rok Ravnikar, občinski svetnik Enaki stroški za vsa gospodinjstva Osrednja točka 6. seje občinskega sveta je bila določitev cene odvoza blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Gre za novo »gospodarsko javno službo« na območjih, kjer ni kanalizacije. V predstavitvi nam je bilo povedano, da bo vsako gospodinjstvo enkrat na štiri leta deležno te »usluge«, ki naj bi po izračunih stala 32,90 KUR na kubični meter. To pomeni, da bi po novem gospodinjstvo s priklopom na kanalizacijo v štirih letih plačalo 460 KUR, gospodinjstvo z greznico pa v enakem obdobju pa 520 EUR. Ta strošek vključuje ceno pitne vode, ekološke takse ter kanalščino in čiščenje oz. odvoz blata. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da so stroški za uporabnike na območjih brez kanalizacije neupravičeno dražji. Zagovarjamo politiko, da mora biti strošek za vodo in odpadne vode enak za posamezno gospodinjstvo v občini ne glede na to, ali je pri klopljeno na kanalizacijo ali ima čistilno napravo ali pa sc morda poslužujejo odvoza blata iz greznic. Samo v tem primeru lahko štejemo, da gre za pravično urejeno javno službo, saj posameznik ne sme biti kaznovan za to, ker živi na območjih, kjer sc kanalizacija še ni oz. sploh ne bo gradila. Tudi cena kanalščine je enaka, če živiš 500 m od čistilne naprave ali pa 5 km. Zato sem v razpravi opozoril na stihijsko politiko; kar sledimo stroškom, novim obveznostim (odvoz blata iz greznic, biološki odpadki,...) ni pa videti nobene strategije, nobenih usmeritev, nobenih pričakovanj. Občani bodo samo dobivali nove in nove položnice, ne da bi vedeli, kaj jih še čaka v prihodnosti, še manj, kaj lahko naredijo, da si stroške zmanjšajo. Bodo območja brez kanalizacije oproščena ekološke takse? Pri stroških za vodo (in odpadno vodo) je zanimivo to, da pri tistih s kanalizacijo ekološke takse predstavljajo 7% letnih stroškov, pri ostalih pa kar 70%. Ekološka taksa se po zakonu namenja za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Vse lepo in prav, dokler ne pridemo do območij, kjer kanalizacija ne bo nikoli zgrajena. Ta gospodinjstva v nedogled plačujejo takso, od katere nikoli ne bodo nič imela. Zato sem glede območij, kjer kanalizacije nikoli ne bo (predvidoma gre za področja Brda, Gorjuše, Laz, Brezovice pri Dobu, Rače, Kačnega Vrha, Žej, Svete Trojice, Zaloga pod Sv. Trojico, K/>košenj, Dolenja, Za gorice in Žič) opozoril na vladno uredbo iz junija 2006, ki občinam omogoča, da na Ministrstvo za okolje in prostor vložijo pobudo za oprostitev plačevanja ekološke takse na teh območjih. Svetniška skupina SLS je zato predlagala dodatni sklep, s katerim se občina obvezuje, da bo to pobudo čim prej predložila, občinski svetniki pa so tak sklep tudi sprejeli. Zelo pohvalno! Rok Ravnikar, občinski svetnik Pozor, medved-gibanje omejeno!? Ne, hvala! 17. maja je Nova generacija, podmladek Slovenske ljudske stranke, na novinarski konferenci predstavila kampanjo »Pozor, medved! Gibanje omejeno!«. S kampanjo, ki vključuje plakate, informativne zloženke, stojnice in okrogle mize, bo Nova generacija opozarjala na nevzdržne razmere, v katerih živijo prebivalci osrednjega območja rjavega medveda. S kampanjo želimo seznaniti javnost o dejstvih, ki predvsem mladim poslabšujejo kvaliteto življenja, razvojne možnosti in perspektivo. V Novi generaciji SLS zahtevamo, da sc prebivalcem RS v osrednjem območju življenjskega prostora rjavega medveda omogoči varnost. Doseči je potrebno ravnotežno število vrste, saj je število medvedov v Sloveniji nekajkrat vi; |i od -levila, ki zagotavlja relativno var- nost ljudi in njihovega premoženja. Prav tako zahtevamo, da se trenutno osrednje območje rjavega medveda zoži, saj je to v Sloveniji v primerjavi s površino, na kateri živi rjavi medved v EU, popolnoma nesorazmerno. Opozorilni plakati, ki smo jih v okviru akcije nalepili po ljubljanskih parkih, so bili nedvomno provokacija, žal pa je za mnoge prebivalce Slovenije to vsakodnevna realnost, zaradi katere ne morejo sproščeno uživati v naravi. Zaenkrat v naši občini to še lahko počnemo. RR Svetniška skupina Peter Verbič- Lista za Domžale v/ Želimo si prijaznejši izgled našega mesta. Center Domžal je neurejen in zanemarjen! Da je center Domžal iz leto v leto vse bolj neurejen, zanemarjen in neugleden, ni ugotovitev zgolj naše svetniške skupine, temu mnenju se pridružuje čedalje več občank in občanov, predvsem tistih, ki so nam v volilni kampanji naklonili svoj glas in katerih predstavniki smo v občinskem svetu. Želimo izpolniti naše poslanstvo ter zastopati glas ljudstva v občinskem svetu. ZA DOMŽALE rrtr ■■„w-u. . »Želimo si prijaznejši izgled mesta«, nam je pisala naša volivka Ivanka, »da bi postale Domžale spet mesto, prijazno občanom, urejeno in prijetno«, si želi naša volivka Boža, »da bi bile Domžale bolj prijazne s svojim izgledom«, je napisala gospa Metka, »želimo si urejeno mesto«, je zapisal g. Štefan. Vse to so samo utrinki naših sokrajank in sokrajanov. ki že vrsto let ugotavljajo, da Domžale postajajo neurejene in zanemarjene. »Lista Peter Verbič-Lista za Domžale se zavzemamo za lepši in bolj urejen center Domžal, še zlasti bi želeli izpostaviti neurejene in zanemarjene zelenice, ki so že tako zelo redke v centru Domžal. Sicer mesto Domžale res ni veliko turistično središče, vendar bi kljub vsemu lahko poskrbeli za večjo urejenost mesta in odpravili zanemarjenost«, so bile moje uvodne besede na majski seji občinskega sveta, ki pa so izzvale burno reakcijo župana Tonija Dragarja, rekoč, da izgled mesta ni prioriteta našega dela in da s tovrstnimi pobudami zapravljam dragoceni čas. V svetniški skupini Peter Verbič-Lista za Domžale smo mnenja, da je izgled mesta velikega pomena za vse nas. ki živimo v občini Domžale. Še zlasti urejenost natega kraja veliko pomeni vsem nam, mladim staršem, ki veliko svojega prostega časa preživimo skupaj z našimi malčki zunaj, na javnih površinah, na javnih igriščih ipd. Ko se skupaj s svojimi otroki sprehajamo po Domžalah, se vozimo s kolesi, rolamo in se družimo med seboj, nam čistoča in urejenost mesta veliko pomeni. Pa vendarle meni, da debata o neki splošni urejenosti centra mesta naj ne bi bila več potrebna, kajti samo po sebi se pričakuje, da je središče mesta negovano in lepo urejeno, to je že neka splošna kultura, ki je močno uveljavljena vsepovsod, no ja, razen pri nas, v našem mestu. Zanemarjene zelenice ob Ljubljanski cesti, razbite in za naše najmlajše in starejše že zelo nevarne stopnice pri Mladinski knjigi, betonska korita polna plevela, pozabljen razbit kiosk v Športnem parku, je le nekaj površin, ki so potrebne takojšne ureditve, za katere niso potrebne visoke investicije, ampak zgolj dobra volja in kakšen telefonski klic. »Ne želimo odgovora, kdo je pristojen za posamezno sramoto Domžal, želimo, da se zadeve uredijo«, sem zaključila svojo pobudo na občinskem svetu in obljubljam vam, drage soobčanke in soobčani, vztrajali bomo toliko časa, dokler naše Domžale ne postanejo bolj čiste, bolj urejene in vsekakor bolj prijazne, kajti vi ste nam zaupali svoj glas in ne bomo vas razočarali. Na koncu bi vprašala vse tiste, ki se z napisanim ne strinjate, kdaj ste se nazadnje sprehodili skozi Domžale; od spodnje do zgornje bencinske črpalke? Katarina Karlovšek Razvojna strategija občine Domžale Ali nas bo res 50.000 Na zadnji 7. seji občinskega sveta sta župan Toni Dragar in občinska uprava pripravila izhodišča za pripravo razvojne strategije občine Domžale in prostorskih dokumentov do leta 2020. Že v uvodnih razpravah sc je pokazalo, da drži ocena, da so ti dokumenti pripravljeni površno in nestrokovno. Župan je predlagal, da se število prebivalcev v naši občini do leta 2020 poveča z 32.000 na 40.500, po sedanjih trendih pa kar na 50.000, kar je 60% povečanje, število delovnih mest pa bi povečali z 10.000 na 16.000. Ob burni razpravi o dejanskih možnostih in pravilnosti ocen, je župan na pobudo svetniške skupine Peter Verbič - Lista za Domžale, ta izhodišča umaknil. Iz programskih izhodišč izhaja, da je ponovno dan bistveni poudarek urbanističnemu razvoju občine -predvsem njeni poselitvi, ne glede na posledice, ki jih prinaša večanje števila prebivalcev. Menimo, da je potrebno v nadaljnjem razvoju občine Domžale strmeti k izboljšanju kakovosti življenja, prijaznemu bivanju za vse generacije ter popravi napak, ki so se zgodile v dosedanjem razvoju. V javni infrastrukturi in družbenih dejavnostih je treba storiti vse, da dosežemo normalen standard in boljšo kvaliteto življenja. V tem razvoju je treba posebej misliti na domžalsko periferijo, saj ima občina manjša naselja in vasi, ki v zadnjih nekaj letih v smislu razvoja niso dobile ničesar ali pa zelo malo. Ob vsem moramo upoštevati tudi lego občine. Dejstvo je, da je zaradi rasti števila prebivalcev v domžalski občini in drugih občinah (na primer Kamnik) skozi naša naselja velik porast cestnega prometa. Dnevno se na delo v Ljubljano vozi vse več prebivalcev. Mnogim tam zaposlenim so tako obrobne občine le spalna naselja. To prav gotovo ne pripomore k izboljšanju kvalitete življenja občanov, temveč nasprotno. Povečan promet ogroža udeležence v prometu: ceste so brez pločnikov in ustrezne infrastrukture, na cestah so zaradi gneče precejšnji zastoji... Ena takih nevarnih cest jena primer cesta Domžale-Kamnik. Menimo, daje treba v prihodnjem dolgoročnem obdobju poskrbeti prav za razvoj infrastrukture, objektov za družbeni standard in šport na širšem območju občine. Treba je zagotoviti in urediti zelene površine za šport in rekreacijo, poskrbeti za mirujoči promet v Domžalah, zgraditi novo avtobusno in železniško postajo, zgraditi vrtce, skratka, nadoknaditi razvoj tam, kjer smo zaradi hitrega porasta prebivalstva že zaostali Peter Verbič - Lista za Domžale se bo zavzemala za umirjeno nadaljnjo politiko rasti prebivalstva. Bistveni poudarek bomo dali razvoju in obnovi infrastrukture in izboljšanju pogojev za dvig kvalitete življenja ter dela naših občanov. Razvoj je seveda odvisen tudi od nas samih. Prav je, da se ob javnih tribunah in predstavitvi planov v razpravo s svojimi predlogi čim aktivneje vključite tudi sami občani. Mi se bomo potrudili, da boste z izhodišči in predlogi kar najbolje seznanjeni, vaša stališča pa bodo posredovana na občinski svet. Bogdan Zupan 5. poslanski večer Cvete Zalokar Oražem Novinarka Vida Petrovčič; Ce bi mi vzeli delo, bi se počutila kot narkoman, ko mu vzamejo drogo Za Vido Petrovčič, dipl. filozofinjo in sociologinjo, novinarko, ki že 26 let opravlja novinarsko delo, od tega 19 let na televiziji, kjer pokriva gospodarsko področje, je značilno, da si prizadeva, da bi njeno osebno in družinsko življenje v čim manjši meri prišlo v javnost. Pa je kljub temu v pogovoru s Cveto Zalokar Oražem, članico Združenja ZARES v Državnem zboru RS, na njenem petem poslanskem večeru v Knjižnici Domžale, povedala zanimive delčke iz svojega življenja. Med njimi tudi. da staji sinova včasih res rekla, naj pazi, kaj govori; naj ne hodi na zabave - tudi zaradi neizprosnosti rumenega tiska; da je šla včasih rada v hribe, da rada bere knjige, tudi s področja psihologije, daje deloholik, ki si prav prizadevat da ne gre prav nobena minuta v nič, da je redoljubna in se strogo drži urnika. Ob koncu pa je spregovorila še o hujšanju in zdravi prehrani, saj je tik pred izidom njena prva knjiga Hujšajmo skupaj, pa tudi sama se pri petdesetih lahko pohvali s postavo in mladostnim izgledom. Povedala pa je tudi, da pisanje, da igra golf, ne drži povsem, saj seje doslej v njem poskušala »že« dvakrat. In kako je z njenim »suspenzom«? »Od 7. oktobra 2006 ne poročam več, s svojimi prispevki ne sodelujem niti v Dnevniku niti v drugih informativnih oddajah, tudi pod noben Utrip nisem bila več podpisana, lahko me vidite le še v kakšnem Polnočnem klubu na RTV. Stikov z viri informacij pravzaprav nimam, čas, ki mi tako ostaja, pa izkoriščam za sodelovanje na različnih okroglih mizah, se študiozno lotevam nekaterih tem, kot je npr. nasilje na delovnih mestih, na prošnjo pa včasih pomagam pri izvedbi določenih projektov v firmah,« je povedala novinarka. To je zanjo nov način dela, nova lepa priložnost za umiritev, možnost, daje več med ljudmi, kar jo osrečuje. Ob tem ugotavlja, da se je znova potrdilo, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Na vprašanje, kakšne so po njenem mnenju razlike med prejšnjo in sedanjo oblastjo, novinarka, ki je bila znana po svoji ostri kritiki do prejšnje vlade in od katere so vsi pričakovali, da bo pod novo vlado morda napredovala do urednice, odgovarja, da je pravzaprav absurd, da ne sme več delati na področju, ki ga najbolje pozna. Nenazadnje je za to prejela tudi vrsto priznanj, pa tudi gledalci smo ocenili, daje med najboljšimi in prodornimi prav na tem področju. Z vidika ekonomije pa so v prejšnji vladi ministri bili ekonomsko zelo podkovani, medtem ko to za današnje ministre ne velja. «V veliko primerih gre pri posameznih zadevah za prestiž, za stanje duha,« je povedala. Njen odgovor, da Dušan Mramor ne bo guverner, se je izkazal za pravilen. »Njihov predlog (Jazbec) ali nihče!« je odločno rekla. Poziciji, ki se po njenem mnenju velikokrat napihuje, gre za zmago, za prestiž in nič drugega. To je za majhno državo, kot je Slovenija moteče in slabo, kar je praktično pokazala s primerom: če v neki drugi državi nekdo prižge ogenjček, vsi stopijo zraven z namenom, da bi tudi sami imeli kaj od tega; v Slove- niji tudi stopijo zraven, vendar z namenom, da ogenjček takoj ugasnejo. Gre za voljo do moči, do zmage, pri tem pa ni pomembno, ali zmaga prinese uspeh za vse ali za nikogar, pomembno je, da smo zmagali Ml. Kritična je bila tudi do mlajših novinarskih kolegov ter se pri tem vprašala o odgovornosti starejših novinarjev do mlade generacije - smo jih narobe učili, da je med njimi tako malo kritičnosti, da nihče od njih nič ne komentira, da so sporočila modernih PIAROVCEV in plačani prispevki njihov domet? Priznala je, da se strinja z voditelji-čino ugotovitvijo, da so novinarji včasih brez potrebnih znanj, da si. tudi zaradi naglice, prevečkrat pomagajo s sporočili za javnost, ne poznajo pa originalnih tekstov; da so premalo analitični, včasih celo ne obvladajo materije, ne postavljajo kritičnih vprašanj, ne razmišljajo, ne preverjajo podatkov ... Do nove zakonodaje na področju medijev je Vida Petrovčič zelo kritična, posebej do nujne objave popravkov, ki jo nekateri izigravajo, saj so popravki lahko tudi oblika pritiska, nenazadnje je bil prav popravek v njenem primeru metoda, da se nekoga znebiš. Na vprašanje, če so novinarji tako imenovana četrta veja oblasti, četrto kolo pri avtu, je povedala, da novinarji, ki so plačani tudi za to, da kritizirajo, lajajo in grizejo, tega ne delajo. Vse bolj so le vestičkarji. Novinar bi moral biti enako kot poslušalci oz. bralci vesel kritičnih komentarjev, ki jih v Sloveniji v zadnjih letih ni, ne pa da le razmišljanja, komu se bo zameril. Je prisoten strah med novinarji? »Mene ni strah, mislim pa, da med novinarji je. Vsak, posebej tisti z družinami, želi ohraniti delovno mesto in žal je prav to včasih razlog, da so nekateri pripravljeni narediti prav vse, tudi pozabiti, da so novice dobre, ko dobiš še druga mnenja. Kaj pa to, da čedalje več medijev prevzemajo tujci. »Če nismo vredni demokracije, če z njo ne vemo kaj. potem je usmeritev, da nekoč v prihodnosti postanemo ena od evropskih regij, »pravilna«, je bila kratka novinarka, ki je tudi povedala, da vse kaže, da bodo časopisni mediji zaradi vse večje prisotnosti elektronskih medijev, počasi ugašali; da bo v medijih vse več lokalnih zgodb, da se bomo predvsem pogovarjali o davkih, o sociali, zdravstvu, pretoku delovne sile, vse manj pa o zares pomembnih temah. V drugem delu pogovora sta gostiteljica, poslanka Cveta zalokar Oražem, in sogovornica novinarka Vida Petrovčič, predstavili novinar-kino knjigo, ki jo je napisala v zvezi zdravim življenjem in hujšanjem z naslovom Hujšajmo skupaj. Prisotnim je dala na njihova vprašanja tudi nekaj zelo pomembnih navodil, posebej pa je poudarila pomen izogibanja hrani z visokim glike-mičnim indeksom. Poudarila je tudi veliko odvisnost potrošnikov od interesov prehrambenih korporacij, ki velikokrat prikrivajo znana in dokazana dejstva o škodljivosti posameznih živil. A interesi kapitala so tudi tu neizprosni, na nas pa je, da spremenimo svoje navade. m Afera SOVA - ali ko volkovi postanejo nedolžni jagenjčki I zadnjem času je v medijih zaslediti veliko pisanja o tako imenovani Aferi SOVA. Zaradi nepravilnosti, ki se vlečejo iz časov vladanja LDS in SD, je bilo potrebno ustanoviti posebno parlamentarno komisijo, ki raziskuje nepravilnosti, za katere so vedeli v prejšnjih vladah in o njih niso obvestili sedanje vlade. Ker se v številnih medijih sedaj pojavljajo takšna in drugačna namigovanja in ker se ieli akterje nezakonitih poslov sedaj prikazati kot nedolžne žrtve sedanje vladajoče koalicije, sem pripravil kratek povzetek nekaterih bistvenih ugotovitev okrog Afere SOVA. Sedanja vlada mora, poleg ostalih tekočih zadev, urejati še eno od nezakonitih dediščin delovanja preteklih vlad, o kateri ob primopredaji poslov ni bila seznanjena. Bralci in bralke Slamnika pa naj si sodbo o nezakonitem delovanju pretekle vlade pod vodstvom LDS in SD ustvarijo sami. Delovna skupina za oceno dela Slovenske obveščevalno varnostne agencije (SOVA) je pri svojem delu nedvoumno ugotovila, daje bila agencija SOVA finančno in organizacijsko neposredno angažirana pri ustanovitvi podjetja Webs d.o.o. Iz dokumentacije agencije izhaja, daje agencija dne 19. aprila 2004 odprla poseben projekt, s katerim je načrtovala faze ustanovitve podjetja, nakupa telekomunikacijske opreme, organizacije in programske postavitve telekomunikacijske opreme in operativno uporabo. Na ta način si je agencija želela zagotoviti direkten dostop do informacijske hrbtenice pod legendo podjetja, ki naj bi se ukvarjalo s telekomunikacijskimi storitvami. Zato je planirala postavitev internetnega strežnika, oziroma več strežnikov, ki naj bi bili sposobni nuditi spletno gostovanje po vseh normativih. Indikativno je, da je agencija v sicer nepodpisan in neodo-bren dokument o ustanovitvi zapisala, da je na ta način treba »izkoristiti vse možnosti, ki iz tega izhajajo«. Čeprav projekt formalno ni bil nikoli odobren in podpisan s strani vodstva agencije, seje začel izvajati in financirati. Vodja skupine za ustanovitev podjetja je bil delavec agencije, katerega žena je danes lastnik podjetja Webs d. o. o. Tedanji direktor dr. Iztok Podbregar je 20.04.2004 odobril začetne stroške projekta v višini 2.375.000.00 tolarjev in 350.000,00 tolarjev za mesečne stroške delovanja podjetja. Dne 18. oktobra 2004 je odobril tudi dodatna sredstva v višini 1.700.000,00 tolarjev za zagonske stroške, tekoči stroški pa so bili povečani na 430.000,00 tolarjev mesečno. Agencija je tako iz ne-proračunskega dela posebnega sklada (črni fond) v času od 21. julija 2004 do 29. junija 2005 za namene ustanovitve, nakupa opreme in mesečnih stroškov za delovanje omenjenega podjetja izplačala finančna sredstva v skupni višini 10.926.000,00 tolarjev. Dokumentacija o predvidenem projektu je bila delavkama agencije, ki sta upravljali s temi finančnimi sredstvi, posredovana na njuno izrecno zahtevo po že izvršenih prvih izplačilih. Podjetje Webs d.o.o. je bilo ustanovljeno 13. julija 2004 na ime moža delavke, zaposlene v agenciji. Ta delavka pozna delovanje posebnega sklada, saj je bila v obdobju pred letom 2003 zadolžena za poslovanje z njim. Za obdobje pred letom 2003 agencija še ni podala dokončnega odgovora, kje je dokumentacija neproračunskega dela posebnega sklada (čmi fond). Delavka je delovni skupini na vprašanje o njenih delovnih izkušnjah podala tudi odgovor, daje pred letom 1991 v nekdanji Službi državne varnosti delala kot sledilka, ter da so bile v tistem obdobju največkrat zasledovane osebe iz kroga Nove revije. Omenjena delavka je delovni skupini povedala, da je bil njen mož samo formalno lastnik podjetja za namen njegovega odprtja. V nadaljevanju je bilo lastništvo podjetja dne 16. decembra 2005 preneseno (sprememba družbenika in zastopnika ter direktorja) na ženo bivšega operativnega delavca agencije, ki je bil v agenciji zaposlen do 30. junija 2005. Agencija je za omenjenega delavca 05. aprila 2005 ugotovila, da ima ponarejeno spričevalo o zaključku šolanja. Iz tega sledi, da je bilo lastništvo podjetja preneseno na ženo omenjenega delavca z ugotovljenim ponarejenim spričevalom skoraj pol ieta po njegovem odhodu iz agencije. Gre za delavca agencije, ki je v času dela v agenciji upravljal s tehničnimi sredstvi za prisluh mobilne telefonije in informacijskimi sredstvi na sedaj že znani sporni lokaciji na Malem trgu v Ljubljani. V zvezi z nastalimi okoliščinami in razpoložljivimi podatki agencija ni izvajala aktivnosti v smislu zavarovanja vloženih finančnih sredstev. Delovna skupina ugotavlja, da vlada Republike Slovenije ni bila seznanjena z aktivnostmi glede ustanavljanja podjetja Webs d.o.o. Med pregledom poslovanja agencije s sredstvi neproračunskega dela posebnega sklada (črni fond) in na podlagi uradno pridobljenih dokumentov, ki jih je delovni skupini posredovala agencija, je delovna skupina naletela na deset izplačil v obdobju med 31. julija 2005 in 28. septembra-2006, ki so bila v nasprotju z določbami pravilnika, realizirana v skupni Da nas podnebne spremembe v prihodnje ne bi ujele nepripravljene V mesecu maju 2007 je v Evropskem parlamentu potekala konstitutivna seja novega začasnega odbora za podnebne spremembe. Evropski parlament je že 10. maja na plenarnem zasedanju v Bruslju potrdil sestavo odbora. Le tega sestavlja 60 poslank in poslancev. Za predsednika je bil izvoljen Italijan Guido Sacconi, podpredsedniki so Koberto Musacchio iz Italije, Liam Avlvvard iz Irske ter Rebecca Harms iz Nemčije, medtem ko četrto mesto še ni zasedeno. Na področju podnebnih sprememb se soočamo s številnimi problemi. Reševati jih moramo začeti takoj ter s konkretnimi ukrepi na različnih nivojih in področjih. Izhodišče delovanja novoustanovljenega odbora predstavljajo Resolucije Evropskega parlamenta o podnebnih spremembah, zlasti tiste, sprejete v letih 2005, 2006 in 2007. Odbor seje postavil v vlogo ključnega dejavnika po zbiranju in usklajevanju pogledov drugih odborov Evropskega parlamenta glede naraščajočih svaril v zvezi s podnebnimi spremembami in ima namen to tematiko postaviti v ospredje evropskih politik. Njegove naloge so: • pripravljati predloge in usklajevati pristop Evropskega parlamenta v pogajanjih o razvoju na področju podnebnih sprememb tudi po letu 2012 • proučevanje in predlaganje političnih rešitev za nadaljnji razvoj na področju boja proti podnebnim spremembam tudi z vidika stroškovnih učinkov • spremljati razvoj na tem področju • organizirati javna zaslišanja držav članic Unije in tretjih držav, parlamentov in vlad. evropskih institucij in mednarodnih organizacij kot tudi predstavnikov s področij znanosti, industrije in civilne družbe, vključno z regionalnimi in lokalnimi oblastmi • pripravljati priporočila za nadaljnje aktivnosti Odbor je ustanovljen za obdobje enega leta, ob koncu mandata pa bo Evropskemu parlamentu predložil poročilo o svojih izsledkih ter priporočila glede prihodnjih aktivnosti. Poslanci iz politične skupine Evropske ljudske stranke - evropskih demokratov (ELS-ED) so za svojo koor-dinatorko izvolili dr. Romano Jordan Cizelj. S tem soji zaupali usklajevanje dela ELS-ED v Odboru za podnebne spremembe. Med njene glavne naloge sodi tudi usklajevanje in razporejanje poročil, vodenje sej politične skupine v odboru in koordiniranje glasovanj. S predsedstvom odbora ter koordinatorji drugih političnih skupin usmerja delo odbora. Dr. Romana Jordan Cizelj je ob tem dejala: »Imenovanje je zame velik izziv in hkrati odgovornost. Odbor bo namreč obravnaval problematiko, ki ni ključna le za Evropsko unijo, temveč za celoten planet. Naše delo in predlogi, kijih bomo oblikovali, bodo zagotovo usmerjali tudi naše kolege pri obravnavi zakonodajnih dokumentov, povezanih s podnebnimi spremembami. Te namreč segajo na številna področja, npr. energetsko, prometno, kmetijsko, razvojno politiko, gospodarstvo in turizem. Hkrati pa ustrezen odgovor zahteva od vsakega posameznika, da vsaj delno spremeni svoj način življenja. Tu gre za solidarnost v najširšem pomenu besede«. Darko Rudi Jernej Vernik vrednosti 7.700 € in 464.000 tolarjev. Prejemnik teh sredstev je bil tedanji direktor agencije. Delovna skupina ugotavlja, da agencija ne razpolaga s poročili, računi ali dokazili o namenskosti porabe teh sredstev, razen v primeru koriščenja sredstev v višini 380.000,00 tolarjev dne 28. septembra 2006, to je dva dni pred odhodom dr. Iztoka Podbregarja z mesta direktorja agencije, kjer je priložen račun, predmet nakupa paje zakrit. Na podlagi do sedaj razpoložljivih podatkov delovna skupina ugotavlja naslednje: - Agencija (SOVA) v veljavni zakonodaji nima pravne podlage za neposredno ali posredno ustanovitev podjetja na ozemlju Republike Slovenije. Projekt ustanavljanja takega podjetja, še posebej glede na njegovo dejavnost, presega pooblastila, ki jih ima agencija po Zakonu o slovenski obveščevalno varnostni agenciji. Še posebej zato, ker je bilo ustanovljeno na območju Republike Slovenije in so uporabniki njegovih storitev pretežno slovenski državljani, česar bi se vodstvo agencije moralo zavedati. - Delovna skupina ugotavlja, da je agencija SOVA v projekt ustanovitve zasebnega podjetja Webs d.o.o. v dveh letih vložila skoraj polovico enoletnih neproračunskih sredstev posebnega sklada (čmi fond), kar kaže na visok pomen, ki ga je agencija pripisovala temu projektu. To dejstvo nakazuje na ugotovitev, daje agencija iz tujine pridobljene neproračunske vire sredstev usmerjala v nezakonit del posebnega sklada (čmi fond), z donatorji domnevno dogovorjene aktivnosti pa financirala iz legalnega proračunskega dela posebnega sklada. - Agencija SOVA o ustanavljanju podjetja, finančnih in organizacijskih vložkih nikoli ni poročala vladi Republike Slovenije. - Agencija SOVA v postopkih ustanovitve podjetja ni zavarovala vloženih finančnih sredstev, prav tako ni ukrenila ničesar, da bi ta sredstva pridobila nazaj, kar kaže na to, daje vse finančne vložke zavestno prepustila nekdanjemu delavcu agencije, ki je zaradi ponarejenega spričevala prekinil delovno razmerje v agenciji. Na podlagi sklepov je delovna skupina vladi RS med drugim predlagala tudi sprejem naslednjih sklepov: - Vlada RS ugotavlja, da je Slovenska obveščevalno varnostna agencija brez zakonite podlage izpeljala ustanovitev zasebnega podjetja v Republiki Sloveniji in da podjetje opravlja dejavnost, ki nima zakonite podlage v Zakonu o Slovenski obveščevalno varnostni agenciji. - Vlada RS nalaga Slovenski obveščevalno varnostni agenciji, da nemudoma izpelje vse možne pravne postopke za zavarovanje vloženih finančnih sredstev v podjetje Webs d.o.o. in njihovo vrnitev. - Poročilo se pošlje Vrhovnemu državnemu tožilstvu z zaprosilom po proučitvi morebitne individualne kazenske odgovornosti posameznikov v zvezi s sumom nezakonite dejavnosti Slovenske obveščevalno varnostne agencije in sumom pridobitve protipravne premoženjske koristi posameznikov oziroma pomoči pri tem. Robert Hrovat, poslanec SBS Državni zbor RS Dr. Brejc, poročevalec EPP-ED za demografijo Evropska unija se srečuje s različnimi izzivi, ki bodo bistveno vplivali na njen razvoj v prihodnosti. Morala se bo prilagoditi spremembam in hkrati sprejeti izzive kot priložnost za svoj gospodarski in socialni razvoj. Posledica razvoja znanosti in zdravstva ter izboljšanja delovnih pogojev je tudi podaljšanje življenjske dobe prebivalstva, kar je nedvomno eden od največjih dosežkov 20. stoletja. Vse daljša življenjska doba in dvig življenjskega standarda pa sta tesno povezana s pojavom upadanja števila rojstev in drugimi posledicami. V Sloveniji je rodnost zelo nizka in spada med najnižje v državah, članicah EU. Kot kažejo projekcije za leto 2050, se bo število prebivalcev v vseh članicah EU skupaj zmanjšalo za dobrih 50 milijonov ljudi, kar bo bistveno vplivalo na sistem zaposlovanja in pokojninski sistem ter posledično na socialni in gospodarski razvoj EU. Delovno aktivnih ljudi bo vedno manj, kar pomeni, da bo EU morala problem reševati tudi s pomočjo priseljencev in zaposlovanjem starejših. Omenjene problematike se zavedajo tudi v največji politični skupini v Evropskem parlamentu Evropski ljudski stranki-Lvropskih demokratih (EPP-ED), kjer je bila v začetku leta ustanovljena delovna skupina za demografske spremembe, pokojninske reforme, socialno varnost in družinsko politiko. Evropski poslanec SDS dr. Mihael Brejc je kot poročevalec te skupine zadolžen za pripravo poročila o teh vprašanjih. Na zadnjem srečanju te delovne skupine je dr. Brejc poslanskim kolegom predstavil poročilo, ki vsebuje konkretne predloge, kako se soočiti s težavami, ki jih prinašajo predvidene demografske spremembe. Poročilo med drugim govori o problemu majhne rodnosti v državah članicah, o staranju delovne sile, vprašanju priseljevanja in integracije ter pokojninskih sistemih. Tako vsebuje ukrepe s področja otroškega varstva (davčne olajšave za vsakega vzdrževanega otroka, olajšave podjetjem z lastnimi vrtci....), stanovanjske politike (zagotavljanje ugodnejših pogojev za mlade družine,...) ter usklajevanja študija in družinskega življenja. Prav tako predvideva večjo fleksibilnost trga delovne sile in delovnega časa, kar bi starejšim omogočilo, da lahko delajo tako dolgo, kot si želijo, pri čemer je seveda ključno usposabljanje starejših, predvsem zaradi novih načinov dela in novih tehnologij. Delovna skupina se je pri svojem delu soočila tudi z vprašanjem, kaj storiti, če se bo trend padanja rodnosti nadaljeval. V tem primeru bo namreč vedno večje število priseljencev zelo dobrodošlo, vendar pa se je treba zavzeti za njihovo čim boljšo integracijo. Le tako bodo namreč lahko pripomogli k okrepitvi trga delovne sile in k vzdržnosti pokojninskih sistemov. Poročilo delovne skupine bo sicer služilo kot podlaga za nadaljnje aktivnosti LPP-ED na tem področju. Juri] Daneu S pripravo Zakona o zdravilstvu naj bi se država končno lotila neurejenosti na področju »naravnega zdravilstva«, področja, ki se je zadnjih letih razbohotilo do neslutenih razsežnosti. Zakon naj bi prispeval k temu, da bi začeli z ločevanjem plev od zrnja, tudi zaradi številnih šuš-marjev, ki se ljudem v stiski in bolezni predstavljajo kot čudodelniki ter zaščitili zlasti interese bolnikov. Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji delovalo kar okoli 5000 zdravilcev, ki so se začeli v tem času tudi sami organizirati in večkrat moledovati, da je to področje nujno potrebno urediti. Pohvalno je bilo, da so k pripravi zakona povabili tudi nekatere t.i. zdra-vilce, vendar ugotavljamo, daje bila to le forma. Po 13 verzijah je v Državni zbor prišla verzija, ki jo je večina zdravilcev zavrnila. Zakon o zdravilstvu - tako kot je že praksa z izdelki, ki jih prinaša minister za zdravje - ni pripravljen na osnovi temeljite raziskave in analize stanja na tem področju, ni usklajen, končna verzija je bistveno drugačna kot zadnji predlog na usklajevanjih in bo povzročila še večjo zmedo, saj vsi, ki se ukvarjajo s komplementarno in alternativno medicino celo javno napovedujejo bojkot in umik v strogo ilegalo. In to sporočilo nas lahko skrbi. Zato sem sicer neuspešno predlagala, da ministrstvo zakon umakne ali pa bistveno dogradi ter poišče skupni jezik s tistimi, ki se ukvarjajo s komplementarno /alternativno medicino. A žal vztrajajo na branikih tradicionalne medicine in zagovarjajo izjemno zastarel odnos do tega področja. Predlog zakona je neustrezen že v naslovu (zdravilstvo ni pravi pojem za to področje), ni ustrezen pri opredelitvi pojma, metod in sistemov komplementarne/alternativne medicine. Ohlapne definicije bodo povzročile še več zmede. Nekateri komplementarni medicinci, na primer Zdenko Doman-čič, celo napovedujejo, da bodo, če bo zakon ostal takšen kot je, zapustili Slovenijo. Nenazadnje tudi Svetovna zdravstvena organizacija uporablja za tisto, kar je v našem zakonu poimenovano z zdravilstvom, termin komplementarna in alternativna medicina. Tradicionalna kitajska medicina je pri nas postala tradicionalno kitajsko zdravilstvo. Zakaj je temu tako? Ker izhodišče zakona ni v iskanju poti in načinov za sodelovanje med uradno medicino in komplementarno/alternativno medicino, pač pa je prevladala strogo znanstvena doktrina, pa tudi strah tistega dela medicine, ki teh oblik ne priznava in to kljub zgodovinskim dejstvom o številnih metodah, ki so dokazano dajale in dajejo rezultate, in v zadnjem času tudi nekaterim znanstveno dokazanim rezultatom. Izhodišče je preživelo, kajti v svetu se medicina in metode komplementivne/alternativne medicine vse bolj povezujejo, sodelujejo pri zdravljenju bolnikov na način komplementarnosti, to je dopolnjevanja. Pri tem je zanimivo, da se sloven- Ponižujoč odnos do zdravilstva ska medicina vse premalo sprašuje, zakaj se po nekaterih podatkih že več kot 60 % bolnikov obrača po pomoč k zdravilcem. Česa pogrešajo, kaj jih odvrača od medicine? Ker ni narejene nobene analize, lahko le ugibamo: ali je temu tako zato, ker zdravstvo deluje preveč strogo racionalno, čeprav se je vsak zdravnik že soočil z nemočjo in brezpotjem pri zdravljenju? Je to zato, ker medicina vse prevečkrat poudarja in se usmerja le v bolezen in farmacevtske izdelke, ne pa v bolnika kot posameznika z njegovo boleznijo, kot osebnost, človeka, ki je v stiski. Govorimo lahko o veliki krizi empatijc do bolnika v medicini.Zdravljenje bo moralo človeka obravnavati celovito in zdravljenje nikoli nc bo, kot je zapisala dr. Zlata Remškar, le matematika, kjer je ena in ena vedno dva. Prav zato bi morala medicina veliko bolj poudarjati svojo odprtost in dovzetnost za sprejemanje novega, kar bi pokazala zlasti s tem, da bi se zavzemala za to, da bi se številne komple-mentivne /alternativne metode tudi znanstveno preverjale, da bi takšno preverjanje tudi sama spodbujala ter postopno uvajala v prakso.Vse to Zakon o zdravilstvu pozablja in zanemarja, s popolnim izključevanjem pa številnim pozitivnim in tudi uspešnim primerom iz prakse (o katerih se pač širi glas) že v naprej jemlje verodostojnost. Komplementivno in alternativno medicino bi torej morali sprejeti, v dobro bolnika iz nje potegniti vse pozitivno, ji v javnosti dati mesto, ki ga zasluži. Zanimivo je, da bomo med zadnjimi, ki sprejemamo zakon s tega področja, a ob tem ga lahko uvrščamo med za enega najbolj omejujočih, ne da bi upoštevali številne druge države, ki so ubrale drugačne poti. Pri tem je zlasti pomenljivo dejstvo, da se želi del zdravništva v celoti ograditi od komplementarne in alternativne medicine. Temu sledi tudi predlog Ministrstva za zdravje. To se jasno kaže zlasti v omejitvi, ko bo zdravnik, doktor medicine, ki hi se želel resno ukvarjati /. zdravilstvom, na primer ho-meopatijo ali katerokoli drugo obliko alternativnih zdravstvenih metod, odvzeta zdravniška licenca. To ureja tudi predlog zakona o zdravniški službi, ki zdravnikom prepoveduje uporabo zdra-vilskih metod, čeprav iz prakse bolniki vemo, da so številni zdravniki temu zelo naklonjeni ali pa že delujejo v raziskovanju posameznih metod. Takšen omalovažujoč odnos do zdravnikov, ki se ukvarjajo s komplementarno in alternativno medicino, je ponižujoč. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je sprejela poziv državam, da uredijo povezave med tradicionalno in kom-lemcntarno medicino in da namenijo sreclslva za znanstvene raziskave učinkovitosti in uspešnosti komplementarne in alternativne medicine. Enako je storil tudi Svet Evrope v resoluciji ter Evropski parlament z resolucijo, ki poziva, da se v evropskih državah začne uradno priznavanje nekonvcncionalne oblike medicine. Na tem področju v Sloveniji ni bilo narejenega ničesar, a žal bo tako tudi v prihodnje. Zakonski predlog je vse te dokumente skoraj v celoti prezrl in zanemaril. Cveta Zalekar- Oražem, poslanka državnega zbora Vladni načrt zdravstvenega varstva je >>deldarativna pravljica« Na novinarski konferenci, 22. maja, sva z zdravnikom, nekdanjim predsednikom zdravstvenega sveta in profesorjem na ljubljanski medicinski fakulteti, dr. Rajkom Kendo, predstavila stališče Združenja ZARES do vladnega osnutka načrta zdravstvenega varstva in soglasno ugotovila, da je popolnoma neustrezen in potreben tako korenite prenove, da ga je smiselno zavrniti in pričeti s pripravami novega. Izrazila sva tudi razočaranje, da je javna obravnava tako skromna, da se vse preveč ukvarjamo z mnogimi za ljudi bistveno manj pomembnimi stvarmi, ki polnijo medije (npr. Sova), da pa skoraj ne govorimo o tem, kako naprej s slovenskim zdravstvom. Sama sem pojasnila, da smo ta vladni dokument, ki naj bi pomembno zaznamoval prihodnji razvoj slovenskega zdravstva, čakali zelo dolgo in da njegov pregled pokaže, da je kljub precejšnji zamudi pripravljen v veliki naglici. Zato ni skromen le po obsegu (obsega le 45 strani), temveč tudi po vsebini. Gradivo je označeno z oznako »delovno gradivo«, zato tudi ni jasno, kakšen status in funkcijo ima ta vladni dokument, prav tako ni znano, kdo so avtorji dokumenta, ki naj bi bili neodvisni strokovnjaki, predstavniki ministrstva za zdravje pa jih nikoli doslej niso poimensko navedli. O osnutku načrta razvoja zdravstvenega varstva se skoraj nihče razen Gibanja za ohranitev javnega zdravstva ni izrekel (zdrav- niki, izvajalci storitev, zavarovalnice idr). Profesor dr. Rajko Kcnda, ki je eden izmed približno 30 so-avtorjev Bele knjige razvoja zdravstva iz prejšnjega mandata, je uvodoma izpostavil predvsem nesprejemljiv način nastajanja tega vladnega osnutka in ga primerjal z nekdanjo »belo knjigo«, ki je obsegala čez 300 strani, vključevala je okoli 200 referenc, pri njenem nastanku je sodelovalo okoli 30 avtorjev in 50 sodelavcev, ki so bili poimensko navedeni, v javni razpravi pa je bilo ne tri teden, temveč kar tri mesece, kar je takratna opozicija, vključno s sedanjim ministrom Andrejem Bručanom, ostro kritizirala. Kcnda je ob tem opozoril na pomembno kvalitativno razliko med obema strateškima dokumentoma - nekdanja bela knjiga je temeljila na obsežni količini oprijemljivih podatkov, medtem ko vladni osnutek načrta zdravstvenega varstva ne vsebuje temeljne analize obstoječega stanja, ki bi ji sledila jasna opredelitev ciljev. Kenda je še dodal, da bi od nekoga, ki je nekaj dni po izidu »bele knjige« ta dokument javno »raztrgal«, pričakoval, da bo v več kot dveh letih pripravil boljši dokument«. Kar zadeva vsebinski vidik vladnega načrta pa se Kenda strinja s stališčem Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, daje treba dokument, ki je poln tudi slovničnih napak, v celoti zavrniti in pripraviti novega. V zvezi z vsebino vladnega osnutka zdravstvenega varstva sem naštela vrsto pomanjkljivosti, saj do- kument tudi ni pripravljen v skladu z zakonsko določenimi zahtevami. Izpuščeni so podatki o obstoječi mreži zdravstvenega varstva ter s tem povezana nova mreža. Neupoštevani pa so tudi demografski trendi (staranje prebivalstva in povečana potreba po dragi in permanentni zdravstveni oskrbi), nove tehnologije in zdravila ter dejstvo, da vlada v prihodnje nc predvideva povečanja obsega sredstev, namenjenih za zdravstvo. Kako bomo ohranili vsaj obstoječe stanje in kje našli denar za vse to, ni jasno. Prav tako je vlada pri pripravi povsem spregledala ključni del vsebine, to je določitev prednostnih področij in nalog v razvoju zdravstva, prav tako dokument ne omenja racionalizacije (npr. znotraj bolni.šnic)in načina povečanja števila zaposlenih zdravnikov - teh naj bi bilo 5 % več, a brez podatkov, kako jih bomo našli in kje zagotovili okoli 7% dodatnih finančnih sredstev za njihove plače. Dokument ne daje odgovora, kako uresničiti stroškovno učinkovitost in finančno stabilnost ob znanih dejstvih - torej ob enakih sredstvih in vseh problemih in dilemah, ki jih že poznamo. Z vidika občin pa je zlasti pomenljivo, da naj bi te izgubile svojo pristojnost in odgovornost v zvezi z zdravstvenimi domovi pa tudi podeljevanje koncesij, ne prinaša odgovora, kakšna je njihova prihodnost, organiziranost in položaj. Cveta Zalokar- Oražem, poslanka državnega zbora stran 13 ZA CISTE DOMŽALE Klimatske spremembe in vplivi na razvoj turizma V četrtek, 19. aprila 2007, je bilo v Državnem svetu posvetovanje na temo klimatske spremembe in vplivi na razvoj turizma. Posvetovanje so pripravili Turistična zveza Slovenije, Državni svet RS, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ministrstvo za gospodarstvo RS, Slovenska turistična organizacija in še nekateri drugi. Klimatske razmere postajajo osrednji problem sodobne civilizacije. Na to opozarjajo strokovnjaki v Mednarodni skupini OZN za podnebne spremembe, posvetovanje v Parizu, film Ala Gora, Sternovo poročilo, dokumenti EU in druga poročila s področja trajnostnega razvoja ekologije. Domači strokovnjaki so svoja opozorila predstavili na posvetovanjih in strokovnih srečanjih v povezavi s pogoji in možnostmi razvoja turizma. Pri razvoju turizma je naš pristop najširši, temelji na sloganu - turizem smo ljudje. Pri podnebnih spremembah strokovnjaki utemeljujejo, da je zanje odgovoren človek. Ko se turist odloča za preživljanje oddiha, je podnebje eden izmed odločujočih lokacijskih dejavnikov. Zaradi velike odvisnosti od podnebnih in vremenskih razmer se po mnenju številnih znanstvenikov turizem uvršča med tiste gospodarske dejavnosti, kjer naj bi podnebne spremembe povzročile številne posledice. Spremembe podnebja bodo torej vplivale na tok turistov po vsem svetu: pomanjkanje snega v smučarskih središčih pozimi in vročinski vali v sredozemeljskih državah poleti že postopoma spreminjajo ustaljene navade počitni-kovanja, potovanj. Tudi turizem, ki je eksistenčno odvisen od stabilnosti podnebja, pa ni zgolj žrtev, temveč tudi sopov-zročitelj podnebnih sprememb. Naraščanje svetovnega turističnega obiska vse bolj vpliva na splošno naraščanje svetovnih emisij toplogrednih plinov, predvsem zaradi prevladujočega načina turističnega prevoza (letala, osebna vozila, avtobusi) in prevlade nesorazmernih oblik turizma, ki povzročajo številne pritiske na okolje, naravne vire. Hitro rastoči letalski promet, katerega polovica je danes turističnega, prispeva 2,5 % svetovnih emisij toplogrednega ogljikovega dioksida. Strokovnjaki opozarjajo na turistično in rekreacijsko negativne posledice bolj pogostih obdobij ekstremno visokih poletnih temperatur v Sredozemlju, izgube plaž in drugih turistično pomembnih površin. Pričakuje se večje število vročih poletnih dni, pogostejše in bolj izrazite suše, povečana požarna nevarnost ter večje potrebe po vodi in klimi. Pogosta so opozorila strokovnjakov na številne vplive podnebnih sprememb na pogostost in sezonsko razporeditev turističnega obiska v gorskih območjih. Predvsem so številna opozorila, da naj bi v gorskih območjih zmanjšanje količine in pogostosti snežnih padavin pomembno negativno vplivalo na skrajšanje sezone smučanja in veliko zmanjšanje dohodka. V občutljivih Alpah se sprememba podnebja odraža veliko močneje, kot je svetovno povprečje. Pričakovane posledice spremembe podnebja na področju zimskega turizma v Alpah so po mnenju strokovnjakov bistveno zmanjšanje snežnih padavin, bistveno zmanjšanje števila snežnih dni s snežno odejo in intenzivne ekstremne padavine, povezane z. večjimi hitrostmi vetra bodo povišale nevarnost snežnih plazov. Zaradi podnebnih sprememb v Alpah se bodo na splošno izboljšale možnosti za poletni turizem. Podnebne spremembe posredno in neposredno močno vplivajo na številne oblike turizma in rekreacije ter pokrajinske različnosti Slovenije bodo pričakovane podnebne spremembe različno vplivale na turizem in rekreacijo. Negativni vplivi podnebnih sprememb bi predvsem vplivali na zimski turizem v slovenskih Alpah, predvsem na nizko ležeča zimska športna središča. Na drugi strani pa naj bi bile poleti v gorskem svetu povprečne mesečne temperature biološko za bivanje optimalne, zato se pričakuje občutna rast števila poletnih turistov (razvoj gorskega turizma). Najpogostejši organiziran način rabe gorskega okolja v turistične namene je organiziranje turističnih centrov, ki vključujejo športne in rekreacijske aktivnosti na snegu (smučanje, bordanje, tek na smučeh) športne aktivnosti poleti (alpinizem, pohodništvo, kolesarjenje, padalstvo, zmajar-stvo in drugo) ter druge spremljajoče dejavnosti (storitvene dejavnosti, športni in kulturni dogodki). V območju slovenske Istre se pričakuje večje število vročih poletnih dni, dvig morske gladine in pogostejše požare. Sušnejša in vroča poletja bodo povečala potrebe po oskrbi s pitno vodo. Predlaga se, da se v skladu s priporočili v Strategiji razvoja Slovenije in EU pripravi strateški in operativni načrt prilagajanja občutljive turistične dejavnosti na podnebne spremembe, ki naj upošteva zelo različno podnebno ranljivost slovenskih regij. Hkrati pa je potrebno izdelati načrt zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki so posredno ali neposredno posledice turistične dejavnosti. Dodaten argument za takojšnje delovanje tudi na turističnem polju je sprejeti cilj EU, da se do leta 2020 za 20% zmanjša emisije toplogrednih plinov. Justina Koprivšek Dan odprtih vrat J P CCN Domžale-Kamnik v Se čistejša prihodnost V soboto, 26. maja 2007, je Javno podjetje Centralna čistilna naprava (,IP CCN) Domžale-Kamnik priredilo dan odprtih vrat z naslovom Prihodnost v čisti kaplji vode. Na ogled je prišlo okrog 150 radovednežev iz Domžal in bližnjih krajev ter predstavniki lokalne skupnosti. Vsi po vrsti so bili presenečeni nad količino odpadne vode, ki se tu oči- sti in nad pretresljivimi dejstvi, kaj bi se zgodilo, če čistilne naprave ne bi bilo. Odpadne vode so zmes fekalij, manjših in večjih trdnih delcev ter industrijskih odplak, ki nastajajo na območju štirih okoliških občin - Domžal, Kamnika, Trzina in Mengša (to vključuje več kot 50.000 gospodinjstev ter več 100 podjetij in obratov). Brez čistilne naprave bi se reke in potoki spremenile v greznice. Iz čistilne naprave že sedaj v Kamniško Bistrico odteka 90 odstotkov čistejša voda. Po končani nadgradnji, ki je predvidena do leta 2011, pa bo učinek čiščenja skoraj 96 odstoten. Po besedah direktorice JP CČN Domžale-Kamnik. Olge Bu-rica je »prioritetna naloga razvoja in modernizacije čistilne naprave rekonstrukcija obstoječe naprave, ki bo po modernizaciji sposobna čistiti odpadno vodo do najvišje možne kakovosti v kapaciteti 200.000 PE na dan.« Stranski učinki Največ prahu so do sedaj dvigovale neprijetne vonjave, ki so se širile v okolici Centralne čistilne naprave, zato je direktorica takoj v začetku pojas- ju ne gre zamenjevati ali združevati: prva je |g(J> "ff. Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, druga pa Čistilna naprava Farme Ihan. »Na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik nastajajo neprijetne vonjave v vmesnem procesu čiščenja v omejenem obsegu, vendar jih obvladujemo z odsesavanjem na biofiltre. Meritve pa kažejo, da iz sosednje čistilne naprave Farme Ihan občasno prihajajo valovi neprijetnih vonjav, ki preplavljajo tudi Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik in širše okolje.« pravi Burica. Ohranjanje čistega okolja je namreč največja skrb in glavni cilj CČN. Pomembnost dogodka kot tudi dela čistilne naprave je med drugim poudaril obisk domžalskega župana Tonija Dragarja in podžupana Vinka Juharta, ki je zbranim naklonil nekaj vzpodbudnih besed in tudi sam opomnil na pomembnost varovanja okoliških voda. P.R. Čistilna akcija na Kolovcu Lovci lovske družine Domžale so se zbrali pred kulturnim domom v Radomljah v soboto, 12. maja 2007, ob 8 uri. Zbrane je najprej pozdravil starešina LD, Ivan Štele, in povedal, da čistilna akcija poteka po celi Sloveniji, na priporočilo Lovske zveze Slovenije in Občine Domžale. V nadaljevanju so se formirale skupine, ki so se napotile na območje Kolovca z namenom očistiti del lovišča, ki ga brezvestni občani redno, vsako leto, zasvinjajo z raznimi komunalnimi odpadki, ki ne sodijo v naravo. Omenjene sku- pine so se podale v Čehov, Srednji in Konjski graben, v kamnolom in ob cesti proti lovskemu domu na Kolovcu. Lovci so do dvanajste ure nabrali za tri traktorske prikolice raznih težko razgradljivih komunalnih odpadkov. Največji in rudi najtežji so bili kosi odvrženih, odsluženih, morda tudi ukradenih osebnih in kombiniranih vozil, avtomobilski sedeži in pnevmatike, štedilnik, hladilnik, razna steklovina in plastika, pa še in še bi sedalo naštevati. Lovci LD Domžale želijo, prosijo in upajo, da bodo občani svoje odslužene stvari odlagali na zato odrejena mesta, ki so bolj primerna kot naši gozdovi. Saj gozdovi niso komunalno odlagališče v njih imajo svoje domove divje gozdne živali, zato ljudje hodimo v gozdove samo na obisk in temu primerno mora biti tudi vedenje kot na ostalih obiskih pri znancih. Za LD Domžale, Viktor Svetlin Čistilna akcija PGD Studa Postalo je že tradicija, da krajevne skupnosti Domžal pozovejo okoliška društva na pomoč pri čiščenju naše občine. V Prostovoljnem gasilskem društvu Studa smo se vabilu tudi letos odzvali. Po sestanku na krajevnih skupnostih smo se dogovorili za 13. aprila 2007 popoldne. Razdelili smo se v dve skupini in se odpravili vsak v svoj rajon. Prva skupina se je odpravila čistiti ob- režje Kamniške Bistrice, druga pa okolico Štude, predvsem območje ob radio oddajniku in okolico Šcnt-pavla. Do poznega popoldneva smo skoraj do vrha napolnili kontejner, ki nam ga je pripravilo podjetje Prodnik. Po končani čistilni akciji smo si v gasilskem domu privoščili za-služeno malico. Hav0moi\\\ Matevž Razoršek Spust po Ljubljanici Domžalski taborniki pomagali čistiti bregove Ljubljanice V soboto, 26. maja 2007, smo se Domžalčani odpravili na spust po Ljubljanici, zabavno veslanje trojk s kanuji, ki so ga organizirali ljubljanski taborniki iz Rodu tršatega tura v sodelovanju s taborniki iz Rodu Bičkova Skala. Na pomladno sobotno jutro je bil dan zavit še v meglo, ko smo taborniki iz Rodu skalnih taborov Domžale že pripravljali prikolico s kanuji ter maskote, ki so kasneje lepo popestrile naša plovila. V Pod-peči smo avtomobile končno zamenjali s kanuji. Veslanje je zahtevna veščina, ki jo dobro obvladamo vsi taborniki. Daje bilo veslanje še bolj razburljivo, smo imeli na poti kontrolne točke, na katerih smo med drugim veslali nazaj (v »rikverc«), streljali smo z lokom, tekmovali pa smo tudi, katera ekipa bo na poti zbrala več smeti ter tako spotoma očistili bregove Ljubljanice. Veslali smo že kar lep čas, ko smo iznenada zajeli vodo in naš kanu se je obrnil naokoli. Z veliko težavo smo ga izvlekli iz ne pretirano čiste Ljubljanice. Seveda se je pripetljaj zgodil ravno na kontrolni točki. tako da je bilo občinstva kar veliko. Ampak tabornik se ne da zlahka. Čeprav mokri, smo opravili še zadnjo preizkušnjo in končno prispeli na cilj. Vsi utrujeni smo odveslali do travnika na Livadi, kjer smo pojedli zasluženo malico, nato pa odšli domov. MIha Karlovšek Čistilna akcija v Homcu Neverjetno! Leto je naokrog in v naravi okrog Homca je spet polno take in drugačne navlake, ki ne sodi v naravo. Take so bile ugotovitve skavtinj in skavtov Stega homških sončkov, ko smo žalostno pogledovali vse, kar pristane med zelenjem, .le pa res, da naš vsakoletni trud, da bi Zemlja postala vsaj malo lepša, le ni zaman, saj je smeti iz leta v leto manj. Kljub temu smo v soboto, 21. aprila 2007, napolnili kar precej vreč in se čudili, kaj vse ljudje odvržejo v gozd. Čistilne akcije smo se udeležili v sodelovanju s KS Homec, ki nas je ob koncu pogostila s slastnim kosilom, za kar se lepo zahvaljujemo. Nad akcijo so bili še posebej navdušeni najmlajši člani našega stega (volčiči in volkuljjce, 8-11 let), ki pravijo takole: - Čistilne akcije sem se udeležil, ker mi ni bilo všeč, daje narava umazana. Naša skupina je našla pirh. Bilo mi je zelo dobro. (Urban Repanšek) - Na čistilno akcijo sem prišla, da bi pospravili okolico Homškega hriba. Naša skupina je našla par smuči, komplet novih posod, sode (bobne), dele za avto in še mnogo drugih smeti. (Ana Bartol) - Meni je bilo »ful kul«, ko smo pobirali smeti; predvsem ko smo našli redke smeti. Imeli smo se zelo dobro. (Matevž Dodig) - Na čistilni akciji je bilo najboljše to, da smo počistili Bolniki hrib. Našli smo nintendo in likalnik. Všeč mi je bilo. Čistilna je zakon! (Martin Po-gačar) - Bilo je super. Za čistilno akcijo se zavzemam, ker želim še naprej imeti čisto pitno vodo. Veselilo me je, da smo zbrali veliko škodljivih in velikih reči. Po delu nas je čakalo dobro kosilo. (Matej Lovšin) - Bilo je »ful« dobro. Razdelili smo se v skupine. V jarku sem našel smučke, velike železne sode, na klancu pa popoln set posod (visoko, srednje veliko, malo. ponev ...). Potem je bila odlična hrana: pomfri in dunajski zrezek. (Matic Bartol) - Bilo mi je zelo dobro, ker smo našli veliko zanimivih odpadkov in smo se zabavali. (Klara Manca Popelar) - Čistilna akcija je potrebna, da imamo čisto. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo pospravljali. Našli smo nintendo. (Anže Dodig) - Na čistilni akciji mi je bilo zelo všeč. Pospravljali smo Homec in se zelo zabavali. Mislim, da je pametno, da je akcija vsako leto pred dnevom Zemlje. (Julija Stopar) - Všeč mi je bilo, da smo očistili naravo in našli »atomsko bombo«. Seveda pa tudi to, da smo se srečali vsi skavti homškega stega. (Sara Marinko) - Čistilne akcije sem se udeležila, ker se želela, da bi bil Homški hrib bolj čist. Na čistilni akciji so mi bile najbolj všeč smeti. Čistilna akcija je potekala tako. da so nam voditelji na uho povedali imena živali, potem smo se oglašali in tako smo dobili skupine Skupaj smo nabirali smeti. Našli smo pokvarjen radio in celo zbirko papirčkov. Na čistilni akciji je bilo zelo. zelo lepo! (Eva LovSin) - Najbolje mi je bilo, ko sva se s Či-lom med nabiranjem smeti spomnila pesem. Našla sva kolo in še veliko drugih smeti. Lepo je bilo, da sva bila s Čilom skupaj. (Matija Kunstelj) - Narava je pomembna. Ker jo onesnažujemo, jo je treba tudi očistiti. Čistilne akcije so mi všeč, zato sem rad prišel. (Anže Marinko) Simona Jeretlna, Vztrajna kobra Ekološka »olepšava« ribnika Zelodnik Člani potapljaškega kluba INOVA SI H iz Kamnika se v sodelovanju z SPZ in Občino Domžale ter v družbi potapljaških prijateljev iz domžalskega kluba EDEN SI It vsako leto zberemo na bregu okoliškega ribnika in ob prijetnem druženju očistimo njegovo dno in hrežine. Lansko leto smo čistili ribnik Čr-nelo v Radomljah, letos pa smo pod drobnogled vzeli ribnik Zelodnik, ki se nahaja v bližini Doba. Za letošnjo, že 5. ekološko akcijo, je bilo vreme kot naročeno, saj nas je sonce že zgodaj prebudilo in dodobra ogrelo. Potapljači in ostali udeleženci smo se zbrali na bregu ribnika Zelodnik. kjer nam je Saš Dolinšek, predsednik kluba NOVA SUB, razdelil spominske majice in vreče, s katerimi smo se razkropili okrog ribnika. Kot je po končani akciji omenil tudi Saš Dolinšek. smo opazili, da so ljudje iz leta v leto bolj ekološko osveščeni, saj je vsakič manj smeti. Zaradi slabe oz. nične vidljivosti pa so tudi potapljači ostali bolj ali manj praznih rok. Ko je bila pobrana še zadnja smet in je za nami ostala resnično lepo očiščena brežina, smo se odpeljali na piknik k ribniku Črnelo, kjer nam je ribiška družina Bistrica iz Domžal prijazno odstopila svoje prostore. Priboljški z žara so našo dobro voljo in zadovoljstvo po opravljenem delu le še podkrepili. Silvester Goropečnik, predsednik kluba EDEN SUB iz Domžal, je ob zaključku akcije nasmejan izjavil: »Že tretje leto zapored naše društvo, EDEN SUB, sodeluje na eko akciji in moram priznati, da mi je sodelovanje z vami (NOVA SUB, op.a.) v pravi užitek! Kljub temu da je vidljivost v vodi nična, do 1 cm, nas naša eko zavest ter želja po dobri druščini in še boljši pogostitvi žene, da znova in znova pridemo in damo svoj doprinos k čistejši in lepši naravi!« Za uspešno izpeljano ekološko akcijo pa gre posebna zahvala občini Domžale, ribiški družini Bistrica iz Domžal in pokrovitelju. Zavarovalnici Triglav. Simona Maric DOMŽALE stran 14 KOLEDAR PRIREDITEV SOBOTA. 9. JUNIJ 19:30: Trzinska pomlad KJE: V dvorani KUD Franc Kotar. Gledališka skupina Orbitala predstavlja gledališko predstavo ČAROVNIK. IZ OZA. PONEDELJEK, 11. JUNIJ Svetovalnica centra za mlade Domžale Za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, ki jih sami ne morejo rešiti. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 20.00 uro. ob petkih do 13.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: info@ctm-domžale.si ČETRTEK. 14. JUNIJ Četrtkovi popoldnevi s Centrom za mlade Ti je dolgčas, si želiš družbe, ne veš kje bi preživel popoldneve ... oglasi se v Centru za mlade Domžale od 16.00 do 20.00 ure. Skupaj bomo preživeli nekaj uric, se zabavali, pogovarjali, igrali različne družabne igre. ogledali kakšen film in še kaj ... Intbrmacije po tel. 722-66-00 ali osebno. SOBOTA. 16. JUNIJ 16:00: Prireditev v počastitev krajevnega praznika KS Ihan - TRŽNICA 2007 z naslovom »S kerga kraja s' pa ti doma?« KJE: Dom krajanov v Ihanu. Tokrat bodo na tržnici predstavljeni različni predeli Slovenije, iz katerih so se pred leti v Ihan priselili mnogi naši krajani. V njihovi in naši predstavitvi bomo poiskali našo skupno vez. Vabijo KS Ihan, TD Ihan in KD Ihan. 16:00: Tradicionalna prireditev TA ČUDEŽNA NOČ - poklon kresni noči. KJE: Na prireditvenem prostoru v Turnšah. Turistično rekreativno društvo Turnše, Češenik vabi na tradiconalno prireditev katere pričetek je ob 16. uri z otroškim programom: iskanje sedmih palčkov s Sneguljčico, otroške delavnice, drsalnica, klovn, otroška igra »Halo, Rdeča kapica?« Ob 17. uri bo srečanje društvenih ekipe in izdelava kresno-nočnih grmad, izdelava »čarovnica na brezovi metli«, švedska igra s kegli in ikebana. 19:00: Trzinska pomlad KJE: Dvorana Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja. Literarno srečanje s slovenskimi pesniki. 19:00: Pevski zbor Svoboda Mengeš KJE: Kulturni Dom Mengeš Mepz Svoboda Mengeš vabi na letni koncert. 20:00: Zabavno/etnološki / kulturni program. KJE: Na prireditvenem prostoru v Turnšah. Med 20 in 2. uro zabava s skupino Victory, Nuša Derenda, Folklorna skupina Vidovo, piro-artist Sebastjan in ognjena predstava, leteče čarovnice (uroki in zakletve) ter kresnonočna grmada in ognjemet. Vstop je prost! 20:00: Trzinska pomlad KJE: Dvorana Marjance Ručigaj. Center Ivana Hribarja. Andrej Rozman Roza: Skopuh, najbolj skopa izvedba monodrame. NEDELJA, 17. JUNIJ 10:00: Srečanje SK in Demo Dvig 2007 KJE: Jarše pri Domžalah, prostori KZ Domžale Prikaz delovanaj nakladalnikov in srečanje strojnih krožkov. Program: od 10. - 12.00 prikaz delovanja nakladalnikov. Od 12.30. - 16.00 zabavne igre med ekipami strojnih krožkov. Od 16. ure dalje družabno srečanje ob glasbi skupine Krila. Informacije: Zveza strojnih krožkov Slovenije na telefon: 07/373 05 70 in Strojni krožek Domžale na telefon: 041 697 990. 19:00: Dobrodelna plesna prireditev otroci otrokom KJE: Hala komunalnega centra Domžale. Plesalci Plesne šole Miki in Plesnega kluba Miki se bomo 17. junija ob 19. uri zavrteli. Medse smo povabili tudi glasbene goste Evo Čer-rte, Tanjo Žagar in Foxy teens. Pripravljamo tudi prijetno presenečenje. Vstopnice lahko kupite v Plesalnici ali na dan prireditve. TOREK, 19. JUNIJ Center za mlade vabi USTVARJALCE V okviru kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. Informacije po tel. 722-66-00 ali osebno v Centru za mlade Domžale. NEDELJA, 24. JUNIJ 10:00: Tradicionalni OLIMPIJSKI TEK Atletski klub Domžale vabi na tradicionalni OLIMPIJSKI TEK. Start in cilj sta na atletskem stadionu v Športnem parku Domžale, tekli boste po rekreacijskih poteh Kamniške Bistrice - 4 oz. 8 kilometrov ter za spomin odnesli OLIMPIJSKO MAJICO. Dobrodošli v svetovni olimpijski družini. ONEDEUEK, 25. JUNIJ 9.30: Krajevna skupnost in župnija Dob vabita k maši za domovino v župnijsko cerkev Dob. 20:00: OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI KJE: Pri pomniku državnosti v parku Močilnikom v Dobu, nato pa v letnem gledališču Pozdravni govor: Robert Hrovat, predsednik Sveta KS Dob. Slavnostni govor: Toni Dragar, župan Občine Domžale. V kulturnem programu sodelujejo Godba Domžale, Mešani pevski zbor Župnije Dob, baletni par FENIKS BALET, sopranistka Rebeka Radovan in basist Zoran Potočan ob spremljavi pianista Romaža Pirnata ter Kulturno društvo Jožef Virk Dob. Ob 19. uri bo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale slavnostno dvignilo slovensko zastavo ob pomniku branite-Ijev slovenske samostojnosti v parku ob Občin Domžale. 20:00: Festival trzinska pomlad. KJE: Na športni ploščadi OŠ Trzin. Festival trzinska pomlad vabi na mednarodni folklorni festival. TOREK, 26. JUNIJ 10.00: Pričetek veselih poletnih počitnic KJE: Center za mlade Domžale. Čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačink. Vsak dan od 10. - 15. ure. Prispevek je 4 € na dan in vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljškc, kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Program je namenjen otrokom od 7. leta starosti dalje. Informacije in prijave po tel. 722-66-00 ali osebno v Centru, ker je število mest omejeno! Lepo leto hitro mine močeh pomagati, da se naši otroci lahko seznanjajo s tovrstno zgodovino in pri tem strašansko uživajo. Otroci so vajeni nastopati na malih, čisto malih odrih, zdaj pa kar oder Linhartove dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma. Pa je bil strah popolnoma odveč. Težko je z besedami opisali vse tisto, kar so ti otroci podarili nabito polni dvorani, tistega 12. maja, ko so nastopili z odrsko postavitvijo, poimenovano »O, kitar/i te grejo«, prepletom predstavitve stare, avtohtone domžalske tradicije, pletenja kil. ki se kot rdeča nit vije skozi celoten nastop kar treh starostnih skupin (najmlajši imajo komaj 3 leta in pol, najstarejši so osmošolci), ki navdušujoče odplešejo »štajriš«, »mazurin« in »brcpolko«. Kot da bi jim bili vsi ti plesi nekako v zibel položeni. In publika je ob njihovem nastopu dobesedno eksplodirala. Komaj so se dodobra zvrstili na odru, že se je vsul prvi, gromoglasni aplavz. Potem pa še trikrat, močan, z medklici odobravnja podkrepljen aplavz, ki mu kar ni bilo konca. Na koncu, ko so se mladi plesalci in plesalke po čisto brez napake odplesani točki poslavljali, so ljudje začeli - skandirati. In slišali smo lahko tudi tisto največ, kar lahko nastopajoči doživijo, siišali smo navdušujoče vzklike: »Bravo!«. Ja, tistega čarobnega večera so domžalski otroci bili del neponovljive plesne pravljice. Tistega magičnega večera so naši otroci vsem prisotnim s petjem in plesom naglas povedali, kje so Domžale. Tako so svoj slavnostni letni koncert poimenovali plesalke in plesalci Folklorne skupine »Tine Rožanc« in v goste povabili eno najoriginalnejših in najboljših glasbenih skupin pri nas, ki sliši na ime »Jararaja«, vse skupaj pa oplemenitili tudi z nastopom Otroške folklorne skupine Domžale. Kakšno priznanje je bilo to za otroke, ki svoj prosti čas vsak petek, teden za tednom, preživljajo v mali telovadnici Osnovne šole Domžale, ki jim prijazno nudi zavetje, si je skoraj nemogoče predstavljati. Ze vabilo samo na tako pomembno prireditev, ki jo je, tako mimogrede, v celoti posnela tudi TV Slovenija, je bilo presenečenje, ki je jemalo sapo. Komaj smo prišli k sebi, tako neutrudna, z neverjetno količino pozitivne energije dobesedno nabita, čudovita mentorica Boža Bauer, ki se že leta in leta tako prizadevno trudi, da bi mladim pokazala, kako lep je lahko ljudski ples, gospa, ki skupaj s požrtvovalnimi sodelavkami, ki jim prav nič na tem svetu ni pretežko, Jelko Zornada, Tanjo Zore, Nevenko Unk Hribovšek in Alenko Fortuna, pa še z dvema gospema, ki imata v malem prstu vse skrivnosti kostumov, oziroma oprav, kakršne so nosili na naših koncih pred davnimi leti, Alenko Pakiž in Nevo Cokel, uspe, vedno znova, na vseh vajah ustvarjati tako prijetno, ljubezni do plesa polno vzdušje, kateremu pa prav poseben čar daje človek, ki ima ogromno srce, harmonikar Klemen Dovč, in ne nazadnje tudi mi, starši, ki skušamo, vsak po svojih najboljših Še en uspeh Otroške folklorne skupine Domžale Mravljinci so nam šli po celem telesu, ko so nas z vodstva TV Slovenija obvestili, da si je nedeljsko oddajo »Spet doma«, ki jo tako uspešno vodi enkratni Mario Galunič, in v kateri so nastopili tudi plesalke in plesalci Otroške folklorne skupine Domžale, pod vodstvom Bože Bauer (s pomočjo harmonikaša Klemna Dovča), ogledalo kar 47% vseh Slovenk in Slovencev! Otroci so še enkrat dokazali, daje njihovo delo zasluženo vredno pozornosti. Če jim kvalitete priznava vesoljna Slovenija, pri moji veri, ni vrag, da jim jih ne bodo tudi v lastni občini. Ti otroci in njihovi mentorji so dokazali, da si vsaj malenkostno večji košček proračunske potice vsekakor več kot zaslužijo. Če to ni kvalitetna promocija občine Domžale, potem ... Roman Končar Zrel sadež sem, v jesenski čas zorim ... France Stražar - Zapoj tišina Nekoč sem nekje prebrala, da je prav vsak izid slovenske knjige praznik. To še toliko bolj velja za knjige, ki izidejo v samozaložbi in prinašajo odsev občutij in razmišljanj ljudi, ki sta jim proza in poezija pomemben del življenja. Tak je tudi znani kulturni delavec France Stražar, ki ga večina bralcev Slamnika pozna predvsem kot asistenta režiserja Lojzeta Stražarja, v zadnjih letih pa je na gledaliških listih domače predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan podpisan kot vodja predstave. Ker je pred kratkim izdal pesniško zbirko ZAPOJ TIŠINA, sva se v pogovoru dotaknila njegove življenjske poti, posebej pa govorila tudi o zbirki. France Stražar izhaja iz znane številne družine Stražarjevih iz Škocjana. To, da je pravzaprav rojen v Brezju in da ni še povsem raziskano, od kdaj je ta del Brezij postal Škocjan, je le ena izmed zanimivosti, ki jih zvem v pogovoru z njim. Druga je ta, da je prve pesmi napisal v otroštvu, ki ga je večinoma preživljal v Moravski dolini pri stari mami. Prva pesem se je izgubila, več jih je ostalo iz nižje gimnazije v Domžalah, kjer se prav dobro spominja profesorja slovenščine Edvina Bojca, ki je v mladih dušah budil ljubezen do pesmi. Veliko znanja o pesmih je dobil tudi iz stare knjige, v kateri so bile podrobno razložene vse pesmi velikega Franceta Prešerna. Svoje pesmi je objavljal v tedanjem gimnazijskem glasilu Mlada rast, ki so ga izdajali dijaki na VII. Gimnaziji v Ljubljani. Kultura gaje pritegnila že zelo zgodaj, k čemur sta prispevala tudi starejša brata Stane in Tone, ki sta bila prva režiserja iger na Studencu, za njima je režisersko palico v letu 1959 sprejel sam in režiral vse do poroke in selitve v Ljubljano. Bili so to časi, ko se je na Studenec vozil iz Ljubljane z avtobusom. Igralski družini je bil zvest praktično vse življenje, saj le krajše obdobje, ko je gradil hišo, ni bil večkrat na teden med igralci. Najraje se spominja režije Cankarjevega Hlapca Jerneja v letu 1979, ko sta glavni vlogi igrala Lojze Stražar in Dragi Jeretina An-žin. V njem pa še danes tli tiha želja, da bi ga še enkrat postavili na oder na Studencu. Morda ob 60. obletnici. Občuduje voljo in veselje igralcev do igranja, ki se v desetletjih ni spremenila, rad je z njimi, saj je zanj sodelovanje v Kulturnem društvu Miran Jarc pravzaprav način preživljanja prostega časa, v katerem rad obišče tudi druge gledališke predstave, posebej pa uživa na literarnih večerih Zapoj tišina Njegove pesmi so razpoloženjske in razmišljujoče. »Pride posebno razpoloženje, kakšen dogodek, ki povzroči močna čustva, pa te potegne in pišeš, napišeš pesem ...« pripoveduje, kako pesmi nastajajo že desetletja in bodo še, saj ima vedno pri roki svinčnik in papir, da ne pozabi verzov, ki jih oblikuje največkrat v tradicionalni obliki soneta, uporablja pa tudi modernejše oblike, vendar brez rime ne gre. Kad se spominja posebnih priložnosti, ko je predstavljal svoje pesmi, tako je tri prebral ob 750- letnici Doba, napisal je tudi pesem o Škocjanu, pa Moravski dolini in najbrž bi našli še kakšen kraj v naslovu njegovih pesmi. O pesniški zbirki je razmišljal že dalj časa. Želel si jo je, tudi vsi njegovi domači so ga priganjali, odločilno pa je bilo srečanje z Miklavžem Kome-l.jem, tudi pesnikom, na Studencu. Ko mu je pokazal eno od svojih pesmi, mu ni dal miru. Ko je prebral še druge, je bil nad njimi navdušen in za pesniško zbirko, ki ima naslov po eni od objavljenim pesmi, izbral pesmi in napisal lepo popotnico, v kateri Franceta Stražarja imenuje »skriti ohranjevalec lepote«in o njem tudi zapiše.da so pesmi tudi dokument časa in dokument življenja človeka, ki svoje najboljše moči že več desetletij posveča kulturi in ki v vseh pogledih zasluži spoštovanje. Izida zbirke so bili posebej veseli domači: žena Marjeta, ki mu je bila v veliko pomoč, saj je vse pesmi vnesla v računalnik, pa vsi trije otroci, med katerimi je sin Matjaž, akademski slikar, prispeval čudovite slikovne priloge. Zapišimo še, da je knjigo oblikoval Peter Starbek, natisnila pa tiskarna Grafika 2000 d.o.o. Avtor se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izdaji pesniške zbirke Zapoj tišina, iskreno zahvaljuje. Predstavitev zbirke Kot je že zapisano, France Stražar rad obiskuje literarne večere in najbrž ni potrebno posebej zapisati, kako vesel je bil literarnega večera ob izidu njegove pesniške zbirke. Povezovala ga je Tadeja Capuder, pesmi je prebiral gledališki igralec Pavle Ravnohrib in po mnenju avtorja ne bi mogli izbrati boljšega interpreta, za glasbeni del večera pa so poskrbeli prof. Vladimir Mlinaric, pianist. Stane Klavs, orglice, ter Tomaž Klavs, kitara. Irance Stražar je vsem sodelujočim, posebej pa Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti. Območni izpostavi Domžale ter Pavlu Pevcu in bratu Lojzetu hvaležen, da so pesniški zbirki Zapoj tišina pripravili tako lep začetek poti med bralec. Še ena zanimivost: nekaj njegovih pesmi je prav Pavle Ravnohrib predstavil na eni od slovesnosti v Ribnici, kjer solo petje poučuje njegova hči Mateja. Le kaj bi si človek še želel več, je vesel in zadovoljen. Bo izšla še kakšna pesniška zbirka? Morda, je skromen avtor, ki doma hrani še veliko pesmi, le-te pa nastajajo tudi v teh dneh, saj France Stražar še vedno posebne priložnosti, občutja in srečanja preliva v pesmi, ob tem pa kljub upokojitvi pridno dela. »Človek se mora vedno ukvarjati z nečim, samo tratiti čas za nič, ne gre,« pravi in za konec pove še eno od zanimivosti. Doma ima namreč originalni testament Janka Kersnika iz leta 1892, v katerem je napisano Brezje in ne Škocjan, pripoveduje in znova ugotavlja, da bo vendarle treba ugotoviti, od kod Škocjan. Še ena priložnost ob prijetnem kulturnem delu na Studencu torej, zato ni skrbi, da bi šel čas mojega sogovornika v nič. Iskrene čestitke ob izidu pesniške zbirke Zapoj tišina in veliko prijetnih trenutkov tudi v prihodnje, spošlova-ni gospod France Stražar. Vera Vojska SLAMNIK - Junij 2007 HHNHHbmLmrI stran 15 KULTURA Recenzija predstave Intimna komedija Intimna komedija (Private Lives) angleškega dramatika, igralca in skladatelja Noela Co-warda je igra o ločenem paru, ki se srečata na poročnem potovanju, vsak s svojim novim partnerjem, v istem hotelu. Z igro si je Coward, zagotovil tako finančni uspeh kot umetniški ugled. V prvi uprizoritvi, leta 1931, sta igrala Laurence Olivier in Gertrude Lawrence, režiral pa jo je Coward sam, ki je odigral tudi eno izmed. vlog. Gostujoča predstava, ki je svojo premiero doživela na Malem odru SNG Maribor, je bila na Dnevih komedije 2007 nagrajeno za najboljšo prestavo, režiser Zvone Sedlbauer pa je prejel nagrado za žlahtnega režiserja. Prvo dejanje igre, ki ga Coward postavi v dva sosednja apartmaja na francoski rivieri, med katerima vrsta drevesc v loncih deli teraso na dva dela, v minimalistični scenografiji Špele Puc, malce odstopa od prvotne Cowardove zamisli. V globini odra sta tako na levi kot na desni strani vhoda v stanovanje, ki se razširi v skupno teraso. Z leseno klopjo in moteče škripajočim stolom tako na levi kot na desni strani, uspe Pucovi ustvariti zrcal- no sliko, ki oder razpolovi v dve enaki polovici. S tem prizor med Elyotom in Amando, zakoncema, ki se po ločitvi nista videla že pet let, nekoliko izgubi na dramatičnem stopnjevanju. Prevod Dese Puc kljub časovnemu odmiku in specifiki igre, ki je vezana na angleške družbene norme, /veni polno in ohranja pikri sarkazem, ki je pri Cmvardu najmočnejše sredstvo za ustvarjanje komičnih učinkov. Kar vidno najbolj izstopa iz uprizoritve in jo hkrati tudi najbolj približa obdobju oz. pripadnosti družbenemu sloju je kostumografija Alana Uranitelja. Širok diapazon oblek, ki se pred gledalci odvija kot manjša modna revija, je vedno v službi karak-ternih lastnosti likov in nikoli nc ustvarja občutka odtujenosti ali nedoslednosti. Drugi in tretji prizor je postavljen v Amandino stanovanje v Parizu, ki ga Pucova, v skladu s prvim prizorom, opremi minimalistično, a dovolj razkošno, da je nakazan Amandin položaj v družbi. V zadnjih dveh prizorih je tudi moč opaziti manjše tekstovne izpuste, ki so verjetno pogojeni z Šedlba-uerjevo režijsko vizijo ob dramaturški pomoči Tanje Lužar. Podo- Likovna razstava v Galeriji Domžale Bogdan Potnik V Galeriji Domžale je bila do prvega junija 2007 odprta razstava likovnih del priznanega slikarja Bogdana Potnika iz Kamnika. Pregledno razstavo, ki je zaznamovala tudi avtorjevo jubilejno osemdesetletnico, je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale. Otvoritev razstave, ki je potekala 17. maja 2007, so ob kitarski spremljavi popestrile slovenske ljudske pesmi, ki sta jih zapeli Dani Stražar in Vida Teh. V otvoritvenem govoru je Pavel Pevec, vodja Ol Domžale, na kratko predstavil kamniškega umetnika, ki pa je bil aktiven tudi v Domžalah, saj je bil dolgoletni član domžalske likovne skupine Petra Lobode. Kasneje je prestopil v Društvo likovnikov v Ljubljani, kjer je lansko leto prejel priznanje častnega člana. Še danes sodeluje in razstavlja na številnih razstavah doma in v tujini. Samo v zadnjih letih je za svoje umetniško ustvarjanje prejel pet nagrad mednarodnega značaja, kar gotovo priča o izredno talentiranem in likovni umetnosti predanem umetniku. Prof. dr. Mirko .luter-šek je v predstavitvi umetnika zapisal, daje v slovenski zgodovini umetnosti zadnjih dveh stoletij ogromno umetnikov, ki podobno kot Bogdan Potnik kljub očitni talentiranosti niso prišli do akademskega šolanja, pa so dali zaradi samosvojosti in prvinskosti izjemen pečat sodobnosti. Na žalost je avtorju pot do akademskega naziva preprečila druga svetovna vojna, vendar bi ga kljub temu lahko umestili v akademske kroge priznanih slovenskih modernističnih umetnikov. Vendarle je Bogdan Potnik realistični krajinar in figuralik, saj lahko v njegovih razstavljenih slikah že na prvi pogled razberemo umetnikovo realistično podajanje sveta, ki ga obkroža in navdihuje, hkrati pa iskanje bolj ali manj romantično navdahnjenih motivov v vsemogočni naravi podkrepi tudi z impresionistično tehniko slikanja ter Z igro svetlobe in sence. Naj bo krajinski motiv mesta Kamnika, portret znanca ali neznanca ali karikatura, je vedno risba tista, ki ključno zaznamuje avtorjev umetniški slog. Pravzaprav se ravno v slednjih dveh likovnih zvrsteh izkaže avtorjev izredni talent posnemanja človeške podobe, ki nam ni podana zgolj kot naključni portret znanih in malo manj znanih ljudi, temveč so tudi podobe ljudi, ki so avtorja spremljale na dolgoletni umetniški in življenjski poti. S portreti njegovega življenjskega prostora, kot je mesto Kamnik z okolico, pa je ohranil marsikateri spomin na že podrte stare stavbe, ki so se umaknile sodobni gradnji mesta. K oblikovanju odličnih Potnikovih krajinskih slik še bolj pripomore akvarelna tehnika, ki s svojimi prosojnimi odtenki pričara melanholični učinek. Vsaka podrobnost v akvarelih je posebej poetična, tudi sonce, ki z močno svetlobo obarva griče in drevesa ali pa težki oblaki, ki visijo nad mestom in nad gorami. Krajinski motivi v slikarstvu Bogdana Potnika izražajo veliko spoštovanje do narave, ki kljub drugačnim idealom današnje sodobne umetnosti še zmeraj ostaja eden temeljnih navdihov v umetnosti. Še več, avtor s svojimi ak-varelnimi krajinami in portreti ohranja edinstvenost svojega okolja in časa ter vzdušje lastnega, intimnega sveta. Bogdan Potnik nam v naslikanih delih upodobljeni resnični svet ponuja takšnega, kakršen je, oplemenitenega tudi s čustveni dodatki in spomini, ki ga vežejo na vsako posamezno umetniško delo. Katarina Rus KrušelJ bno kot že v Gospodinji Jamesa Prideauxa poizkuša Šedlbaucr po-ustvariti obdobje (v Gospodinji z močnejšo scenografijo, v Intimni komediji pa predvsem s kostumi), k čemur pripomore tudi glasbena opremljevalka Darja Hlavka. Nekatere dramatične prvine, ki so predvsem posledica napetih medsebojnih odnosov, v Šedlba-uerjevi režiji ne zazvenijo, saj so pogosto zapolnjene z bolj ali manj komičnimi vložki. Tako je tudi ritem predstave predvsem usmerjen iz komičnega v komično, s tem pa so v ozadje potisnjene vse ostale odlike, ki jih Cowardova igra zagotovo premore. V dokaj izenačenem igralskem kvartetu ni moč izpostaviti zgolj ene interpretacije lika, vseeno pa večjo pozornost navlečeta nase predvsem bolj izpostavljeni par Amanda in Ely-ot. Ksenja Mišic odigra Amando Prynne dovolj samozavestno in čustveno neobvladljivo, Vlado Novak pa ji kot Elyot Chase nudi zadostno oporo. Na samem začetku Novak zasnuje lik dokaj umirjeno in ga rutinirano, brez večjih težav in odstopanj, pripelje do zaključka. Branko Šturbej kot Victor Prynne dobro uteleša |^ »Ji"" 1* t "0 &JLVa^HPnL\ fBjV doslednost in konvencionalnost lika, ki izhaja iz višjega družbenega položaja in je svoji vlogi do samega konca še najbolj zvest. Maša Zidanik Bjelobrk pa na samem začetku poizkuša uloviti ton plašne in naivne Sybil Chase, ki se vse do konca igre ne spremeni. Sedlbauer se s Cowardovo igro navidez dotika podobne tematike, ki jo je izpostavil že v Gospodinji Jamesa Prideauxa. Če sta v slednji na odru (so)bivala zgolj dva diametralno nasprotna protagonista, ki skozi igro poizkušata navezati stik drug z drugim, je pri Cowar-dovi igri število likov pomnoženo z dve (v tokratni uprizoritvi je odstranjena manjša, skoraj epizodič-na vloga služkinje Louise). Kot že v Gospodinji je Sedlbauer pozornost usmeril na razmerja med liki, le da tokrat morda nekoliko na škodo samega teksta. Izpostavljena je predvsem komičnost neugodnih situacij, hitre in mestoma duhovite replike, ostale odlike teksta pa žal niso našle prostora v tej uprizoritvi, ki je morda najšibkejša ravno v zaključku, ko je sam konec postavljen oz. zarezan v zadnji, sklepni del prizora. Matjaž Marinič Natečaj za najboljšo samozaložniško knjigo v letu 2006 Revija Mentor, ki deluje v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, razpisuje natečaj za najboljšo leposlovno knjigo, izdano v samozaložbi v 2006. Najboljši avtor bo dobil za nagrado grafiko akademskega slikarja Karla Pečka, ki jo bo revija podelila na sklepnem delu Festivala mlade literature Urška, 26. oktobra 2007 v Slovenj Gradcu. Poleglega bo avtor nagrajen Še z udeležbo na tridnevni literarni koloniji .ISKD maja 2008 v Sežani. Natečaj je namenjen vsem avtorjem, ki so lani sami izdali pesniško zbirko ali prozo, napisano v slovenščini, in so v celoti sami plačali zanjo vse stroške ali so del stroškov za tisk dobili s pomočjo sponzorjev. Knjige (1 izvod) je treba poslati na naslov JSKD, revija Mentor, Štefanova 5, 1000 Ljubljana do 10. avgusta 2007. Rezultati bodo /nam do 15. oktobra, objavljeni pa bodo na spletni strani www.jskd.si. Knjige bo izbirala posebna žirija, ki jo bo vodil pisatelj in dramatik Goran Gluvič. Revija Mentor Dobrodelna knjižnica v Domžalah V času porasta kulture branja poteka po Sloveniji projekt zbiranja knjig z naslovom Dobrodelna knjižnica. Akcija se je pričela z majem 2007 in bo potekala do marca 2008. Knjige, ki se bodo zbrale v obstoječih knjižnicah v posebnih kotičkih, bodo po zaključku akcije glede na vsebino podarjene materinskim domovom, vrtcem, varnim hišam, bolnišničnim oddelkom.... Vabimo Vas, da oddate svoje kn j igc. ki jih ne potrebujete več, v knjižni kotiček, ki se nahaja v domžalski knjižnici in s tem tudi sami prispevale k dvigu kulture branja. V vpisno knjigo lahko napišete svoj naslov in povabili vas bomo na zaključno prireditev, ki bo marca v Ljubljani, kjer se boste lahko srečali s pisatelji, pesniki in ostalimi gosti, ki so podprli akcijo. Vljudno vabljeni! Več informacij na: www.bclinc.org ali info(«)beline.org ali na tel. 040 24 24 74 © koledar prireditev 7. do 15. junij I GALERIJA DOMŽALE LIKOVNO DRUŠTVO PETRA LOBODE DOMŽALE Likovno društvo Petra Lobode je bilo ustanovljeno leta 1973 na pobudo Kulturne skupnosti Domžale in vseskozi redno deluje pod mentorstvom akademskega slikarjaspecialista Danijela L. Fuggerja. Na njegovo pobudo je dobilo tudi svoje ime. Člani društva so prihajali in odhajali, zvrstilo pa se jih je čez štirideset. Steber članstva ostaja zvest do danes, tudi od letni razstavi, s katero se vsakoleto predstavljajo v Galeriji Domžale. sobota, 9. junij ob 19h KONCERT MLADIH PEVCEV GLASBENE ŠOLE DOMŽALE nastopajo: Helena Omrzu, Tadeja Capuder in Janez Kunavar; klavirska spremljava: Jože Smrekar koncert petek, 15. junij ob 20h PRODUKCIJA PLESNEGA DRUŠTVA SALAM GHAZEEA večer orientalskega plesa sobota, 23. junij ob 19:30 KONCERT UČENCEV PETJA GLASBENE ŠOLE DOMŽALE mentorica: Julieta Kubik de Habjanič, klavirska spremljava: Jože Smrekar koncert Vstopni«! to v prodaji »sok dan od 10:00 do 12:00, ob sredah med 15:00 in 17:00 (v opravi, ljubljansko il, Domiale, vhod z dvoiiSEo) ter uro in pol prod predstavo (blagajno, glavni vbod z ljubljanske). Vstopnic« lahko kupite tudi v vseh Kompasovib poslovalnicah po Sloveniji ter preko spleto no www.esiti.com www.kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 (J) Kulturni dom Franca Bernika Domžale Naj ne mine dan brez knjige Založba Mladinska knjiga je te dni izdala novo slikanico priljubljene Lile Prap, z naslovom Moj očka. Tokrat je avtorica naslikala živalske dvojice, očetov in otrok, ter dopisala kratko besedilo, ki predstavlja očete žirafinega, slonovega, kengurujeve-ga otroka in mnogih drugih. Znameniti irski pisatelj James Joyce je pred sedemdesetimi leti za svojega vnuka napisal duhovito zgodbico Maček in vrag, ki govori o mostu in veliki ukani. Odlične ilustracije so delo hrvaškega slikarja Tomisla-va Torjanca. V zbirki Kondor so te dni izšle tri knjige. Maksime je delo francoskega avtorja Francois de La Rochefoucauld, ki je predstavnik najvišjega plemstva 17. stoletja, bil je politik, upornik in zapornik in seje v zrelih letih umaknil v samoto ter se posvetil premišljevanju in zapisovanju svojih temnih »misli o človekovi naravi«. Njegove Maksime, priostreni aforizmi, niso do danes izgubili svoje vrednosti. Med nebom in peklom je delo pisatelja Franza Werfela, ki je eden velikih avstrijsko-judovskih klasikov z začetka prejšnjega stoletja. Pisal je liriko, dramatiko in tudi prozo, s katero je zaslovel in je znan še danes. V svojem delu se poglablja v usodo svojih judovskih bratov, od katerih seje kasneje oddaljil. Tretja knjiga iz zbirke je Kepa pepela, to so izbrane pesmi Daneta Zajca, ki je odločilno zaznamoval slovensko povojno pesništvo. Bil je molčeč, samotarski lik, ki se je dvignil med velikane. Izbor prinaša pesmi i/ prve zbirke Požgana trava (1958) pa vse do zadnje samostojne zbirke Dol dol (1998). Pesniškemu izboru je dodan še kratek izbor Zajčevih esejev. Knjigo odlikujejo obsežno spremno besedilo Borisa A. Novaka in seznam Zajčeve bibliografije. Knjiga Neprijetna resnica je delo Al Gora, ki je razburkala svetovno javnost, saj so po njej posneli najodmevnejši dokumentarec zadnjih let. Govori o globalnem ogrevanju zemeljskega ozračja, ki smo ga z nepremišljenimi dejanji povzročili ljudje, kar lahko sproži verigo dogodkov, ki lahko privedejo do iz- umiranja človeštva. Al Gore je pre pričljivo opisal globalne podnebne spremembe, ki temeljijo na 900 strokovnih študijah ter nas ozavešča, da bi ohranili naš planet zdrav. Marko Uršič piše življenjsko delo, ki se ga je lotil pred desetimi leti. Gre za tetralogijo Štirje časi, posamezne knjige nosijo naslov Pomlad, Poletje, prihajata še Jesen in Zima. Tokrat je pred nami drugi del POLETJA, imenovan Sedmerke, ki je sestavljen iz štirih delov, vsak od teh nosi niz sedmih prispevkov - dialogov, menipejskih glosic, esejev in sonetov. Naslov je metaforičen, štirje časi so: preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost, kot »četrti čas«, ki je zunaj časa in sega v neskončnost, v preteklost in prihodnost. Pri založbi Didakta smo zasledili mladinsko knjigo Nikec gre spet v šolo, ki bo znova navdušila mlade bralce, saj se jim je Nikec priljubil že pred leti. Tokrat bodo prebrali doslej neizdane zgodbe, ki jim bodo, kot so nam obljubili, sledile še nove. Delo Odbite arktične zgodbe je napisal priljubljeni danski pisatelj Jorn Riel, ki je prodal že več kot milijon svojih knjig ter se zavihtel na vrh najbolj uspešnih knjig ne le doma, ampak tudi v Franciji. Njegovo delo govori o druščini posebnežev z Grenlandije, ki so polni domislic, ki spravljajo bralce v krohot. Zgodbe so odbite in lepe, neizprosne in ganljive. Založba Karantanija nam ponuja v branje knjigo LDBA, avtorja Bogdana Sajovica, ki govori o zloglasni jugoslovanski politični policiji, kije bila strah in trepet v času komunistične Jugoslavije. Udbovci so imeli skoraj neomejene pristojnosti in so delovali po mafijsko, doma in v tujini. Opravili so niz podtalnih akcij, umorov, izsiljevanj in ugrabitev. Pri tem so uporabljali morilce, kriminalce in tuje mafijce. Atentati je delo istega avtorja, ki govori o atentatih od starega veka do današnjih dni, ki so najbolj odmevali v javnosti in so močneje kot drugi vplivali na družbeno in politično dogajanje, mnogi izmed njih pa so vplivali tudi na tok zgodovine. Tatjana Kokalj KULTURA stran 16 Veliki uspehi Glasbene šole Domžale i m «Mi ëttttm Jak 43hm Blaž Stopar s korepetltorlco prof. Martino Golob Bohte I WKW V Požarevcu, v Srbiji, je potekalo od 25. do 29. aprila 2007 Mednarodno tekmovanje mladih pihalcev, ki se gaje udeležil učenec Glasbene šole Domžale Blaž Stopar in v disciplini KLARINET in v predkategoriji dosegel 98 od mož- nih 100 točk. Tako je prejel ZLATO PLAKETO in osvojil PRVO NAGRADO. Njegov učitelj je prof. Dimitrij Lederer, pri klavirju pa gaje spremljala pianistka prof. Martina Golob Bohte. Saša Kos Menac'nkova domačija predstavlja Delo pridnih rok Pridnih deset deklet, ki pod vodstvom mentorice Sonje Skvarča pridno izdelujejo ročna dela ter se srečujejo vsako sredo v Me-nač'nkovi domačiji, je v maju vse ljubitelje tovrstnega preživljanja prostega časa povabilo na i a/stavo »Delo pridnih rok«. Na njej smo lahko občudovali izdelke iz starega vezenja - reše-Ije. poznanega tudi pod imenom beli vez. Na prijetni slovesnosti ob odprtju razstave, kjer smo našteli blizu 150 obiskovalcev, je Društvo narodnih noš Domžale, ki ga vodi skrbnica domačije, Olga Pavlin, predstavilo še dva ljubiteljska umetnika. Mentorica Sonja Skvarča, je predstavila likovna dela, Janko Derča pa intarzije. Gospa Sonja Skvarča je ob razstavi povedala, da ji je ljubezen do ročnih del, posebej belega veza, vcepila mama, sedaj pa jo prenaša na svoje učenke, ki so izjemno pridna dekleta. Redno obiskujejo delavnico, posebej pa jo veseli, ker so med njimi tudi mlajše sodelavke.«Zanesljivo bi jih bilo več, pa nimajo časa, čeprav bi rade vezle,« pravi gospa Sonja in pove, da jo je presenetilo zanimanje številnih obiskovalcev za ročna dela, ki so spet moderna. Slika pet let in pridno obiskuje Lipo, Univerzo za tretje življenjsko obdobje, kjer je mentorica slikanja Mojca Vilar. Najraje slika v olju, akrilu in oljnatem pastelu, pokrajine in rože, njena ljubezen pa je tudi slikanje portretov, posebej otrok, »in ko bom imela več časa,« je povedala, »se bom slikanju portretov bolj posvetila«. Z delavnico ročnih del bodo v okviru Menačn'kove domačije nadaljevali jeseni, prve prijave pa že obetajo, da bodo tudi prihodnji sredini večeri živahni. Janko Derča iz Domžal, po poreklu Ptujčan, je razstavil delo svojih pridnih rok: stare kmečke skrinje ter miniaturna vrata, ki so krasila stare kmečke in druge hiše. Skrinje so izdelane kot intarzije, večje vključujejo do 18.000 koščkov, izdelanih iz različnih vrst furnirja. Njegovo delo je predvsem ročno. Tako kot skrinje tudi vrata izdeluje iz ljubezni do stare stavbne in pohištvene dediščine, ki s propadanjem starih hiš vse bolj izginja. Večina njegovih del je zvesta kopija originalov ter kažejo veliko spoštovanje in ljubezen do slovenske ornamentike in kulture. Po razstavi Vrtca Urša je trenutno v Menač'nkovi domačiji razstava fotografij avtorja Želja Šepiča »Metulji«, ki si jo lahko ogledate do 23. junija vsak dan med 9. in 11. uro ter 17. in 18. uro. Dobrodošli! ». Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Godalni orkester Glasbene šole Domžale Anastasia strings Najbrž se ljubitelji glasbe še spominjajo, da smo v naši Glasbeni šoli Domžale pred leti že imeli uspešni godalni orkester, ki ga je vodil prof. Tomaž llabe, tradicijo je nadaljevala prof. Branka Bečaj, po nekaj letih zatišja pa je mlade godalce v Godalnem orkestru - Anastasia strings, zbrala dirigentka Anastazija .luvan. Za orkestrom, ki je z delom pričel lani septembra in v njem igra 21 glasbenikov, starih od 9 do 19 let, je že več uspešnih nastopov, na katerih so navdušili tako kritike kot poslušalce. Glasbeniki prihajajo tako z Glasbene šole Domžale kot Školja Loka, kjer prof. Anastazija .luvan poučuje, spremlja pa jih pianist Miran .luvan. Radi se spominjajo nastopa pred magistratom v Ljubljani, ko je l.i-ons klub podelil nagrade najboljšim plakatom miru in je nagrado prejel učenec domžalske akademske slikarke Vere Terstenjak. Igranje je navdušilo ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, novinar Mitja Mcr-šol, ki je nekoč igral v domžalskem godalnem orkestru, pa je povedal, da bi prav rad igral tudi v sedanjem, če bi ga potrebovali. Kot priprava na nastop na 9. festivalu Zveze glasbenih šol na Madžarskem - poimenovali so ga NAJDIMO PROSTOR ZA GLASBO, sta jim služila dva koncerta skupaj z Godalnim orkestrom Glasbene šole Slovenj Gradec - v Slovenj Gradcu in v Domžalah, ob vsestranski podpori Glasbene šole Domžale in direktorja Antona Savnika pa so pripravili krajše intenzivne vaje v Bovcu. Mladi glasbeniki igrajo z izjemnim entuzijazmom in posebnim veseljem do vsakega nastopa, pravi dirigentka, ki je tudi pripravljena dati vse od sebe, da bi bil orkester uspešen. Ob tem pove, da mladi glasbeniki radi igrajo vse glasbene stile: od klasike do najmodernejših smeri, ter uživajo tako ob najres-nejših skladbah kot malce lažjih. Učenci so željni vsega, se izjemno radi učijo in v glasbi uživajo ter in vedno znova s svojimi izvedbami potrjujejo Bernsteinove besede, da ločnic med glasbami ni, sta le dobra in slaba glasba, pravita dirigentka in pianist ter poudarjata, da so mladi navdušeni nad pestrostjo programa, da ne le igrajo, ampak tudi »pojejo in plešejo«. Na festivalu so bili izjemno uspešni, med najboljšimi zasedbami izmed 282 orkestrov iz vse Evrope ter bili posebej opaženi zaradi kvalitetnega igranja zelo mladih glasbenikov, ki so pokazali izjemno profesionalnost ter znova potrdili, kar o Glasbeni šoli Domžale in organizaciji nižjega glasbenega šolstva že vemo in smo izjemno ponosni nanj. Vrnili so se s številnimi pohvalami ter vabilom za nastop v Nemčiji. Medtem 50 na koncertu že premi-erno predstavili avtorsko skladbo HIMNA, ki sojo namenili najlepši stavbi v mestu - Kulturnemu domu in glasbeni šoli v njem. Avtorica glasbe in besedila je Anastazija Ju-van, aranžmaja Miran Juvan, z orkestrom pa sta zapela Domžalčki, ki jih vodi Jožica Vidic, ter Brdis iz Oddelka Glasbene šole Domžale na OŠ Janko Kersnik Brdo, ki jih vodi Ione Pirnat. V kratkem bodo nastopili na Oglasbeni Loki - ko se vsa Škofja Loka spremeni v en sam glasbeni oder. Le tako naprej, Anastasia strings. Krajevna skupnost Toma Brejca Vir, Šaranovičeva 19, Vir vabi vse, ki so zainteresirani za najem dvorane z odrom v izmeri cca 300m2 v delavskem domu na Viru, Šaranovičeva 19, da za vse informacije o pogojih in možnostih najema pokličejo na tel. 01/7212 143 ali GSM 051 303 801. mag. Lovro Lončar, predsednik Krajevna skupnost Venclja Perka Domžale Okrasimo naše domove Ena izmed tradicionalnih akcij, s katero želi Krajevna skupnost Venclja Perka Domžale prispevati k lepšim domovom, je tudi akcija »Okrasimo našo krajevno skupnost«, začeta že pred leti. V okviru letošnje akcije so v cvetličarni Ksenija razdelili 2300 sadik, akcijo pa je podprl tudi župan Toni Dragar. Vsem, ki ste se odločili za sodelovanje, želimo, da bi vam cvetje lepo uspevalo. VODOTERM umno varčne. mSMBSSSB jjL Za popolno udobje toplote v vašem domu. [Jg Di©tl"iCll Ekotogip VafCnott Kakovost Ugodni ekološki krediti! Organiziramo projekt, montažo, servis. SOLARNA TEHNIKA OIETRISOL V kombinaciji ogrevanj s toplotno črpalko ali kondenzacijsko pečjo prihranimo tudi do 50% stroškov energije Subvencioniranje stroškov investicije Tel: 00 386 E-mail: vodotern KONDENZACIJSKE PLINSKE PEČI •stenske in talne Prihranki do 40% glede na klasične peči Že od 1375 EURnaprej! TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE (zrak, vodo, zemlja) Najboljšo naložba ta hipi Subvencioniranje stroškov investicije. VODOTERM Radomlje d.o.o, Šktjančevo 8, SI ■ 1235 Radomlje : 00 386 1 722 89 20, Tel./fax: 00386 1 722 89 19, GSM: 041/659 591, 041/659 592 vodoterm.radomlje@siol.net, DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek: 7-19, sobota: 7 -123° Toplotne črpalke - energetski vir prihodnosti Toplota predstavlja eno od osnovnih potreb človeka. Prav je, da danes o ogrevanju ne razmišljamo več zgolj ekonomsko, temveč tudi okoljsko. Da sta obe plati odlično združljivi, kaže razvoj tehnologije toplotnih črpalk. I.e-te domiselno uporabljajo energijo, ki se nahaja v /raku, vodi in zemlji, ter jo pretvarjajo v toploto za ogrevanje. S tem načinom pridobivanja koristne toplote okolje zgolj uporabljamo in ne uničujemo. Lahko rečemo, da so toplotne črpalke okolju prijazne, ob tem pa se varčujejo. Razmerje med pridobljeno ogrevalno energijo in vloženo pogonsko energijo govori samo /ase: i/. 1 kWh električne energije je mogoče v odvisnosti od vira toplote pridobiti do 5 kWh koristne energije - iz zraka, podtalnice ali i/, tal vaše parcele. Govorimo torej o obnovljivi energiji, ki ne stane niti tolarja in je prijazna do okolja. Način delovanja toplotne črpalke je primerljiv /. načinom delovanja hladilnika in je karseda preprost: toplotna črpalka Odvzema toploto /raku. vodi ali zemlji ter jo posreduje ogrevalnemu sistemu (brezplačna energija okolja). Kakšen ogrevalni sistem izbrati v novem objektu? Tistega, v katerem se poleg ogrevanja prepletajo še hlajenje in prezračevanje ter ogrevanje sanitarne vode, tako da bo sistem enostaven in učinkovit. I )anes gradimo tako, da hišo kakovostno izolimmo in izberemo primerna okna in vrata: takim hišam pravimo nizkoenergijske, saj potrosijo samo 30 - 40 kWh/m2, pri pasivnih hišah pa samo 15k Wh/m2. Pri nizknenegrijski hiši imamo od 3 do 6kW potrebne toplotne moči v zimskem času. Za take hiše \c zalo najbolj primerna izbira toplotna črpalka, ki koristi vire toplote i/ okolice: gcolcnnnlno zemeljsko energijo (geosonda - vrtina v zemljo in zemeljski kolektor - cevi v zemlji), podtalne vode (črpalka - vodnjak )ali temperaturo /raka i/ okolja (črpalka /rak voda). Pri toplotni črpalki vedno iz- biramo nizkutcmpcr.itiirni režim ogrevanja, in sicer 35°G po principu talnega in stenskega ogrevanja ali radiatorskega pri temperaturi 50°C. Zakaj tudi solarni sistem? Toplotna črpalka nam nudi možnost nadgradnje /energijo sonca (solarni kolcklorji). Sončno energijo lahko izrabimo samo za pripravo tople sanitarne vode ali pa tudi kot podporo ogrevanju objekta, kar doprinese k dodatnemu znižanju obratovalnih stroškov za ogrevanje. Hlajenje poleti S toplotno črpalko jc mogoče v poldnem obdobju izvajati tudi hlajenje objekta, za kar je najbolj ustrezen sistem geotcrmalnc energije - geosonda. Prepričljivi argumenti Našteli vam bomo samo nekaj argumentov, ki vas bodo nedvomno prepričali o koristnosti in ekonomičnosti topotate črpalke: subvencije v vrednosti 2100 EUR wvvw.aure.si, toplotne črpalke varčujejo z omejenimi energijskimi rezervami naše zemlje, varčujejo s primarno energijo, zmanjšujejo regionalne in globalne emisije, škodljivih snovi, delujejo / okolju prijaznimi hladivi, dosegajo odlična grelna števila v celotnem delovnem območju, kar pomeni nižje stroške ogrevanja, naprave so kompaktne in zahtevajo le malo vzdrževanja, kot topoltne črpalke zrak/voda jih je mogoče namestili take znotraj kol zunaj, so enostavne in udobne za vgradnjo, saj so dobavljive kol celoviti sistemi s priborom, potrebujejo le malo prostora in ne zahtevajo ločene kurilnice, obratujejo zelo tiho, možno jih je integrirati v prezračevalni sistem. Vodoterm d.o.o. Radomlje, Skrjančevn 8, 1235 Radom-ljc,telcfon: 01 722 89 20 stran 17 KULTURA 2. dobrodelni orientalski plesni šov Za prijeten večer in za Sonček Organizatorka letošnjega dobrodelnega orientalskega plesnega šova, Domžalčanka Zlatka Troha - Djamila, je v domžalsko halo Komunalnega centra povabila blizu 300 orientalskih plesalk iz vse Slovenije. Hala je postala pravo prizorišče pravljic iz Tisoč in ene noči, v katere so nas s čarobnimi plesi popeljale plesalke ter razveselile številno občinstvo ter goste, med katerimi so bili tudi turški veleposlanik Balkan Kizildeli, jordanski konzul Samir Amarin ter Toni Dragar, župan Občine Domžale. Plesni spektakel se je začel z ori-entalsko glasbo, nadaljeval pa s plesom Djamile z obema hčerkama, ki stopata po stopinjah uspešne mame - profesionalne orientalske plesalke. V vseh plesnih nastopih smo videli veliko čustev, temperamenta, veliko doživljanja sveta, pa tudi čaščenja ženskega telesa v različnih orientalskih dr- žavah. Ženske so plesale za ženske in za moške ter nam pričarale plese iz Indije, Perzije, zaploskali smo plesalkam v arabskem folklornem plesu, prisluhnili balkanskemu melosu in občudovali plese s tančicami, krili, lesenimi palicami ter drugimi rekviziti ter bili presenečeni nad usklajenostjo, predvsem pa čustvenostjo, ki so ju pokazale plesalke, med katerimi so bile tudi domžalske plesalke. Domžalsko plesno skupino že več kot deset let uspešno vodi Mateja Pevec, ki seje predstavila tudi kot posameznica s sultanovim plesom. Plesalke so bile kol boginje, ki so s svojim plesom polepšale večer obiskovalcem, ki so kot začarani spremljali valovanje in gibanje ženskih teles. Publika je bila navdušena nad vsemi plesnimi skupinami, po- sebej toplo pa je zaploskala, ko sta glavna organizatorka Djamila in župan Občine Domžale, Toni Dragar, predsedniku Sončka, ne-profitni, nevladni in nacionalni invalidski organizaciji, Gregorju Mešetu predala ček za 1.000 ev-rov, s katerimi bodo skušali še izboljšati pogoje življenja svojih članov, ne glede na njihove telesne ali intelektualne sposobnosti ter jim omogočili življenje po lastni izbiri in v sožitju z vsemi drugimi prebivalci. Organizatorki Djamili (041 551 818) iskrene čestitke za res dobro organiziran dobrodelni večer, vsem obiskovalcem hvala za njihov prispevek, Sončku pa tudi v prihodnje tako veliko sončkov, kot jih je bilo 11. maja v Domžalah. Jože Tonig se predstavlja v galeriji ZDSLU v Ljubljani Domžalski umetnik Jože Tonig nadaljuje niz predstavitev zadnjih kiparskih stvaritev, ki so nadaljevanje odličnega lanskoletnega cikla, predstavljenega tudi v Galeriji Domžale. Tokrat na vrtu ljubljanske Galerije ZDSLU razstavlja kiparske postavitve na prostem iz cikla Štirje letni časi na Vrtu / Pomlad 2007. Jože Tdnig se s svojimi umetninami kaže kot vsestranski umetnik, ki ga privlači svet preoblikovanja in eksperimentiranja na različnih področjih ustvarjanja in tehnik. Kot nemirni duh se loteva ploskovnih in nasprotno polnoplastičnih oblik; njegovi koraki ustvarjalnega procesa se gibljejo od klasičnega slikanja do strojnega šivanja, hkrati pa iz enega likovnega nosilca na drugega premišljeno prenaša tudi motive. Jože Tonig jc kipar, grafik, slikar, restavrator in konservator, ki na svoje likovno delo vselej gleda celotno in mu dodaja simbolično vsebino in fantazijski pridih. V zadnjem kiparskem opusu seje lotil predelave različnih uporabnih materialov in tehnik, s katerimi inovativno raziskuje učinke plastične mase iz različnih, predvsem odpadnih materialov. Kot je pred leti eksperimentiral z različnimi materiali v grafiki in akvarelu ter mu je uspelo prikazati zanimive podobe ženskih aktov s principom strojnega šivanja, jc nadaljeval niz eksperimentov v razvijanju obarvanih fantazijskih polnoplastičnih oblik z aktualnimi vsebinskimi vprašanji današnjega sveta in družbe. Razstava jc odprta do 13. junija 2007. Katarina Rus Krušelj Druženje pod lipami Kulturno društvo Groblje je v soboto, 19. maja 2007, pripravilo 4. srečanje »Druženje pod lipami«, kjer so se predstavili rezbarji, rokodelci in drugi izdelovalci domačih obrti. Prireditev je potekala v prijetnem vremenu pred Kulturnim domom Groblje in v veličastnem lipovem drevoredom pred njim. Oblikovalci iz cele Slovenije so ves dan ustvarjali najrazličnejše izdelke in umetnine iz iesa, stekla, gline, slame, papirja, kovine kot tudi čipkarske izdelke in vezeni ne. Obiskovalci so z navdušenjem spremljali novo nastale izdelke. Veliko so se pogovarjali z ustvarjalci in izvedeli marsikaj zanimivega. Prireditev je popestrilo tudi kulturno dogajanje. Najprej so se predstavili otroci gledališkega krožka < )Š Rodica z ekološko igrico »Do tiste stezice«, pod vodstvom men- torice Drage Jeretina Anžin. Sledil je nastop Domžalskih rogistov in ljudskih pevk pod vodstvom gospe Mare Vilar. Predstavili so se mladi pevci Kvinteta Pirnat, potem pa še zmagovalka Bitke talentov in drugo uvrščena na HM I 2007, Eva Černe. Prijeten plesni vložek sta pripravila Špela in .lošt iz plesne šole Miki. Prireditev s svojimi polnimi zvoki je napolnila Mengeška godba, nato pa še legendarni Oktet bratov Pirnat. Za zaključek prijetnega srečanja so zaigrali Jure Svetlin ter Moravski trio. Predsta- vitev ustvarjalcev »Druženja pod lipami« kot tudi nastopajočih je prihajalo i/, grla gospoda Staneta Cotmana. Da pa jc prireditev uspela, je potrebno pohvaliti člane KD Groblje in vse, ki SO pomagali, kakor tudi KS Jarše-Rodica, Občino Domžale, Pivnico Adam Ravbar, Pekarno Kancilja, Slaščičarno Miha Lenček ter Gostinsko podjetje Trojane. Sobotni dan je bil res prijeten, za kar so bili udeleženci hvaležni in so obljubili, da se v prihodnjem letu še srečamo. „ , . Anton Kosemna »Nasa četica koraka...« in Damjana Golavšek Na sam predvečer bele nedelje ali nedelje božjega usmiljenja, kakor jo je poimenoval pokojni papež Janez Pavel II., sem v domžalskem Mercatorju naletel na izredno vabljiv prizor z otroki, ki ga je vodila priljubljena Damjana Golavšek, prijateljica otrok in poznavalka otroške duše. Naletel sem ravno na krožni ples otrok, ki ga je vodila res prava otroška umetnica, bogato obdarjena od samega boga; med plesom pa se je razlegalo petje »naša četica koraka ...«. Postal sem in naravnost strmel nad Damjanino neposrednostjo. Opazila je moje navdušenje in spregovorila sva nekaj spontanih besed. Posebej sem jo občudoval, kakor tudi drugi, med predstavitvijo županskega kandidata gospoda Petra Verbiča, ko je z gospodično Petrovo znala pritegniti številne poslušalce, tako daje nekdo prepričljivo dejal: volil bom Verbiča, že zaradi Damjane in gospodične Petrove ... Ali je tako tudi mislil ali ne toda že same besede veliko povedo. No, gospo Damjano, prvovrstno pevko, smo imeli že večkrat priložnost videti na ploščadi Veleblagovnice, ko je impozantno zabavala otroke in si nabirala njihove simpatije, kakor tudi odraslih, ki smo ji prisluhnili. Pisatelj Pavle Zidar pravi v svoji knjigi Barakarji med drugim tudi tole: samo svet otroka je prava vrednota, oni so siti že od glasu, rože in sonca svet odraslih pa je račun; za vse samo plačaj, delajo ali ravnajo celi v smeri, kakor iztisniti korist tudi od mrliča ... in tako dalje. Pred nedavnim smo praznovali veliko noč, praznik Kristusovega vstajenja, pa morda prav zato osvežimo njegove besede, s ka- lenmi je povzdignil svel otroka Ako ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo... Tako, sedaj pa prisluhnimo moji sogovornici. Gospa Damjana, mnogi smo vas sicer videli na vaših pred-stavitvali, sedaj bi pa radi zvedeli kaj več o vas: ali se lahko kratko predstavite našim bralkam in bralcem? Rojena sem v Celju leta 1964, torej bom letos napolnila 43 let. Zdi se mi, da leta minevajo kot blisk, v sebi pa mi uspeva ostajati deklica. Tega sem vesela, saj zadnjih osem let nastopam za otroško publiko in moja otroškost se z otroki lepo ujema. Sicer se z glasbo ukvarjam 26 let. Sprva sem izvajala predvsem jazzovsko glasbo, v triu ali s pianistom, potem sem zajadrala tudi v popev-karske vode. Udeležila sem se raznih festivalov, prejela nekaj nagrad, posnela 6 CD plošč z avtorsko glasbo, ki jo je zame pisal in jo piše še danes moj življenjski spremljevalec Karel Novak - Čarli. Medtem sem kot voditeljica in moderatorka delala tudi v hiši RTV SLO in poučevala v svoji glasbenih in pevskih delavnicah. Glasba se z mojim življenjem tesno prepleta in ne morem si predstavljati življenja brez nje. Prav tako rada pa imam tudi naravo in izlete k njej. Narava me pomirja in hkrati napolnjuje z glasbo, ki je mojim ušesom najlepša - s tišino. Takrat, ko sem sama s seboj pod kakšnim mogočnim drevesom ali v družbi šumečega potoka, najdem v sebi še veliko neodkritega. Ravno zaradi tega se bom kmalu iz Ljubljane preselila na deželo. Kam, pa naj ostane skrivnost .... Ali posluh za otroke nosite v sebi, ste ga torej prinesli na svet ali je pridobljen ali vsakega po nekaj? Kot sem že prej omenila, imam srečo, da me otroškost spremlja vseskozi, tudi zdaj, v zrelejših letih. Verjetno sem tudi zaradi tega postala vzgojiteljica in tako pridobila šc nekaj znanj, do katerih so se dokopali že drugi na svoji poti. Zdaj pa sem z delom na- bi jim približali misel, da je biti poreden nekaj negativnega in razdiralnega, s Čimer ne moremo iti na barikade in podobno? Ni dobro, da je otroku dolgčas, dobro je, da starši čas, ki ga preživijo z otrokom, resnično živijo brala čisto svoje izkušnje. Delo z otroki in za otroke mi je blizu. Naravnost predam se jim in otroci se predajo meni. To je nevidna vez, dar, ki mu rečem kar božji dar. Moja dolžnost je le, da ta dar gojim in razvijam, vse ostalo je zasluga višjega. Pri svojih nastopih gotovo čutite neko posebno zadoščenje, ko vam tako uspeva polniti otroška srca z navdušenjem, saj tega ne zmore vsakdo ... Ali se vam je lahko vživeti v otroško dušo? Prav posebno je to zadovoljstvo, do vrha napolnjujoče. Z nastopa nikdar ne odidem praznega srca. Vedno je zvrhano veselje in neke nedoumljive sreče. Poglejte, otroci so tako prisrčni, nežni kot, kako naj rečem, kot kristal iz božje roke, kako je mogoče, da se zgodi, da kasneje tudi naravnost podivjajo ... Ali gre tu za napako pri vzgoji ali..., kako to komentirate? Da, to ste lepo povedali, kristal iz božje roke so otroci, vendar v svoji nedolžnosti krhki in tudi neizkušeni. Zato moramo biti odrasli pazljivi, njihov vzgled smo, njihov vzor in ideal. Biti starš, vzgojitelj, učitelj, je zelo odgovorno delo. Nepravilnosti in odstopanja v temo so v veliki meri posledica okolja, v katerem otrok odrašča in se razvija. Da bi kristal zasijal v svoji mogočni mavrični barvitosti, je potrebno veliko brezpogojne ljubezni. Ali imate morda kakšen načrt za starše, kako naj bi zapolnili življenje otrok, da bi bilo pravilno usmerjeno oziroma kako drug z drugim. Znati si prisluhniti, si vzeti čas za besede: rad, rada te imam. Besede naj zvenijo iz srca in naj gredo do njega skozi globok pogled v oči. Stisk roke, sobotno »crkljanje«, pobeg v naravo s kolesom ali peš. po možnosti daleč stran od televizije in računalnika. Čas beži zelo hitro, ni dober občutek tisti, ki nam prigovarja, da nismo v danem trenutku naredili vsega, kar bi lahko. Predajmo se življenju z vsem srcem, saj življenje je lepo, če dobro pogledamo, se za manj lepimi stvarmi skriva veliko dobrega. Ker sva pa že zakoračila v razgovor, pa me še zanima, kakšna je vaša nazorska oziroma politična opredelitev? Držim se lepega stavka iz pravljice o žogici Nogici: »Pojdi naravnost, ne levo, ne desno, pa ne boš zašla«. In še: kakšne načrte imate za prihodnost, ali druženje z otroki posebej napolnjuje vašo notranjost? Še vedno si želim dela z otroki in za otroke. Trenutno pripravljam že tretjo gledališko predstavo - Muzikal »Protipackarije«, ki je ekološko naravnan. Upam, da nam bo uspelo premiero pripraviti do novembra. Draga Damjana, prisrčno se vam zahvaljujem za srečanje in vam želim še mnogo uspeha pri delu z otroki in tudi nasploh. Bog vas živi. Najlepša hvala za vašo prijaznost. Ivan Kapic Mlada pesnica iz Leskovca pri Krškem Literarni večer s Tatjano Lapuh .lavni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Domžale, je 24. maja, v poročni dvorani Glasbene šoli Domžale, organiziral literarni večer z mlado pesnico Tatjano Lapuh. Tatjana je avtorica pesniške zbirke Preludij v žitu, ki jo je izdal in založil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - revija Mentor, kol na- grado zmagovalcu na natečaju mladih pesnikov in pisateljev »Festivala mlade literature Urška«. V izjemno prijetnem vzdušju je Tatjana prebirala svoje pesmi, večer pa je obogatila še Stanka Macur. solistka, kantavtorica in glasbena pedagoginja iz Krškega. Javni sklad Republike Slovenije za kolturne dejavnosti Območna Izpostava Domžale jê pisma V bralcev Komentar V Slamniku smo si občani lahko ogledali študijo bodoče prometne ureditve v občini Domžale, podano za obdobje do leta 2025. Izdelana naj bi bila na osnovi občinske razvojne strategije z upoštevanjem projekcije bodočih prometnih tokov in predpostavk o vrsti in načinu prometnih povezav. Obsežna razlaga in prikaz načrtovanih cest ne dajeta odgovorov na nekaj ključnih strateških vprašanj: • zakaj je železniški promet popolnoma izključen iz študije • zakaj v študiji ni obravnavan in rešen problem zavijanja z glavne ceste Ljubljana - Celje na deteljici, v smeri proti Kamniku in centru Domžal • zakaj je kolesarski promet obravnavan podrejeno in nepopolno • na kakšnih strokovnih podlagah se utemeljuje južna domžalska obvoznica Če sami iščemo odgovore na zastavljena vprašanja, se znajdemo pred dilemo: • bo bodoči tehnološki in družbeni razvoj še vedno zahteval toliko dnevnih migracij • bodo internetne komunikacije spremenile način zaposlovanja, lokacije delovnih mest in potrebe po vsakdanjih vožnjah V tem primeru se bo prometna študija izkazala za neustrezno: • posodobljen javni železniški promet bo nedvomno prevladal pred osebnim prometom, k temu pa bo po svoje prispevala tudi energetska kriza • kolesarski promet bo tudi zaradi potrebe po rekreaciji zahteval urejene kolesarske steze in druge površine • zavijanje na deteljici proti Kamniku in centru Domžal bi moralo biti že zdavnaj urejeno. Bližnje stanovanjske ulice in ceste bi bile potem razbremenjene nepotreb- nega prometa • obvozna cesta med Trzinom in bodočim avtocestnim priključkom Domžale - jug pomeni grob poseg v najboljša kmetijska zemljišča in v naravno okolje. Ne izhaja iz dejanskih potreb po tej povezavi, nakazuje pa »urbanizem malih korakov« oziroma prikrit namen širitve poselitvenega območja Domžal do te ceste Ko bo zgrajena glavna cesta Že-lodnik - Vodice in odpravljen sedanji način cestninjenja na avtocestah ter zamenjan z elektronskim, bodo prometne razmere popolnoma drugačne, česar pa študija očitno ne upošteva. V Društvu za varstvo okolja Dom-žale-Kamnik tak način reševanja prometa odklanjamo. Za DVO Domžale-Kamnlk Jože Nemec, unlv.dlpl.lnž.arh »Kulturnost in spoštljlvost« svetnice In poslanke Zalokar Oražem Na zadnji seji domžalskega Občinskega sveta je prišlo do izigravanja pravil igre ter incidenta s strani svetnice in poslanke v Državnem zboru ter nekdanje domžalske županje. Cvetke Zalokar Oražem. In v čem je bil problem? Svetnica in poslanka v Državnem zboru RS je vložila točko dnevnega reda, kar sicer ni sporno, saj to lahko naredi župan, vsak občinski svetnik, delovna telesa sveta, Nadzorni odbor in najmanj 5 % volivcev v občini. Sporno je bilo to, ker se je svetnica vlagateljica, ki je bila izvoljena na listi LDS, podpisala pod gradivo kot članica nekega društva. Nobeno društvo po našem poslovniku ne more vlagati točke dnevnega reda, na kar sem ob sprejemu dnevnega reda predsedujočega ter župana tudi vljudno opozoril ter zahteval, da se točka, tako kot je, poslovniško ne more obravnavati - vsebinsko pa točki nisem nasprotoval. Šlo je za povsem pravni in formalni vidik, saj nobeno društvo ni nasto- Nagrajuje Študentska založba Litera Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli darila Honde Ambrož: Ljubislava Rebolj, Vir, Hubadova 5, 1230 Domžale; Leopold Flis, Prešernova 34, Domžale; Maks Mihelčič, Ljubljanska 3, Kamnik in Anton Pavlin, Kolezijska 119, Ljubljana. Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Študentska založba Litera. Pravilne rešitve pričakujemo do 15. junija 2007 na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče. pilo na lokalnih volitvah 2004 ter bilo izvoljeno v domžalski Občinski svet, zato tudi, na podlagi sprejetih poslovniških določil, ne more predlagati točk dnevnega reda. V tistem trenutku je svetnica Zalokar Oražem vstopila v dvorano (na sejo je namreč zamudila) in pojasnilo se ji je, v čem je težava - mojo trditev sta formalno podprla tudi direktor občinske uprave ter svetnik, Franci Gerbec, ki je tudi pravnik. Svetnica Zalokar Oražem se s tem ni strinjala in ko sem z govorniškega odra dodatno z dokazi argumentiral nastalo situacijo ter ji obrazložiti nekaj, kar bi dejansko morala vedeti tudi sama (nenazadnje je bila tri mandate županja ter je tudi poslanka v DZ), meje ona kar iz klopi pričela žaliti in me obmetavati z žaljivkami, ki niso primerne niti za v gostilniški vrt med pivci, ki so pregloboko pogledali v kozarec, kaj šele da bi bile primerne za uradno sejo na občini. Ker se niti ne znam niti nočem spustiti na tako nizek nivo, kot ga ima očitno zares svetnica in poslanka Zalokar Oražem (o njenem ne preveč primernem besednjaku v njenem privatnem življenju so me kasneje seznanili številni prisotni na tej seji, vendar je njeno privatno življenje njena stvar in se v to ne bom vmešaval), ne bom navajal žaljivk, s katerimi obklada ljudi, ki ji niso po volji. Ob tem tudi menim, da bi moral predsedujoči na podlagi poslovniških določil izreči ustni opomin svetnici in poslanki Zalokar Oražem, saj je zares grobo kršila poslovnik, poleg tega pa so bili v dvorani številni direktorji javnih zavodov ter drugi poročevalci, ki so se na lastne oči oz. ušesa lahko prepričali o »kulturnosti in spoštljivosti« nekdanje domžalske županje, vse to pa je zabeleženo tudi na magnetogramu (seje se namreč snemajo). Ob tem sem se spomnil, da bi bilo še kako koristno, da bi občinska uprava in vladajoča koalicija uresničili mojo pobudo, da bi imeli občani in občanke možnost neposredno spremljati dogajanja na sejah občinskega sveta (bodisi on-line preko interneta bodisi na kakšen drug način), saj bi s tem verjetno tudi dvignili kulturni nivo nekaterih izvoljenih predstavnikov ljudstva. Pa ne zaradi tega, ker je nekdanja županja izvedla verbalni delikt nad menoj, saj nisem tako zamerljiv, kot nekateri drugi, vendar zaradi tega, ker menim, da bi izvoljeni predstavniki ljudstva morali poznati vsaj osnovni bon-ton. Ker se bodo, vsaj v mislih, verjetno delale primerjave z enim bivšim poslancem, ki je nato odstopil sam, bi bilo mogoče upravičeno pričakovati, da kaj takšnega stori tudi Cvetka Zalokar Oražem. Pa še kratek režime - svetnica in poslanka Zalokar Oražem je po dolgem prepričevanju popravila zadevo in sicer v tej smeri, da je izjavila, da se pod gradivo uradno napiše, da ga vlaga samo kot svetnica (in ne kot svetnica nekega društva, ker to formalno seveda ni možno), je pa tudi izjavila, da ni več članica LDS, vendar pa da še vedno aktivno deluje v svetniški skupini LDS. Janez Stlbrlč P.S. Ker pa sedaj pričakujem »besen« napad oz. odgovor svetnice Zalokar Oražem, sem nekaj njenih cvetk danes zares izpustil in jih bom navedel prihodnjič, če bo seveda potrebno. Potepuškl psi trgajo divjad Zopet se v lovišču LD Domžale opaža spuščene pse, zdaj v času poleganja mladičev ti nežni hišni ljubljenci mesarijo po lovišču in trgajo kose mesa iz žive divjadi, ker jo ne znajo umoriti kot divje zveri. Toplo in sveže meso pa gre v slast tudi domačim psom, ki so brez nadzor v lovišču. Nekateri vesti lastniki pse peljejo ob mraku na sprehode ob gozd ali kar v gozd koder jih spustijo, da se sprostijo in še kaj neljubega postorijo. So pa lastniki, ki svoje čuvaje preko noči spustijo, kaj pes preko noči počne lastnika ne zanima, če mu kdo sporoči nečedno početje njegovega psa pa to sigurno ni res ( naš ps pa sigurno tega ne počne) zavedajmo se, da ima vsak grm oči. V lovišču so pretežno prisotni lovci in lovski čuvaji tudi ponoči, ki marsikaj opazijo in zgodi se, da tudi pse prepoznajo in sledi... Lovci naprošamo naj imajo lastniki pse ko se z njimi sprehajajo na povodcih, preko noči pa zaprte oali privezane, drugače bo potrb-no ukrepati a ne s strelom v psa ampak v denarnico. Upravni odbor Lovske družine Domžale T Pomagajmo živalim v stiski Človek postaja vse bolj in bolj brezobziren do Hvali in narave. Zakon o zaščiti živali. A vendar smo še vedno priče hudih primerov zlorabe, izkoriščanja in mučenja. Poletje je tu in vroči dnevi so pred nami. Vemo, kako v tem času živali trpijo, prepogosto so izpostavljene vročini, žgočemu soncu in žeji. Zaščitniki živali prosimo lastnike živali, naj posvetijo rejnim in vsem drugim domačim živalim več pozornosti, kajti počutje te nebogljenih bitij je odvisno samo od vas, same si žal ne morejo in ne znajo pomagati. Naj živijo v svojem okolju, brez stisk, strahu, bolečin, naj ne bodo žejne in lačne, njihovi bivalni prostori naj bodo dovolj zračni in čisti. Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji, ki svojemu gospodarju zvesto služijo in čuvajo njegov dom in imetje. To pasje bitje, ki je človeku najbolj zvesto, je zaradi krutosti in malomarnosti mnogih ljudi najbolj zoperstavljeno. Ponovno opozarjamo lastnike, ne puščajte psov v tej vročini na vroči in sončni pripeki, naj imajo vedno na razpolago sveto, prepotrebno, čisto in pitno vodo ter vsakodnevni dvakratni obrok neoporečne, zdrave hrane. Mladiče do enega leta starosti hranite večkrat na dan. Če že mora hiti pes priklenjen, naj bo veriga dovolj dolga (4 do 5 m), z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati. Skrajno nečloveško je ovijanje vratu psa z verigo, vrvjo ali celo žico, saj se mu le ta dobesedno zazre v živo meso. Psa večkrat skrtačite, da mu odstranite odmrlo dlako in zajedalce: bolhe, klope in ostale. Imeti mora leseno utico s predprostorom in ležiščem, kjer bo imel varno zavetje pred vremenskimi neprilikami. Nikar ne imejte psa neprestano na verigi , peljite ga vsaj dvakrat na dan na sprehod, da se sprosti. Isto velja za pse, ki prebivajo v bolj ali manj tesnih prostorih. Pes je družabno bitje in si želi bližino svojih skrbnikov, čutiti mora, da je član družine, zato ne pustite psa osamljenega. Verjemite, takšen pes trpi in se počuti zavrženega. V primeru bolezni živalim pravočasno priskrbite veterinarsko pomoč. To naj bi bili najosnovnejši pogoji za normalno življenje naših živali. Zaradi neodgovornosti ljudi je tudi vse več zavrženih mačk (psov), ki si iščejo zavetje, vse preplašene, žejne in lačne, bolne in preganjane od brezčutnih ljudi. Tako postane njihovo življenje eno samo trpljenje. Zato opozarjamo, predno si nabavite kakršno koli žival, stokrat premislite, ali ste sploh pripravljeni skrbeti zanjo. Da ne ho toliko neželjenih sirot vam priporočamo sterilizacijo samičk ali kastriranje samcev. Ljudje se moramo končno zavedati, da imajo živali vso pravico živeti v razmerah, ki jih bodo ohranjale zdrave in zadovoljne. Toda žal v naši vsakdanjosti še vse prevečkrat doživljamo preveliko človeško krutost in objestnost nad nebogljenimi štirinožnimi bitji. S skupnimi močmi lahko dejanja, če že ne preprečimo pa vsaj omilimo. To naj bo poziv na pomoč za vse trpinčene živali, kajti tudi živali so živa bitja, mar ne? Članica Društva za zaščito In proti mučenju živali Štefka Kos EROTIČNA TRGOVIN^ V DOMŽALAH TC BREZA I. NADSTROPJE "rffifc* - fetiš pripomočki jjj - darila za zabave % - erotično perilo tel: 01 721 64 99 www.venera-sliop.si www.sexy filmi. Janja Rakuš AMSTERDAM 12.75 RAM STUDENTSKAZALOZBA LITERA AVTOR: GREGA RtHTAR SPOMENIK. V ISTEM frnrv VlSjI 00 GENERAL», I?J™ LUTKAR MONOLIT RAZREDU »LESU 2 VCC STOPNJAMI K.«jï SIM0NČIČ KAMNIT UČENKA SKUPEK ENAKIH VOJAŠKI ČIN. ORIENTALSKO POKOJNI NEKDAJ Z VRVICAMI 0BSIT HUZARSKI JOPIC ŽENSKA, KI ŽIVI VDV0- MOŠTVU SREDNJE SOLEČ REKA V AMERIŠKI ZVEZNI DRŽAVI MISURI LANA TURNER Janja Rakuš AMSTERDAM 12,75 RAM (roman) Pisateljica Janja Rakuš je študentka amsterdamske šole DasArts, obiskuje podiplomski študij performativnih in vizualnih umetnosti. Njen prvi roman Etektnčna zadrga je k branju pritegnil mlade bralce in menda tudi rejversko občinstvo Knjiga je doživela ponatis, bila nominirana za prvenec leta in pod naslovom Električni rajsferšlus prevedena v srbščino Njen novi roman, nevrotransmitrski evangelij Amsterdam 12.75 ram, je jedrska pašteta v njem so poleg naravnih začimb še primesi cinizma, ljubezni, seksa droge, družine, muzike in vode. Polje opisovanja je Janja Rakuš zožila na minimum, kar potrjuje fragmentarnost (oziroma fraktalnost), ki se kaže v njeni pisavi Ta proza je dešifraci|a človeškega genoma In če je bila prva knjiga Janje Rakuš Električna zadrga imenitna emtivijevska literatura, je Amsterdam 12 75 ram revolucionarno nadaljevanje virtualnega v popolno resničnostmi stanje VZDEVEK 0LIVERJA HARDYJA HODNIK P00 ZEMLJO MESTO V KAZAN STANU TREBU- Sast STARO-EGIPTOVSKI VRČ JAPONSKI APR. PLE- SMUČAR- MENSKA SKI SKUPINA SKAKALEC ANJA (DAIKI) RUPEL NAŠA OPERNA PEVKA (ONDINA) LENA 0LIN USMILJEN ČLOVEK KRAJ NA KOPRSKEM ANT. MESTO VZHODNO 00 TES OSNOVNA MERA PERJE PRI REPI AMERIŠKI IGRALEC HACKMAN PRIPADNIK 0T0M0V OSNOVNI DELEC BKtZ- LEPT0N «A«V"0ST MANE KENKA CAM6ELL Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-pošta: irifo@zalozba-litera.org KRAJ JUGOVZHODNO OD SARAJEVA. SREDIŠČE BOSANSKIH SRBOV K0L0S, VELIKAN STARA MAMA JDRASLA UŽELKA EMIL TAHIROVIČ BOGAT ČLOVEK VRSTA OVCE IZ ŠPANIJE DRŽAVNA BLAGAJNA OČKA, ATEK DELOVAL NIK V SLOVNICI 1. MOŠKI PO BIBLIJI ČLOVEK ŠIBKE POSTAVE PEVKA ŽNIDARIČ PROGAST POLDRAG KAMEN REKA V GRUZIJI SOSEDA IRAKA FLORETU PODOBEN MEč SREDIŠČE NAELEK PRANC. TREH DEPART- MAIL MAJA DEUX- RIAI.NI SEVRES DELEC NEKDANJA PREDUJEM. »0MUNSKA NAPI ACM (I JE¿°A COMANECI MESTO VARJENJA SLOVENSKA AGENCIJA EKART ČEBELJA TVORBA V PANJU ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE KRILO POSLOPJA POMOČ: AKROMATIZEM-brezbarvnost, ARALSK-mesto v Kazahstanu, KANOPA-trebuiast staroegiptovski vrt, NIORT-središče francoskega departmaja Oeux-Sevres, OSAGA-reka v ameriški zvezni državi Misuri, SAMARITAN-usmiljen človek, TRINITE TA trojnost Novice iz Atletskega kluba Domžale Medklubski atletski miting DOMŽALE OPEN 2007 in vsi drugi uspehi Venček domžalskih atletinj na ekipnem prvenstvu Na ekipnem prvenstvu Slovenije sredi maja v Ljubljani je nastopila mladinska ženska ekipa, ki jo je sestavila deveterica šprinterk, metalk in tekačic. V šprinterskih disciplinah na 100 in 200 m tudi zaradi poškodbe Alje Sitar nismo imeli predstavnice, kar je precej oslabilo ekipo. Kljub temu so se ostale borile in dosegle lepe rezultate in uvrstitve. Na 400 m je tekla Mihaela Kogovšek (1:07,42 min), na 800 m je bila tretja Ajda Sitar (2: 19,88 min), za njo je v času 2:30,73 min v cilj pritekla še Maja lludo-klin. Na 1500 m je v domžalskih barvah tekla Monika Adler (5:14,13 min), na še enkrat daljši preizkušnji Katja Kosmatin (11:15,43 min), 5 400-metrskih krogov z zaprekami pa je kot druga v času 7.52,18 min pretekla Cita Cvirn. Odlične so bile metalke: Petra Pavlic je bila tretja v suvanju krogle (9,39 m) in četrta v metu kopja (34,49 m), na tretje in šesto mesto se je v metu kopja in kladivu uvrstila Bernarda Letnar (40,38 m in 31,79 m), Mateja Grum je bila peta v metu diska. Dekleta so bile končno s skupno 5640 točkami ekipno sedme. Veterani na Osolnik Prav tako (če ne še bolj) zagnano sta na Prvenstvu Slovenije v gorskih tekih za veterane na Osolnik tekla Simona Benko in Fredi Adler. Dvakrat Ajda In Rok Ajda Sitar in Ajda Ferk sta 20. maja nastopili na atletskem mitingu v Ljubljani. Prva je tekla na 1500 m in dosegla hiter rezultat pod petimi minutami: 4:57,07 min, druga je na najkrajši progi, 100 m, dosegla rezultat 14,85 s. Isti dan je v Sežani na že tradicionalnem troboju za najmlajše uspešno nastopal eden mlajših atletov iz Domžal, Rok Kveder. Rezultati 8,80 s na 60 m, 416 cm v daljino in 35,94 m v metu žogice so mu prinesli srebrno medaljo. Domžale Open 2007 Že tako pestro dogajanje ob koncu maja v Domžalah se je še dodatno odločil popestriti Atletski klub Domžale, ki je 25. maja organiziral meddruštveni atletski miting. Na mitingu, ki gaje organizator naredil še bolj zanimivega tudi z denarnimi nagradami, je nastopilo blizu 150 atletov in atletinj iz 12 atletskih društev. Med mlajšimi kategorijami so prevladovali zagnani dečki in deklici iz pionirske šole AK Domžale, ki so tudi največkrat stopili na zmagovalne stopničke in pobrali največ medalj. V najkrajšem sprintu so zmagali Domžalčani Mana Gor- za, Klara Hribar in Rok Kveder, v skoku v daljino sta na najvišji stopnički poleg Hane Gorza stopili še Tina Vaupot, Anže Udovič, Teja Podbevšek, Anže Farkaš ter Jan Luxa iz Sežane. Mladinke in člani ter mladinci so tekli na 100 m: med mladinkami je bila z 12,36 s najhitrejša Sara Strajnar (Mass), pod 13 sekundami je tekla še Nika Barundič iz Kopra. Med člani je bil z 11,19 s najhitrejši Rok Predanič iz AD Mass, nekoč najhitrejši Slovenec in udeleženec številnih velikih tekmovanj, ki se je tudi z domžalskim mitingom počasi začel vračati na atletske steze. Med mladinci je izmed šesterice zmagal Miha Komuškič iz AD Kronos ( 11,35 s). Na 300 m so bili najhitrejši: atletinja Olimpije Lucija Laura Škofic, Kranjčanka Barbara Lučič ter Doffl-žalčan Anže Zupan, sledil je napet in borben tek na 600 m. Med pionirkami sta bili najbolj vzdržljivi Tanja Komac in Adrijana Stres iz Bovca, med mladinkami je s konkurenco v zadnjih 100 m opravila Ajda Sitar, med člani pa je v še enem že skoraj šprinterskem teku zmagal Vid Tršan iz AD Mass (1:20,51 min), ki je s tem tudi postavil najbolje točkovan rezultat po tablicah in domov odšel vsaj jnalo »bogatejši«. V teku na miljo je zmagala Alenka Radej iz Sevnice, moško konkurenco pa je za kar 18 sekund prehitel Peter Ka-stelic (4:15,56 s). Svoje medalje so dobili še kopijaši, in sicer so zlate odnesli Saša Kampič iz Kranja (42-,62 m) in domačinka Petra Pavlic, ki je od sedaj naprej do magične meje 40m manjka le še ločno 1 m. Za piko na 1 je bil ob odličnih rezultatih postavljen tudi nov državni rekord, in sicer ga je postavil Vid Bajec, Atletsko društvo Kladivar, ki je v teku na 600 m z rezultatom 1.24,27 popravil 23 let star pionirski rekord. Čestitamo! Šprlnt 5-letnikov In 6-letnlc 26. maja je na stadionu v Kranju atletsko »rojilo«. Zbrali so se namreč mladi, mlajši in najmlajši, ki so se za medalje in praktične nagrade pomerili v metih, skokih in tekih, ob tem pa je vse nastopajoče organizator obdaril še z majicami in risanko na DVD-ju! Tekmovanje se je začelo z nastopom naraščajnikov in naraščajnic, ki so morali preteči 30 m in startati iz startnih blokov, kar je bilo po eni strani že kar podvig! Sledili so jim malce starejši, med njimi tudi trije Domžalčani. Med fanti je s kar štirimi medaljami okrog vratu odšel Rok Kveder. Za nastop v suvanju krogle je prejel zlato medaljo, srebrno je osvojil v tekih na 60 in 300 m, tretji je bil v skoku v daljino. Martin Bizjak je bil šesti na 300 m in 12. na 60 m. Med dekleti je nastopila Tina Vaupot, ki ji je najbolj uspel skok v daljino, kjer je bila 4., deveta je bila na 300 m in 17. v teku na 60 m. Čestitamo in čakamo nove uspehe. Bojana 7. slovenske letne igre šolarjev V letu 2008 v Domžalah V petek, dne 25. maja 2007, smo se udeležili že 7. slovenskih letnih iger šolarjev, ki .so bile tokrat na Sladkem vrhu, organizator pa Osnovna šola Sladki vrh s pomočjo Občine Šentilj in lokalnega gospodarstva. Namen tudi sedmih iger je bilo športno druženje mladih športnikov iz različnih slovenskih mest, ki so vključena v Slovensko združenje mednarodnih iger šolarjev, sodelovale pa so tudi občine, ki se želijo pridružiti. Za našo občino je bila udeležba pomembna iz dveh razlogov; in sicer: že nekaj let smo člani tega združenja in je že zaradi tega bila moralna dolžnost udeležbe, še posebej na je potrebno povedati, da bo v letu 2008 prav naša občina organizator 8. slovenskih letnih iger šolarjev. Kljub temu, da smo naslednji organizatorji, žal nismo bili v popolni zasedbi, manjkala je nogometna ekipa, osiromašen je bil atletski del ekipe, popolna je bila le košarkarska ekipa deklic, ki so jp sestavljale mlade košarkarice ŽKK Domžale. Čeprav gre za posebno vrsto tekmovanja, kjer rezultati niso najpomembnejši, pa je bilo na tekmovališčih vidno, da so bili rezultati za mlade športnice in športnike zelo pomembni. Ni jih motilo zelo vroče vreme, zato si vsi zaslužijo priznanje za svoje nastope. Doseženo peto mesto v skupni razvrstitvi med devetimi občinami je zaradi že omenjenih razlogov zadovoljivo. Prvega mesta sicer nismo dosegli v nobeni disciplini, vendar pa se je na zmagovalni oder povzpelo kar nekaj tekmovalk in tekmovalcev ter ekipa košarkarje z doseženim 3. mestom. Prepričan sem, da se bomo mnogo bolje odrezali v letu 2008 na domačem terenu. Že sedaj pa moramo razmišljati o kar obsežni organizaciji 8. slovenskih letnih iger šolarjev ter se začeti pripravljati takoj. J. Z. Tek za pokal treh občin Zdrava zabava ob Gradiškem jezeru v Lukovici, v organizaciji Turističnega društva Gradišče in pod pokroviteljstvom občin Domžale, Lukovica in Moravče, je letos že četrtič zapored privabila rekreativne tekače od blizu in daleč. Med najboljšimi so bili tudi Domžalčani Tradicionalna prireditev »Tecimo na Gradišče 2007« za tekače rekre-ativce in vse ljubitelje narave, ki cenijo kakovost in aktivno preživljanje prostega časa, je bila v soboto, 26. maja. Teka seje udeležilo 140 tekmovalcev, pomerili so se v 21. kategorijah, Poleg tekaške prireditve so organizatorji pripravili pester program za sprehajalce, družine z otroki in ljubitelje hitre hoje. Lov na skriti zaklad za najmlajše, glasba, odlična hrana in srečelov ter Gradiška tržnica so zaznamovali pestro sobotno dogajanje ob Gradiškem jezeru. Velika prizadevnost vseh, ki so aktivno sodelovali pri izvedbi letošnje prireditve, je privabila tudi veliko obiskovalcev, ki so uživali v prijetnem dnevu in enkratni lokaciji Gradiškega jezera. Najmlajši so tekmovali v razdalji 1200 metrov, »kraljeva kategorija« pa je bila 12,6 km, najboljši čas je dosegel domačin Kotnik Robert iz Prevoj, ki je razdaljo treh krogov okoli jezera pretekel v 43 minutah in 15 sekundah. Prijetno s koristnim hi lahko označili prireditev, kakšnih bi si želeli še več, kajti druženje, šport in zabava nam vedno dobro »denejo«. Katarina Karlovšek Smučarski klub Ihan »Six pack« Zima in njeni hladni dnevi so le še spomin na dneve nošenja oblačil, ki bi nam v tem času predstavljala resne težave. Spomini na odlične zimske rezultate ihanskih biatloncev, pa so še vedno stvar različnih analiz, ki nedvomno kažejo uspehe, »refresh« na www. tsklub-ihan.si, ki so dali povsem jasne smernice vodstvu Biatlon ske reprezentance Slovenije, o sestavi novih ekip za prihodnjo sezono. V sezoni 2007/2008 bomo tako imeli Ihanci kar šest tekmovalcev v reprezentanci, kar je nedvomno velik uspeh in priznanje ter nov rekord po številu le-teh. Glavna matadorja »six packov«, Klemen BAUER in Peter DOKL se bosta borila v glavni biatlonski areni, kot člana A-moške biatlonske reprezentance. Tik za njima se bo v mladinski A-reprezen-tanci kalil Anže GREGORlČ, ki že nestrpno čaka na vstop med člane, saj je mesto šestega člana v A-mo-ški ekipi, še »free«. Ker smo že izčrpali prvo črko abecede, se osredotočimo na drugo. Jedro B-mladinske biatlonske reprezen- »možgane« ohladili na skupnih 7-dnevnih pripravah v okviru t. i. bi-atlonskega tabora. »Dnevi hlajenja« jim bodo omogočeni še v mesecu juliju ter avgustu, kjer jih bo zadnji dan tabora čakala še »vročica« prve tekme v t. i. letnem biatlonu. Vročica ter ure in ure treninga pa se je za naša »prva moža«, Klemena in Petra, začela že konec meseca maja v Bohinju in na Pokljuki, kjer sta opravila s prvimi skupnimi pripravami. Ob koncu nam ostane le še lep spomin na rezultate pretekle zimske sezone, ki je svoj končni epilog dobila v Lescah. Na letališču v Lescah se je namreč prvo majsko soboto zbrala vsa »biatlonska flota«, z namenom druženja ter podelitve priznanj najboljšim tekmovalcem. Naši tekmovalci Klemen BAUER, Peter DOKL, Vid ZABRET, Anže GREGORlČ, Aleš GREGORIN in Miran MAJER so pristali na zmagovalnih stopničkah. To jim je poleg priznanja prineslo tudi vozovnico med oblake. Bili so namreč »kopiloti« lahkega motornega letala, pridružil se jim je tudi Martin IVANUŠA, ki jih je popeljalo visoko nad oblake, kamor upamo, jih popeljejo tudi rezultati v prihodnji sezoni. Za »doseganje oblakov« pa bodo zopet potrebna finančna sredstva, za katera so v pretekli sezoni skrbeli tanec bodo predstavljali ravno Ihanci, saj bodo Jerneja PODVIZ, Anže 1'OVIRK In Aleš' GREGORIN na skupnih pripravah poizkušali osvojiti bistvene biatlonske vrline. Kaj pa naši mladi tekmovalci!? Ti pod budnim očesom trenerja Janeza Gregorina že pridno nabirajo prve kilometre, ure v krosu ter igrami z žogo. Že prav kmalu jih čaka prvo druženje na Pokljuki, saj bodo ob koncu šolskega leta lahko svoje družba FARME IHAN, d.d., Čre-varstvo Miroslav Majer, s.p., Dušan Peterka, s.p., Avtotehna, d.d., Po-trbin AS in ostali, d.o.o., HP Com-merce, d.o.o. in Občina Domžale. Pomoči vseh naštetih se nadejamo tudi letos, novi potencialni sponzorji, donatorji, pa ste seveda zaželjeni in dobrodošli v naši sredini. Športni pozdrav iz Ihana! Matjaž Pavovec 9. otroška oí i m pijada 12. maja 2007 smo na športnem igrišču pri osnovni šoli Preserje pri Radomljah organizirali otroško olimpijado za otroke, stare od tri do devet let. Zbralo se je 40 otrok različne starosti iz domžalske občine ter okolice. Preizkusili so se v naslednjih disciplinah: poligon z glavnim in drobnim orodjem, vožnja slaloma s skirojem, strel na gol s hokejsko palico, ciljanje kijev, vodenje žoge med stojali z roko in met na koš, skok v daljino z zaleta in z mesta, tek na 50 m in met žogice, igrica ciljanje petelina, štafetni tek, odbojko. Otroci so pokazali veliko spretnosti in vse naloge so opravili z velikim veseljem. Imeli smo tudi malico, da so se okrepčali in malo spočili. Kljub vročemu dnevu smo se vsi zelo lepo imeli. Na koncu so bili vsi otroci zmagovalci. Prejeli so medalje in čokolado. Na medalje so bili vsi zelo ponosni. Olimpijado smo speljali člani ŠD ŽELVA. Pomagali so nam osnovnošolci OŠ Preserje pri Radomljah. Prireditev so sponzorirali: Občina Domžale, OŠ Preserje pri Radomljah. Vsem se za pomoč prav lepo zahvaljujem. Vse sodelujoče in druge otroke pa vabim na otroško olimpijado v letu 2008. predsednica ŠD ŽELVA: Olga Šraj Kristan KK Pirueta Kar na dveh tekmovanjih hkrati Kotalkarski klub Pirueta je v enem vikendu sodeloval kar na dveh tekmovanjih hkrati, in sicer jc bilo v soboto tekmovanje v obveznih likih v Renčali in naslednji dan mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v Novi Gorici. Na obeh tekmovanjih so tekmovalci dosegli izredne uspehe; v obveznih likih sta zmagali SPELA BERLOT in NIKA BABIC, medtem ko je bila PETRA POKOVEC druga, TINA OZEBEK in GREGOR BAB1Č pa sta pristali na tretjem mestu. Naslednji dan je imel klub številčno udeležbo na tekmovanju, saj je sodelovalo kar devet domačih tekmovalcev. Uspeh je bil popoln, saj jih je kar pet stalo na zmagovalnih stopničkah. Izreden program je brez napake odpeljala kadetinja TINA OZEBEK, ki je zmagala v svoji kategoriji, prav tako je v svoji skupini zmagala VITA PETERLIN, PATRI-C1JA ŠTIFTER pa je bila druga. Tudi ostali so odlično odrezali na tretjem mestu sta stali ŠPELA BERLOT in PATRI C 1.1A ŽNIDARŠIČ. V kategoriji mlajših deklic sta svoj napredek znanja dokazali NINA ŽELEZNIK, kije bila četrta in EVA BE1 INGAR peto mesto, sta bili več kot zadovoljni. V najmlajši kategoriji sta bili LARA DOLENC osma. VALENTINA ŠTIFTAR enajsta in pričakovanja so bila izpolnjena. Zadnji dve tekmovanji sta pokazali, da se v klubu dela napredno in oba trenerja sta bila z izpolnjenimi pričakovanji izredno zadovoljna. V bodoče se pričakujejo še boljši rezultati, predvsem se bo vse delo osredotočilo na pomembnejša tekmovanja, kot so državno prvenstvo itd. Prav v teh dneh kar trije tekmovalci kotalkarskega kluba PIRUETA odhajajo kot reprezentantje Slovenije na tekmovanje za Pokal Nemčije v Freiburg. Želimo jim , da se uvrstilo čim bo-Ije. A.G. ŠPORT stran 20 Nogomet mladih in ostalih klubov v občini Domžale Izredni uspeli MNC Domžale v letošnji pravkar končani sezoni - uspeh za mladince in kadete, ki tako visoko že dolgo časa niso bili - v samem vrhu - ter selekcijo U14, ki mora odigrati še dve finalni tekmi s prvakom vzhodnega dela Maribora. Nogometni ples se počasi zaključuje tudi v ligah pod okriljem MNZ Ljubljane in obetavno stanje pred koncem na lestvici v 3. SNL zahod: V tretji ligi zahod, najbolje pred zadnjim krogom, ki se je odigral, kaže sedaj Kalcer Vodotermu iz Radomelj, ki ima 42 točk - prva je Krka z neulovljivo prednostjo, sledi mu Ihan, ki je na 3. mestu z enakim številom točk in slabšo spomladansko sezono, ko so pokvarili vtise iz jesenske in jih delno popravili z uvrstitvijo med 32 najboljših slovenskih ekip v Pokalu Hervis, Roltek Dob pa drži priključek in je na 6. mestu s štirimi točkami zaostanka za Ihanom in Kalcer Vodo-termom. V ligi MNZ Ljubljane je Vir napredoval že na 6. mesto, po jesenskem 8. mestu, imajo pa 18 točk. Pod okriljem Nogometne zveze Slovenije so se po prvoligaških igriščih potili igralci Domžal selekcij U 18, U 16 in U 14, in sicer so igralci U 18 končali na zelo dobrem 3. mestu z 52-imi točkami - tako visoko do sedaj še niso bili.kar kaže na dobro delo v MNC Domžale, igralci U 16 so prav tako končali na 3. mestu z 49-imi točkami - skupno so bili na 4. mestu z 101 točko, igralci U 14 pa so postali prvaki zahodnega dela prvi in se bodo v velikem finalu pomerili z zmagovalcem vzhodnega dela Maribora - prva tekma bo 9. junija v Mariboru, druga pa 13 ju-nija v Domžalah in na to tekmo ste vabljeni vsi ljubitelji nogometa. V pokalnem tekmovanju MNZ Ljubljane je Ihan izgubil proti Zagorju po streljanju 11 metrovk s 6:4 in se je tako za 3. mesto boril proti viški Svobodi in ga tudi osvojil-3. mesto je namreč še vodilo med 32 najboljših ekip v slovenskem pokalnem tekmovanju pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Prav tako so se v finalu mladinskega pokala MNZ Ljubljane, v nadaljevanje - četrtfinale pokala NZS-ja - igrali so proti Kopru in izgubili minimalno 1:0, uvrstili domžalski mladinci, ki so s 3:2 premagali ljubljansko Svobodo. V ligah pod okriljem MNZ Ljubljane pa so ekipe pred koncem prvenstva razvrščene tako: Mladinci: 2. Roltek Termit - 49 točk, 9. Ihan - 16 točk in 11. Kalcer Vodoterm Radomlje - 7 točk Kadeti: I. Domžale - 45 točk in 2. Roltek Termit - 43 točk St. dečki: 1. liga - 8. Roltek Dob - 22 točk 2. liga - 1. Ihan Domžale - 43 točk 3. liga - 2. Radomlje Komenda - 29 točk Ml. dečki: 1. liga - 3. Domžale - 124 točk 2. liga - 3. Ihan Domžale - 145 točk in 7. Roltek Dob - 99 točk 3. liga - 5. Radomlje Komenda - 83 točk U 10 - skupina A: 2. Domžale - 39 točk, 4. Kalcer Vodoterm Radomlje - 29 točk, 6. Roltek Dob - 21 točk in 9. Ihan - 7 točk U 10 - skupina D: 5. Vir Domžale - 29 točk U 8 - skupina 6: 1. Plastenka Radomlje - 57 točk in 3. Roltek Dob - 22 točk U 8 - skupina 8: 1. Domžale - 59 točk Vsi ti rezultati kažejo, da se v občini Domžale zelo dobro dela z mladimi in najmlajšimi nogometaši, ki bodo čez nekaj let morda nosilci igre pri letošnjih državnih prvakih, Domžalčanih. Vsem klubom ob koncu njihove naporne in dolge sezone čestitamo za tako dobre rezultate. Urban Znldarilč Mladi nogometaši zasedli četrto mesto V nedeljo, 6. maja, je v Domžalah potekal turnir za mlade nogometaše letnik 97 (1-9). Prijavljenih je bilo deset ekip. Ekipe Domžale I, Domžale II, Get Power Šampion, Maribor, Koper, Triglav, Gorica, Korotan, Radomlje in Mengo 28 so se v sončnem vremenu borile za čim boljšo uvrstitev. Po zelo razburljivih tekmah so se v finalu uvrstile štiri ekipe. Za pokale so se borile ekipe Domžale 1, Maribor, Triglav Kranj in Get Power Šampion iz Celja. Ekipe so bile tako izenačene, da so o zmagovalcih odločali kazenski streli. Domžalčani in Celjani so se po resnem delu razšli z rezultatom 3 proti 3, na koncu pa so mladi Domžalčani po kazenskih strelih izgubili tretje mesto. Ravno tako so prvo mesto po kazenskih strelih izgubili Mariborčani. Prvo mesto je tako dosegla ekipa Triglava Kranj, pred Mariborom in Get Power Sampionom. Domžale I so po dobrih igrah osvojile odlično četrto mesto, slabše se je po dobrih igrah uvrstila druga ekipa Domžal, ki pa je osvojila deseto mesto. Poka- le in medalje so mladim nogometašem podelili trije člani Domžalskih prvakov (Jankovič, Tomažič in Ju-ninho). Odlična organizacija je bila v rokah staršev mladih Domžalčanov, še posebno pa je vse skupaj spretno vodila Renata Bizilj. Zahvala za izvedbo turnirja gre g. Seadu Rošiču in g. Dejanu Dončiču. Vesna Žužek V maju na Slavnik Kot je na mladinskem odseku Planinskega društva Domžale že v navadi, smo se tretjo soboto v mesecu odpravili na redni izlet. Osvojili smo vrh z imenom Slavnik (1028 m). Gre za enega zadnjih tisočakov pred morjem, zato mu Primorci pravijo tudi koprski Triglav. Izleta se je udeležilo Štirideset otrok ter osem vodnikov in mentorjev, ki so neizmerno uživali v lepem vremenu, v še lepšem razgledu ter opazovanju travnikov polnih cvetočih cvetlic. MIha Vldall zdravo društvo Nordijska hoja TVD Partizan Domžale nadaljuje projekt Zdravo društvo tudi v poletnih mesecih. Nordijska hoja, ki je v svetu že krepko na prvem mestu rekreativne vadbe, je vse bolj uveljavljena in popularna oblika rekreativne vadbe tudi v Sloveniji. Naše društvo je eno izmed prvih, ki so pred tremi leti začeli z vadbo in tečaji nordijske hoje. Nordijska hoja je športna aktivnost za celo telo in je izredno priznana tudi od zdravstva v smislu splošne rekreacije in rehabilitacije. Nordijsko hojo kot vadbo za celo telo lahko uporabljajo vse starostne skupine, ljudje vseh nivojev telesne pripravljenosti in kar je še posebej pomembno, kadarkoli in kjerkoli v naravi povsem v vašo zabavo, sprostitev in rekreacijo. Nordijska hoja vam ob začetnem vložku v palice za nordijsko hojo ter spoznavanju in osvojitvi nordijskega koraka nudi rekreacijo za vsa življenjska obdobja. Prav zaradi ogromne uporabnosti nordijske hoje vam naše društvo nudi tečaje in neobvezno tedensko vadbo (četrtek ob 19 uri na začetku Trim steze Šumberk). Na letošnjem pohodu »Ob žici«, katerega se tradicionalno udeležimo vsako leto, smo se ustavili in poklepetali pri naših »kolegih« iz Združenja za nordijsko hojo Slovenije, ki so predstavljali nordijsko hojo pohodnikom, ki jih ta oblika vadbe zanima. Opazen je bil viden porast zanimanja za to obliko rekreacije, prav tako pa je bilo že kar veliko uporabnikov nordijske hoje na pohodu samem. Vsi, ki vas zanima ta oblika rekreacije in bi radi spoznali nordijsko hojo, pokličite Primoža na GSM 040 259939 ali na telefon 01 7243460. Primož Košak Košarkarski klub Helios Prva zmagovalna žoga za Helios Košarkarji Heliosa imajo za seboj tri finalne tekme in po izkupičku vodijo proti Unionu Olimpiji, drugemu finalistu letošnjega državnega prvenstva v slovenski košarki, z 2:1. Helios je po tistem, ko je v polfinalu po treh srečanjih z 2:1 (igrali so na dve zmagi) premagal Zlatorog iz Laškega, v finalu pristal z Unionom Olimpijo, ki je bila (prav tako z 2:1) v polfinalu boljša od Slovana. Domžalski košarkarji so v letošnji sezoni skupno premagali Union Olimpijo kar sedemkrat, medtem ko so klonili le enkrat (v drugi finalni tekmi). Jasno je bilo, da Olimpija ne bo imela lahkega dela, po drugi strani pa so si domžalski košarkarji v finalu želeli prav lanskoletne državne prvake. Že prva finalna tekma je postregla z zanimivo igro, ekipi sta se izkazali kot izenačeni, a na koncu so slavili košarkarji Heliosa z tesnim izidom 76:74, ki je pričal o vročem nadaljevanju finala. Če seje prva finalna tekma odigrala v Hali komunalnega centra v Domžalah, je sledilo gostovanje v Tivoliju. Nekoliko bolje je tokrat zaigrala Olimpija, ki je imela v prvem polčasu vajeti v svojih rokah, a se je Helios v drugem delu prebudil in na koncu je televizijski posnetek odločal o zmagovalcu. Košarka mladih KK Helios Domžale Mladinci so se po enem letu igranja v drugi ligi spet prebili v prvo po dveh krogih kvalifikacij, kadeti so prav tako igrali kvalifikacije za prvo ligo- prvi del pionirskih tekmovanj se bliža h koncu: Mladinci so v prvem krogu kvalifikacij v Domžalah premagali Pingvine iz Šmartnega ter Logatec, v drugem krogu pa so bili še bolj suvereni in so z visoko razliko odpravili še ekipi TCG Loke Kave iz Škofje Loke in Idrije 2000. Kadeti so v Domžalah v prvem krogu kvalifikacij odpravili Litijo In Prebold, v drugem krogu pa so igrali proti Kolpi in Grosupljem v Domžalah. Pionirji A so v prvi ligi v vzhodni skupini 3 s Slovanom, Grosupljem, Litijo, Jezico in Bežigradom - trenutno so na 2. mestu - štiri zmage in trije porazi, v drugi ligi prav tako igrajo - v skupini zahod 2 s Šenčurjem, Krvavcem in Gorenjo vasjo - so na 2. mestu z dvema zmagama in enim porazom, tekmujejo pa tudi v tekmovanju mlajših pionirjev - U 12 - v skupini vzhod 6 z ekipama Bežigrada A in B ter Calcitom Kamnik - so na 2. mestu - dve zmagi in en poraz. Na turnirju v Kranju pa so igralci letnika 1996 In mlajši izgubili vse tri tekme proti Parkljem, Triglavu in Slovanu, a so prikazali zelo dobro igro. KK Lastovka Mladinci so bili v prvem krogu kvalifikacij prosti, zaradi odpovedi Prebolda, v drugem pa so izgubili obe tekmi v Ljubljani proti Parkljem in v Logatcu, tako da bodo igrali v drugi ligi. Kadeti so proti Jezici in Zagorju v prvem krogu kvalifikacij zabeležili dve zmagi v Zagorju, v drugem krogu pa so igrali na Jezici proti Nazarjam in Konjicam. Pionirji igrajo v 2. ligi vzhod 6, in sicer z ekipama Hrastnika In Rudarja - so na 3. mestu z dvema porazoma. ZKK Domžale Mladinke so že v prvi ligi - liga se začne 14. oktobra, kvalifikacij letos ni bilo, saj bosta dve skupini po šest ekip. Kadetinje bodo v naslednji sezoni ponovno igrale v prvi ligi - kvalifikacij ni - začetek 22. septembra. Pionirke - Antarja so v prvi ligi v vzhodni skupini skupaj z Janino, Konjicami, AJM-jem, Pomurjem in Šmarjem - trenutno so na 3. mestu - tri zmage in trije porazi, v ligi U 12 pa igrajo z obema škofjeloškima ekipama - A in B - so na 2. mestu - ena zmaga in en poraz. Urban Žnldaršlč Dogodek, ki se je v slovenski moški košarki zgodil prvič v zgodovini, je segrel nemalo krvi, saj se po zadnjem metu (dve sekundi pred koncem drugega finalnega srečanja) Žige Zagorca, sodniki niso mogli odločiti ali je bil met za dve aH tri točke In glede na to, daje točka odločala o zmagovalcu ali podaljšku srečanja, so si ogledali posnetek zadnjega meta, ki je odločil, da so si Domžalčani priborili le dve točki (87:86), izid v srečanjih pa je bil tako 1:1. Zmaga je Union Olimpijo vrnila nazaj v igro za naslov državnega prvaka, a že na tretji tekmi so naši fantje pokazali svoj pravi obraz ter premagali nasprotnika z 66:56. Rezultat v zmaga sedaj priča v prid Heliosa 2:1, do konca sta še največ dve tekmi in ravno v teh dneh bomo dobili novega državnega prvaka. Bodo Domžalčani slavili na gostujočem parketu ali pa bomo zmagovalca spoznali v domžalski dvorani si lahko preberete v naslednji številki. Mateja A. Hegel Košarkarski klub Domžale Košarkarska šola Spoštovani starši in mladi košarkarji! V Košarkarski šoli Domžale vam nudimo zelo lepo nagrado za uspešno zaključeno šolsko leto vašega otroka (letnik 1994 in mlajši). Tudi letos organizirano »TEDEN KOŠARKARSKE ŠOLE DOMŽALE«, ki se bo odvijal takoj po zaključenem šolskem letu od ponedeljka. 25.06.2007 do petka. 29.06.2007 v HKC Domžale. Vaši otroci bodo ta teden preživeli TkT Domžale vsak dan od 8.00 do 16.00 ure. Organizirano imamo tudi kosilo! Učili se bomo osnov košarke, imeli razna tekmovanja, obiskali bomo živalski vrt, se kopali na bazenu, se zabavali in imeli organiziran celodnevni izlet na Debeli Klič! VSAK UDELEŽENEC »TEDNA KOŠARKARSKE ŠOLE DOMŽALE« BO PREJEL MAJICO IN Bl-DON! PRIPRAVLJENE IMAMO TUDI RAZNE NAGRADE! Prijave sprejemamo v prostorih KK DOMŽALE (Mestni trg 1, 1230 Domžale) od 14.05.2007 dalje vsak delovni dan med 15.00 in 18.30 uro. PREDVIDENI PROGRAM PONEDELJEK 8.00 - 9.00 zbor vseh udeležencev v HALI KC 9.00- 11.00 učenje osnov košarke 11.30 kosilo 12.30-13.30 počitek in animacija 13.30- 15.00 učenje osnov košarke 15.00- 16.00 odhod udeležencev tabora domov TOREK 8.00 - 9.00 zbor vseh udeležencev v HALI KC 9.00- 11.30 kopanje na domžalskem bazenu 12.00 kosilo 12.30- 13.30 počitek in animacija 13.30- 15.00 učenje osnov košarke 15.00- 16.00 odhod udeležencev tabora domov SREDA 8.00 - 9.00 zbor vseh udeležencev v HALI KC 9.00 - 11.00 učenje osnov košarke 11.30 kosilo 12.00- 15.00 obisk živalskega vrta 16.00 povratek v halo KC ČETRTEK 8.00 - 9.00 zbor vseh udeležencev v HALI KC 9.00 odhod na celodnevni izlet na DEBELI RTIČ 16.00 povratek v halo KC PETEK 8.00 - 9.00 zbor vseh udeležencev v HALI KC 9.00 - 11.00 kopanje na domžalskem bazenu 11.30 kosilo 12.30- 16.00 zaključek tabora z raznimi igrami, podelitvami nagrad in obisk članskih igralcev CENA »TEDNA S KOŠARKARSKO ŠOLO« ZNAŠA 100 EUR IN JO JE POTREBNO PORAVNATI NAJKASNEJE DO 22.06.2006 ! Vse dodatne informacije lahko dobite tudi na tel.: 031/757-717 (Rado Trifunovič) 031/757-716 (Andrej Baš) Našo ponudbo pa si prav tako lahko ogledate na spletni strani našega košarkarskega kluba: www.kosarkarski-klub-domzale.si ali www.basketliga.com. Lep športni pozdrav! Vodja košarkarske šole Rado Trlfuoovič /? Gorniški tabor LJ\r&A na Mali planini Mladinski odsek Planinskega društva Domžale organizira gorniški tabor za predšolske otroke in mlajše osnovnošolce, ki bi radi šli po starodavnih sledeh pastirjev. Domžalski dom na Mali planini (1534 m, Kamniško-Savinjske Alpe) od 22. do 25. 6. 2007 cena 50 € rok prijav 12. 6. 2007 taborovodja in dodatne informacije: Jasna Grabeljšck (040/187 806) razpis in prijavnica: http://jerko.foreach.org/mo 0 Karate klub Domžale Četrta pokalna tekma V nedeljo, 13. maja 2007 je potekala to sezono zadnja članska tekma v Savljah. Tudi tokrat smo lahko spremljali zanimive in napete borbe ter dobro izpeljane kate. V borbi se moramo, če želimo biti čim bolj uspešni, znebiti iluzije, ki nas obdaja: pomembnost, ki jo pripisujemo sodnikom, občutek, da smo tam zaradi gledalcev, občutek, da moramo uspeti, misel na nasprotnika, ki nas loči od pokala... Tako kot olupimo pomarančo, da bi jo lahko s slastjo zaužili, podobno se moramo znebiti vseh teh občutkov, ki nas obdajajo, Naši tekmovalci so sc uspešno znebili iluzije, saj so bili zelo uspešni. Tekmovanje za člane je bilo 13. maja 2007 v Ljubljani. Rezultati po mestih in različnih kategorijah so bili sledeči: 1. mesto: Teja Grad, Lucijana Drlje-pan, Damijan Zore, Darko Kotar 2. mesto: Urška Savič 3. mesto: Sara Lorbek, Saša Volcr, Marko Udovč, Luka Medvcšek, Tilen Kotar, Zvone Jerala Istočasna akcija ne prinaša točke Na koncu je vrhovni sodnik Vlado Paradižnik podelil diplome vsem novim demonstratorjem in sodnikom. Povedal je še, da delo sodnika ni lahko. Je zcio odgovorno delo, saj moraš odločitve sprejemali hitro in čim bolj pravilno. Višji sodniški naziv so pridobili naslednji: Teja Grad - glavni sodnik Tjaša Jesenko - stranski sodnik Sara Lorbek - stranski sodnik Staš Voler - sodnik pripravnik Demonstratorski izpit pa sta opravili: Tjaša Jesenko in Urška Savič. Vsem novim demonstratorjem, sodnikom in tekmovalcem čestitamo za uspeh! Teja Medle Težkoatletski klub Domžale v Člansko državno prvenstvo Dne, 13. maja 2007 je v Hali Komunalnega Centra (HKC) v Domžalah potekalo člansko državno prvenstvo v dviganju uteži za leto 2007. Tekmovalci so med deveto in deseto uro zjutraj morali opraviti obvezno tehtanje na katerem sc razvrstijo v posamezne kategorije. Da so lahko tekmovali v želeni kategoriji, so morali nekateri izgubiti, drugi pa pridobiti kilograme. Želena kategorija je namreč zelo odvisna od kvalitete (konkurence) tekmovalcev v posamezni kategoriji. Ob enajsti uri je predsednik kluba TAK Domžale Ivan Peterca z otvoritvenim govorom slavnostno podal znak za pričetek tekmovanja. Prvi dvig jc opravil dvigalec uteži iz Tak Domžale, veteran Bevk Raj ko, ki je v kategoriji do 69 kg z rezultatom poteg 45 kg, sunek 75 kg in biatlon 120 kg osvojil tretje mesto. V kategoriji do 77 kg je osvojil prvo mesto Resnik Simon z rezultatom poteg 95 kg, sunek 114 kg in biatlon 209 kg, ki pa si je s tem rezultatom priboril letalsko karto /a na mladinsko evropsko prvenstvo, ki se bo odvijalo v mesecu oktobru v Španiji. Kot smo že pisali v prejšnji številki Slamnika, pa mu bo družbo delal tudi Orešek Tine. Drugo mesto pa je osvojil Orešek Jernej z rezultatom poteg 90 kg, sunek 110 kg in biatlon 200 kg. V kategoriji do 85 kg je osvojil tretje mesto Bevk Marko z rezultatom poteg 84 kg, sunek 108 kg in biatlon 192 kg. V kategoriji do 94 kg je osvojil drugo mesto Emberšič Danilo z rezultatom poteg 110 kg, sunek 136 kg in biatlon 246 kg, tretje mesto Dominko Štefan z rezultatom poteg 110 kg, sunek 133 kg in biatlon 243 kg in četrto mesto Orešek Tine z rezultatom poteg 96 kg, sunek 128 kg in biatlon 224 kg. V kategoriji do 105 kg je z rezultatom poteg 96 kg, sunek 100 kg in biatlon 196 kg tretje mesto osvojil Pirnat Jože , v najtežji kategoriji nad 105 kg pa je Peterca Boštjan osvojil prvo mesto z rezultatom poteg 105 kg, sunek 140 kg in biatlon 245 kg. Tekmovalcem Iz Tak Domžale čestitamo in še veliko uspešnih rezultatov. B.P. Karate generalka v Apačah 13. šolsko državno S.K.I. prvenstvo Slovenije je letos gostil S.K.I. klub Sho-Kan iz Apač. Med številnimi osnovnošolci in srednješolci, ki so kazali spretnosti, znanja in disciplino v katah ter borbenost v kumite so bili tudi člani iz domžalskega KK ATOM Shotokan. Tekmovanje je bilo še posebej zanimivo tudi zato, ker je bil to preizkus Kyu reprezentance za reprezentančni nastop 20.5. v Avstriji. Med osnovnošolci je bil v katah med malčki beli do oranžni pas najboljši Žan Podboršek iz OŠ Trzin, Domžalčanka Iva Pcrger je bila med malčicaini zeleni do rjavi pas tretja. Dvakrat je bila zmagovalka Tjaša Lupše Hanzlowsky iz OŠ Venclja Perka, in ' sicer v katah med starejšimi deklicami modri pas in v borbah do 55 kg. Še dve priznanji sla odšli na isto šolo po zaslugi K ve Kupnik, ki je bila druga v kalali med starejšimi deklicami beli do oranžni pas in tretja v borbah nad 55 kg. Špela Grad jc bila med deklicami vijolični in rjavi pasovi Irctja. Med srednješolci šolski barvni pasovi in l.DAN sta se tako v katah kol v borbah izkazala dva ATOMov-ca; Timotej Kokalj je zmagal v kalah in prejel še eno priznanje za najboljšega v kumile do 60 kg, tretji med mladinci nad 70 kg je bil Edin Bchič, ki jc bil še četrti v katah. Srednješolka Lorina Smolnikar je bila najboljša v borbah in druga med mladinkami od zelenega do rjavega pasu in 1 .DAN. Pohvala gre ob posamičnih nastopih še Srednji šoli Domžale, ki je bila ekipno druga. Povzetek rezultatov OSNOVNE ŠOLE - KATE: MALČKI beli do oranžni pas: I. PODBORŠEK Žan OŠ Trzin 2. PLEVNIK Luka OŠ Mislinja, 3. MORI Jurij OŠ Lenart, 4. HOFER Mitja OŠ Trzin; MALČICE zeleni do rjavi pas: I. BUKOŠEK Lucija OŠ Gor.Radgona, 2. UR H Manca OŠ Orehck Kranj, 3. PERGER Iva OŠ Domžale. DEKLICE zeleni pas: 1. URI I Manca OŠ Orchek Kranj, 2. MIKLAŠIČ Petra OŠ Mislinja, 3. BAT1Č Metka OŠ Boris Kidrič Maribor, 4. VEHOVEC Patricija OŠ Gradec, STAREJŠI DEČKI vijolični in rjavi pasovi: I. ROŽEC Matjaž OŠ Sv. Ana, 2. KURENT Rok OS Šmartno v Tuhinju, 3. PLANKO Simon OŠ Dol pri LJubljani, 4 GRUJIC Veno Jaša OŠ Apače, STAREJŠE DEKLICE beli do oranžni pas: LESU I Anja OŠ Janka Glazcrja Ruše, 2. RUPNIK Eva OS Venclja Perka Domžale, 3. SLAČEK Dijana OŠ 'Tabor I Maribor, 4. LOJEN Jerneja OŠ Boris Kidrič Maribor, STAREJŠE DEKLICE modri pas: 1. LUPŠE IIAN/.I.OWSKY Tjaša OŠ Venclja Perka Domžale, 2. MILIVOJEVIČ Petra OŠ Janka Glazcrja Ruše, 3. JAGER Tjaša OŠ Poljčanc, 4. BENKO Larisa OŠ Kuzma, STAREJŠE DEKLICE vijolični in rjavi pasovi: I. KOČE T Manja OŠ Apače, 2. JA-< 1ER Alja OŠ Poljčanc, 3. GRAD Špela OŠ Domžale, 4. OČVIRK Maša OŠ Poljčane SREDNJE ŠOLE - KATE: MLADINCI šolski barvni pasovi in I. DAN: 1. KOKALJ Timotej Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, 2. KANTUŽER Scbastian Splošna in strokovna gimnazija Lava Celje, 3. GOLOBIC Matic Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, 4. BEH1Č Edin Srednja šola Domžale! MLADINKE od zelenega do rjavega pasu in I. DAN: 1. ROŽEC Polona II. Gimnazija Maribor, 2. SMOLNIKAR Lorina Srednja šola Domžale, 3. BON IFA RTI t Irska Gimnazija Murska Sobota OSNOVNE ŠOLE KUMITE (BORBE) KATEGORIJSKO: STAREJŠI DEČKI nad 55 kg: I. PLANKO Simon OŠ Dol pri Ljubljani, 2. GRUJIČ Veno - Jaša OŠ Apače, 3. STUMBERGER Mario OŠ Frana Roša ( Vije, 4. KISII.AK David OŠ Sv. Jurij, STAREJŠE DEKLICE do 55 kg: I. LUPŠE HANZLOWSKY Tjaša OŠ Venclja Perka Domžale, 2. LENART Eva OŠ Gor.Radgona, 3. JANŽEKOVIČ Karmen OŠ Sv. Jurij, 4. HOZ.IAN Sandra OŠ Apače, STAREJŠE DEKLICE nad 55 kg: 1. VLAJ Anja OŠ Gor. Radgona, 2. FICKO Maja OŠ Sv. Jurij, 3. RUPNIK Eva OŠ Venclja Perka Domžale SREDNJE ŠOLE KUMITE (BORBE) KATEGORIJSKO: MLADINCI do 60 kg: I. KOKALJ Timotej Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, 2. ŠOLAR Tilen Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, 3. GOLOBIC Matic Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, MLADINCI nad 70 kg: 1. KAN-TUZER Scbastian Splošna in stroškovna gimnazija Celje. 2. ČERPN.IAK Denis Gimnazija Murska Sobota. 3. BEHIČ Edin Srednja šola Domžale. MLADINKE združena katergorija: 1. SMOLNIKAR Lorina Srednja šola Domžale, 2. ROŽEC Polona II. Gimnazija Maribor, 3. BONIFARTI Urška Gimnazija Murska Sobota KONČNI VRSTNI RED OSNOVNIH ŠOL: 1. OSNOVNA ŠOLA APAČE, 2. OSNOVNA ŠOLA GORNJA RADGONA, i. OSNOVNA ŠOLA SVETA ANA, KONČNI VRSTNI RED SREDNJIH ŠOL: I. SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA ŠOLA LJUBLJANA, SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, SPLOŠNA IN STROKOVNA GIMNAZIJA LAVA CEUEIN MESTO II.GIMNAZIJA MARIBOR Štirje reprezentančni nastopi za ATOM Vikend 19. in 20. maja je bil za karateiste ATOMa Patricijo Vehovec, Evo Rupnik, Črta Hrovatina in Matica Golobica zelo pester, saj so ob nastopu na že tradicionalnem prikazu Karateja in Kyu Kara-teja ob dnevu OŠ Domžale odlično nastopili še na reprezentančnem turnirju v Avsriji. Sobota je bila torej v znamenju polnih tribun v domžalski Hali KC, sobotna noč in nedeljsko jutro v znamenju vožnje v avstrijski Strasswalc-hen in nedelja v znamenju dveh srebrnih mest za Patricijo in Evo in dveh bronastih za Črta in Matica Bojana Tradicionalni domači Karate seminar 26. in 27. 5. 2007 se je v veliki telovadnici OŠ Domžale odvil tradicionalni 10. Karate-Do seminar. Seminar je kot vsako leto dosedaj vodil glavni inštruktor Shotokan Karate-Do Internacional zveze Slovenije "Sensei" Ivan Čerič 6. Dan Ky-oshi. K vodenju seminarja - posameznih skupin sta se vključila tudi "Sensei" Darjan Rošker 5. Dan in "Sensei" Lovrenc Kokalj 4. Dan, glavni inštruktor KK Atom Shotokan Domžale, ki je bil gostitelj množice karateistov iz Slovenije. Na dan, ko so domžalski nogometaši postali državni prvaki, je v veliki telovadnici domžalske OŠ ob izvajanju obrambnih karate tehnik tekel znoj. V nedeljo, 27. maja 2007 je pred tehnično komisijo zveze 56 udeležencev seminarja pokazalo svoje znanje pri polaganju izpitov za višjo stopnjo pasu. Na seminarju je vadilo 112 karateistov in kara-teistkinj. Iz Domžal je za 10. Kyu uspešno opravil izpit Urban Mušič, Tjaša Zupačič 8.Kyu, Eva Rupnik, Janez Koncili ja. Barbara Šavorn za 7. Kyu, Milan Hrovatin, Milena Dime za 6. Kyu, Črt Hrovatin, Majda Aškerc, Iva Perger, Patricija Vehovec za 5. Kyu, Katarina Čermelj, Saša Šti-glic za 4. Kyu. Sašo Kokalj Člani Karate kluba Wankan Iz Ihana 10. tradicionalni Karate-do seminar SKI zveze Slovenije je privabil k udeležbi poleg ostalih klubov tudi člane našega karate kluba. Glavni trener Karate kluba Wankan Ihan Boris Grad 2. DAN se dobro zaveda, kako pomembni so takšni seminarji za razvoj našega kluba in pridobivanja znanja članov. V soboto, 26. maja 2007, je bil trening s pričetkom ob 10. uri končan opoldne, z nadaljevanjem po počitku v drugi del v popoldanskih urah. V nedeljo, 27. maja so se udeleženci zbrali na zadnjem treningu. Po končanem seminarju so člani klubov opravljali izpite za višje pasove. Iz našega karate kluba so izpit uspešno opravili: Špela Grad, Anže Trapečar in Igor Zidarič. Za napredovanje v višje pasove jim seveda s strani kluba iskreno čestitamo, ostalim pa zaželimo srečo pri opravljanju izpitov na poletnem seminarju »Izola 2007«. Nives Grad Karate klob Wankan Ihan Gibanje za zdravje Delo razvija organe, delo ohranja organe, delo upočasni proces staranja, slišimo mnogokrat. Tri glavne resnice, spričo katerih se je razvilo znanje o telesni vzgoji in športu. Tisti, ki je aktiven v vseh starostnih obdobjih življenja in najde nekaj časa za športno rekreacijo, dobro ve, da ohranja telesno kondicijo in čvrstost organizma. Način življenja nas vodi v to, kar bomo postali. Zato je odločitev o izkoristku prostega časa povsem v naših rokah. Vsakdo se lahko rekreira po svojih zmožnostih, le malce volje potrebujemo. Ni pomembno razvijati se le duhovno, ampak tudi telesno. Tempo življenja nas že samo sili v to, da si vzamemo manj časa zase. A brez redne telesne vzgoje in redne športne aktivnosti ne moremo pričakovati zdravega načina življenja. Danes je način življenja v velikih stvareh spremenjen. Ljudje se vozimo v avtomobilih, namesto da bi hodili malo tudi peš. Potem pa radi tarnamo, da potrebujemo kako sprostitev in razvedrilo. Šport ne izbira ne let in ne spola. Prav lepo je videti tudi nekoga starejšega, ki je na račun gibanja zelo aktiven - zdaj malo hoje, zdaj hop na kolo in še bi se našlo. Za ta način - zdrav način ohranja- nja človeka pri močeh tudi v pozna leta, moramo poskrbeti sami Utrujenosti ne ublažimo le s počitkom, temveč tudi s športom, saj je zelo sprostilen in odvrača skrbi in slabe misli ter težave, ki nastanejo preko dneva. Le poskusiti je treba in se v to prepričati! Športno neaktiven človek bo marsikomu aktivnemu oporekal, a pošteno se moti, saj še poskusil ni in s tem odvrača samega sebe od kakršnegakoli poskusa in misli na šport. V današnjem modernem času bi bilo potrebno še bolj ozaveščati ljudi in jih vabiti k zdravemu načinu življenja, torej k primerni telesni aktivnosti. Smisel gibanja seveda ni učenje pravilne hoje, pravilnega plavanja, vztrajnega teka, plesa po pravilih, elegantnega smučanja, zadevanja žoge na koš, ampak vse prej plus človeku, da se dobro počuti v svoji koži in da seveda ohranja zdravje, kar pa ugodno vpliva tudi na ljudi okoli nas. In na koncu v razmislek: če smo se naučili hoje, ki je prva in osnovna vaja gibanja, ki se je moramo naučiti vsi, potem bi se morda lahko potrudili in se lotili še česa drugega, saj šport daje zdravje, mi pa ga še kako potrebujemo. Ne odreci-mo se torej nečemu, kar se nam tako vztrajno ponuja! Nives Grad Karate klub VJankan Ihan Šahovski mojster DMD Kako je sploh prišlo do ideje, da se mladi zabavajo ob vnetem Saniranju... Ob nekem končanem uspešnem projektu smo zadevo priložnostno zaključili ob eni pijači, pogovoru in refleksiji vsega narejenega. Naključno pa se je takrat zgodil šahovski dvoboj med dvema akterjema. Borbena tekmovalnost se je vnela in ni se dalo izogniti ideji, da organiziramo šahovski turnir za mlade in vse, ki jim je šah in tovrstno tekmovanje pri srcu. Zbrali smo se v soboto, 26. 05. popoldne v prostorih gasilskega doma Žeje, kjer je bilo vse pripravljeno za spopade na črno belih poljih. Že v času zbiranja se je odvilo nekaj ogrevalnih partij, ki so nakazale, da bo boj za prva mesta težak. Zbralo se je 16 tekmovalcev, sam potek in sistem tekmovanja je vodil računalniški program. Vsak od tekmovalcev je odigral 7 partij, nasprotnike pa mu je določal računalnik glede na njegove dosežke iz prejšnjih kol. Že po nekaj kolih smo nekateri gladko izpadli iz ožjega kroga favoritov in po dobri polovici tekmovanja tudi iz tistega širšega kroga najboljših. Tako je bilo pač realno stanje in borili smo se za tista mesta, ki ne pomenijo, da si zadnji. Prav nasprotno pa je bilo na »drugem koncu«, kjer so se borili za sam vrh. Tekmovalci so bili zelo izenačeni in gledali smo partije na visokem nivoju. Računalnik je na koncu glede na vse kriterije določil vrstni red, ker pa sta najboljša dva v rednem delu remizirala, sta se soglasno odločila za ponovni finalni spopad, ki pa se je Še enkrat končal z remijem. Končni vrstni red najboljših (tistih, ki so dosegli vsaj 4 zmage) je bil naslednji: 6. mesto je dosegel Tadej Koderman, 5. mesto Uroš Pirnat in 4. mesto Rok Pirnat. Med najboljšimi tremi je bila presenetljivo tudi ženska predstavnica, ki je dobila tudi posebno priznanje za najboljšo žensko udeleženko turnirja. Prva mesta so tako zasedli: Katja Pirnat 3. mesto, Matjaž Košak 2. mesto in Matej Osredkar 1. mesto. Dogodek smo nadaljevali z zabavo v prijetnem druženju, kjer seje odvilo Še ogromno pomembnih in odločilnih partij. MG Mladi NK Domžale v Kranju Na turnirju v Kranju pred prvomajskimi prazniki so fantje U-ll ponovno dokazali iz kakšnega testa so. Brez težav so osvojili 1. mesto. Igrali so borbeno, kol znajo, predvsem pa kolektivno. Prejeli smo tudi pokal za najboljšega golmana (BorčI) ter pokal za najbojšega igralca turnirja (Dino). Seveda pa so za to zaslužni prav vsi igralci, ki so se borili na vsaki tekmi. Bravo fantje, bravo Obi. Obenem gredo čestitke tudi ekipi U-10 in U-12, ki sta prav tako osvojili prvo mesto na istem turnirju. Starši pa - odlična publika in še boljši navijači, ki so na turnirju združili svoje moči. Super. Skratka, v Domžalah se igra odličen nogomet, kar so naši mladi fantje pokazali prav v vseh kategorijah. Fantje še tako naprej. Mojca Mlada nogometna reprezentanca U 21 na pripravah v Mengšu V četrtek, 31. maja je v Športni center Harmonija Mengeš na šest dnevne priprave prispela IX članska mlada nogometna reprezentanca Slovenije U 21. Pod taktirko selektorja Branka Zupana se bo ekipa v Mengšu pripravljala na prvo kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo 2009 za reprezentance do 21. let. Prva tekma jih čaka v torek, 5. maja proti Litvi, odigrali pa jo bodo na domžalskem nogometnem sta- dionu. Mlada nogometna reprezentanca Slovenije je tokrat prvič na pripravah v Mengšu, v športnem centru Harmonija, kjer imajo naši mladi reprezen-tanti enkratne pogoje za dobre priprave. V centru Harmonija so bili pred zadnjimi odločilnimi tekmami nastanjeni tudi naši državni prvaki. Nogometni klub Domžale. Katarina Karlovšek Premoženjsko svetovanje Kujte železo z dobrimi informacijami v zlato in srebro! Ste že kdaj razmišljali, daje dobro, da se pri ustvarjanju premoženja in pri vsaki pomembni odločitvi pogovorite s svojim premoženjskim svetovalcem, ki Vam izdela, samo za Vas, po Vaših željah načrt.' Dolgoletne praktične izkušnje s terena po Sloveniji, konstantno izobraževanje na področju premoženjskega svetovanja so me pripeljale do ugotovitve, da prebivalci Domžal in krajev iz bližnje okolice prav tako potrebujejo taka svetovanja, da bi kar najbolje poskrbeli za sebe. svoje premoženje in svoje najbližje. V centru Domžal, na Karantanski cesti 1, zraven videoteke Black&White, sem odprla svetovalno pisarno PREMOŽENJSKO SVETOVANIK katero ste prijazno povabljeni. Dobili boste odgovore tudi na vprašanja s področij, ki so danes pomembna za vsakogar; Kako izdelati varčevalni načrt za svoje cilje'?; Kakšne zakonske priložnosti Vam danes omogočajo, da svoje cilje res dosežete?; Kje lahko znižate stroške in povečate svoje prihodke.': Kako si zagotoviti varnost danes in v prihodnosti? Koliko jo potrebujete in zakaj?; Kako zaščititi sebe in svoje najbližje pred nepredvidenimi dogodki?; Kako se prilagajati zakonskim in življenjskim spremembam'.': Na kakšen način pravilno, varno razporediti ( razpršiti) svoje premoženje?; Na kakšen način , kako in koliko privarčevali sredstev za nakup stanov an ja-hiše?; Koliko potrebujete sredstev za šolanje svojih otrok, zakaj je že danes to tako pomembno?; Pokojnina-bo dovolj velika? Koliko potrebujete svojih dodatnih sredstev? Kako lahko sami poskrbite za svojo varno prihodnost?; Kaj pa dobra zlata rezerva? Kolikšna bi morala biti. da hi zagotovila (finančno varnost in neod- visnost, nakup dobrin, avta, kurjave, ohranjanje zdravja-zdravila, obnova zob, obnova stanovanja-hiše, dopust,.. )?;lmate že kapital in potrebujete dober nasvet, kako ga optimalno oplemenititi in ohraniti realno vred-nost?;Koliko potrebujete sredstev za svojo podjetniško dejavnost? Kako si zagotoviti lastna obratna sredstva? Kako graditi vzporedno s podjetjem tudi osebno premoženje?; Plemenite kovine ( zlato, srebro, platina, paladij, zlatniki, srebrniki) edini pravi denar, ki ima trajno vrednost! Zakaj, kako in koliko jih vključiti v svoje premoženje, kot zaščito Vašega premoženja? Ste v zadregi za darila? Taka darila in ta del premoženja , vedno bolj pridobivajo na vrednosti ! Pa veste zakaj? Kako in kje to narediti?; Želite izkoristiti poslovno priložnost, postati premoženjski svetovalec in si pridobiti priložnost edinega ali dodatnega dohodka? Se Vas je kakšno vprašanje dotaknilo? Vprašali se boste, koliko tako svetovanje stane? Svetovanje je BREZPLAČNO -prvo pa tudi vsa naslednja, če se odločite za dolgoročno sodelovanje z menoj. Delovni čas v svetovalni pisarni na Karantanski cesti 1 v Domžalah je: v ponedeljek od 8 -13 ure, sreda od 8 -12 ure in 14 -18 ure in petek od 8 -12 ure. Moje delo pa ni samo v svetovalni pisarni, saj ostale dni delam-svetujem na terenu, po celi Sloveniji. Tako priložnost lahko izkoristite tudi Vi, da si zagotovite svetovanje pri Vas doma, le dogovoriti se moramo za datum in uro. ki Vam odgovarja. Pokličete na telefon: GSM: 031 355 138, telefon v svetovalni pisarni: 05 9010 255 ali pa sporočite na e-pošto: barbara.s.pav -lic a (¡mail.com. kdaj bi želeli imeti tako svetovanje. Barbara Sliva Pavlic »BIK« BROTHER vas gleda! Veliki brat je zakon. Vse vidi. vse ve. za v se probleme ima rešitev, za vsako bolezen pozna zdravilo. Big brother je skoraj kot božje oko. ki mu ni nič skritega in nič neznanega, odrešitelj za vse primere, ena sama pozitivna energija. Lahko se obrnete nanj s prošnjo, z vprašanjem, s problemom, ki se vam zdi nerešljiv. Je vseviden in vseveden, na splošno dober in do bistva pošten. Govori se, da bo kandidiral za predsednika države, kasneje tudi za generalnega sekretarja združene Evrope. Do takrat pa bo naš gost in bo pomagal reševati probleme vseh vrst. Tudi domžalski župan se pred kratkim obrnil nanj. Konkretno z vprašanjem, kam s smetmi? Deponija je polna, drža-v a je ne dovoli povečati, drugega zemljišča občina nima, pa tudi če bi ga imela, bi okoličani rekli ne! Kaj storiti.' Veliki brat alias Bik Brother seje popraskal po sivi glavi, se zvito nasmehnil, si popravil kravato in potem naravnost povedal: »Prvič: tale odgovor ne bo zastonj, honorar mi nakažite na tule napisani transakcijski račun. Drugič: postavili ste mi več vprašanj, ne enega, zato bom razmislil, če bom odgovarjal na vse tri. Tretjič: tale vaš problem sploh ni problem, vsaj jaz ga ne vidim. Res sem Bik Brother. ampak v takih primerih povprašam mojega prijatelja, veliko t Iho, s katerim včasih skupaj igrava golf in sva si sploh zelo blizu. Enkrat pred volitvami me je celo potrepljal po rami.« Bik Brother je takoj drugi dan, potem, ko je prejel honorar na transakcijski račun, najavil veliko Uho, da si bo na licu mesta ogledal zadevo. Pripeljal se je v črni limuzini s črno oblečenim šoferjem, ki je nosil v roki črno aktovko. Hodila sta gor in dol, prihitel je še Bik Brother, prihiteli so tudi fotografi in novinarji. »Rešitev: prepoved kakršnega koli pro-' izvajanja smeti! Izdati občinski odlok o tem, da naj vsak poskrbi za svoje smeti sam, kakor ve in zna: še najbolje, da jih hrani v kleti ali na podstrešju in jih pozimi uporablja namesto kurilnega olja ali drv. Lahko pa jih tudi odvrže v Kamniško Bistrico in jih ta odnese navzdol v Savo! A kaj bi storili Ljubljančani? Hja, to je potem njihov problem, ne vaš!« Pa se je župan raje odločil, da bo še naprej iskal drugo rešitev. Vabljeni v Citroën Mengeš! • prihranek do 5.000 EUR DARILO! Navigacijska naprava Garmin AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66. 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax: (01) 7230-297 e-mait: avtodetr@stol.net CITROENS NtTI «TOSTAVUATF; S NE, KAJ W LAHKO OTlhOCN STOUl ZA VAS SimPLE FRIZERSKI SALON 01/ 72 48 234 Mercator center Domžale 7 KUPON ZA -10% Občina Domžale na podlagi Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03) objavlja Javni razpis za nakup stanovanj na območju občine Domžale Predmet razpisa so stanovanja, ki jih bo v letu 2007 za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju odkupila Občina Domžale od pravnih in fizičnih oseb. Predmet nakupa so stanovanja v večstanovanjskih objektih na območju občine Domžale, v velikosti od 55 do 65 m2. Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati: • ime in naslov ponudnika - prodajalca • podatke o velikosti, starosti, legi in stanju stanovanja • ponujeno ceno • datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni) Ponudbe pošljite na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve. Ljubljanska cesta 69, 1230 DOMŽALE, s pripisom »za nakup stanovanj«. Pri odločitvah o nakupu stanovanj se bosta poleg ponujene cene v EUR/m2 upoštevala starost in stanje stanovanja. Stanovanja morajo biti izpraznjena, bremen prosta ter takoj vseljiva. Razpis časovno ni omejen oz. bo zaključen, ko bodo porabljena vsa sredstva, ki so namenjena za nakup stanovanj v proračunu za leto 2007. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonski številki 01/72-41-110. OBČINA DOMŽALE Občina Domžale objavlja Javno povabilo za sofinanciranje dejavnosti neprofitnih okoljevarstvenih organizacij in društev v letu 2007 Občina Domžale obvešča vse zainteresirane neprofitne nevladne organizacije in društva, da je odprto javno povabilo za sofinanciran jc okoljevarstvenih projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na območju občine Domžale. Cilj javnega povabila: Promocija in spodbujanje delovanja društev na področju varstva okolja. Cilji so natančno opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Predvidena višina razpisanih sredstev: 5.000,00 € oziroma v skladu s sprejetim proračunom. Merila za dodelitev sredstev: Maksimalna višina sofinanciranja je 70 % prijavljenih programov, izjemoma se lahko dodeli višji delež sredstev, v kolikor število prijavljenih vlog ter obseg razpisanih sredstev nc bo dosežen. Merila za dodelitev sredstev so reference prijavitelja, finančna učinkovitost in izvedljivost projekta z opisano vsebino, stopnja doseganja ciljnih javnosti v okviru predlagane vsebine projekta. V kolikor več društev skupno nastopa kot prijavitelj enega projekta, bo višina sofinanciranja z vsakim soudeleženim partnerjem za 10% višja. Natančnejša obrazložitev meril je predmet razpisne dokumentacije. Rok, v katerem lahko prosilci predložijo vloge in način predložitve vlog: Predlagatelj mora posredovati vlogo najkasneje do 20. julija 2007 do 12. ure na naslov: Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Za vloge, ki bodo poslane po pošti, šteje poštni žig s priporočeno pošto najkasneje z dne 19. julija 2007. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki mora biti opremljena in označena tako, daje na prednji strani ovojnice navedeno »NE ODPIRAJ-VLOGA ZA SOFINANCIRANJE OKOLJEVARSTVENIH PROGRAMOV DRUŠTEV«. Kuverta mora biti opremljena tudi / naslovom prijavitelja. Vloge, ki ne bodo prispele v roku in nc bodo pravilno opremljene, bodo neodprte vrnjene pošiljatelju. Čas in kraj odpiranja vlog: Odpiranje vlog ne bo javno. Vloge se bodo odpirale po vrstnem redu prejema dne 24. julija 2007 na Oddelku za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale. Dopolnitve vlog: Predlagatelji bodo obveščeni o morebitnih potrebnih dopolnitvah najkasneje v 7 dneh po zaključku zbiranja vlog, o izidu javnega razpisa pa v roku najkasneje 21 dni po odpiranju vlog. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija je na voljo v času trajanja javnega razpisa na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo tudi na vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69, vložišče, ter na Oddelku za prostor in varstvo okolja, Savska 2, v času uradnih ur. Na željo zainteresiranega prijavitelja lahko razpisno dokumentacijo posredujemo tudi po elektronski pošti. Dodatne informacije: predlagatelji lahko dobijo informacije v času uradnih ur, kontaktna oseba Jure Košutnik, na elektronskem naslovu .lure.kosutnik@-domzale.si in okolje.prostor@domzale.si. Zadnji dan za informacije je rok oddaje ponudb. Toni Dragar Žopan Občine Domžale OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine v občini Domžale za leto 2007 Občina Domžale bo iz proračunskih sredstev za leto 2007 sofinancirala projekte ohranjanja kulturne dediščine, in sicer: - akcije, povezane z adaptacijo, prenovo, zaključnimi deli in zaščito kulturne dediščine na območju občine Domžale - restavratorski in sanacijsko-konservatorski posegi na kulturni dediščini na območju občine Domžale - raziskovalni in publicistični projekti s področja kulturne dediščine - nujna vzdrževalna dela zaradi preprečitve propadanja kulturne dediščine - zbiranje, urejanje in hranjenje premične kulturne dediščine - akcije in vzdrževalna dela druge kulturne dediščine lokalnega pomena, za katere je izražen širši lokalni interes II. Pogoji, kijih morajo izpolnjevati prijavitelji na javno povabilo: - da so fizične ali pravne osebe s sedežem v občini Domžale, ki imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za izpeljavo pripravljenih projektov - da imajo dovoljenje lastnika kulturne dediščine za izvedbo prijavljenega projekta - da imajo vsebinsko in finančno opredeljen projekt - da so pridobili mnenje pristojnega javnega zavoda, ki opravlja javno službo na področju varstva nepremične in premične dediščine (pristojni javni zavod) III. Prijavitelj v svoji vlogi navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis projekta (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost projekta - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - mnenje pristojnega javnega zavoda - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev Prednost pri sofinanciranju bodo imeli projekti: - glede na pomen kulturne dediščine v občini Domžale - glede na stopnjo ogroženosti kulturne dediščine, ki ju poda pristojni javni zavod IV. Vloge z obrazcem, ki je sestavni del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 620-4/07« lahko vložite osebno na vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 15. julija 2007 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. V. Sredstva bodo razdeljena v okvirni vrednosti 17.000,00 EUR. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 15. septembra 2007. Žopan Toni Dragar Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 59. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list Republike Slovenije, štev. 12/03) objavlja Javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v najem Predmet razpisa sta poslovna prostora: I. Ljubljanska 76, Domžale, drugo nadstropje 1. pisarna v površini 29,174 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 2,39 m2 2. pisarna v površini 18,51 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 2,39 m2 Poslovna prostora se lahko oddata ločeno ali skupaj. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore znaša 9,09 €/m2. Oba poslovna prostora se oddajata za nedoločen čas. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek i/, sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 3. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 3 naj interesenti pošljejo priporočano na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska 69, Domžale s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave razpisa. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine. Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani interesent dolžan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša tri mesečne najemnine za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih stroškov, vrne upravičencu. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 7241 110, int. 155 (Gregor Grmek). Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri. OBČINA DOMŽALE Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 9/04, 7/06) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja Javni razpis za dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale za leto 2007 /. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale v letu 2007 za kandidate, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče v občini Domžale. 2. Višina sredstev Enkratne štipendije za študijska izpopolnjevanja se podelijo v skladu s proračunskimi sredstvi. Ob izpolnjevanju pogojev prispelih vlog, določenih v tem razpisu in Odloku o štipendiranju v občini Domžale, je predvideni skupni znesek, ki se nanaša na ta razpis 5.100,00 EUR. Predvideni zneski enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja: •51% povprečne mesečne bruto plače preteklega leta v RS za magistrski študij •61% povprečne mesečne bruto plače preteklega leta v RS za doktorski študij •41% povprečne mesečne bruto plače preteklega leta v RS za ostala študijska izpopolnjevanja. Na podlagi 9. člena Pravilnika o porabi sredstev za kreditiranje obnove fasad na območju občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/01) Občina Domžale objavlja Razpis o dodeljevanju posojil za obnovo fasad na območju občine Domžale i. Skupni razpisani znesek posojil znaša 278.500,00 EUR (66,7 mio SIT). 2. Razpis o dodeljevanju posojil za obnovo fasad je namenjen fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije, ki obnavljajo fasade na območju občine Domžale. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - obnova fasad - obnova streh, žlebov in dimnikov, če se obnavljajo skupaj s fasado - posegi za izboljšanje toplotne izolativnosti fasadnega plašča 3. Posojilo se lahko dodeli lastniku objekta, izjemoma pa tudi najemniku, če ima z lastnikom objekta sklenjeno ustrezno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ter če predloži soglasje lastnika k obnovi fasade oz. k ostalim posegom, navedenih v prejšnjem členu. 4. Doba vračanja posojila znaša štiri leta, obrestna mera EUR1BOR + 0%. Posojilo ne more biti nižje od 1.250,00 EUR in ne višje od 50% predračunske vrednosti obnove. 5. Vlagatelj vloži vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa v glasilu Slamnik na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, z oznako »posojilo za obnovo fasad«. Ob oddaji je vlogo potrebno kolkovati z upravno takso v znesku 17,73 EUR po tar.št. 1 in 3 Zakona o upravnih taksah. 6. Vloga za posojilo mora obvezno vsebovati: a. ime, priimek in naslov prosilca ter lokacijo (naslov) objekta b. potrdilo o lastništvu ali najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja kredita ter soglasje lastnika c. lokacijsko informacijo v primeru, da: - se objekt nahaja na območju kulturne dediščine - del objekta, kjer se bo obnavljala fasada meji na javno površino d. popis del in predračun, ki ni starejši od 6 mesecev in gaje izdelala pravna ali fizična oseba, registrirana za tovrstno dejavnost e. mnenje pristojnega zavoda, v kolikor gre za objekte spomeniške ali kulturne vrednosti f. višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža g. rok zaključitve obnove 7. Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku sedmih mesecev od prejema odločbe o dodelitvi posojila le-tega ne izrabi. 8. Posojilojemalec sklene posojilno pogodbo s pooblaščeno banko, pod pogoji iz tega razpisa. Namensko porabo posojila lahko preverja strokovna služba Občine Domžale. Posojilojemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeno posojilo v primeru: - zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki bi vplivali na dodelitev posojila - če se ugotovi, da je posojilo nenamensko izkoriščeno V teh primerih se neodplačani del posojila revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po kateri revalorizira posojila banka 10. Nepopolne in nepravočasno vložene vloge se zavržejo s sklepom. 11. Poslana dokumentacija se prosilcem ne bo vračala. 12. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija obravnavala vloge in po potrebi opravila ogled objektov, na katerih se bo obnavljala fasada. Odločbo o dodelitvi posojila bo na predlog komisije izdala občinska uprava Občine Domžale. Odločba bo izdana najkasneje v 30 dneh od dneva poteka roka za vložitev vloge. OBČINA DOMŽALE Odobreni znesek enkratne štipendije ne sme presegati dejanskih stroškov izpopolnjevanja. .?. Potrebna dokumentacija - priloge, ki se predložijo k vlogi: a) izpolnjen obrazec: »Vloga za dodelitev štipendije« b) življenjepis c) dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto d) dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja e) dokazila iz drugega odstavka 7. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale: • dokumentacija, s katero se izkazuje posebno nadarjenost (izjemni , dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno) f) dokaze o vključevanju v delo društev in organizacij v občini Domžale g) dokazila iz 9. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale: študijski program oziroma program srečanja ali obiska, povabilo oziroma napotilo ustrezne ustanove • načrt financiranja projekta • potrdilo o dosedanji uspešnosti V primeru šolanja na šoli, ustanovi ali univerzi v tujini, je vlogi potrebno predložiti prevod dokumentacije ter ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oz. vrednotenjem RS. 4. Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja: Pri podeljevanju enkratnih štipendij se smiselno uporabljajo določbe 7. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale, ki določa merila za podeljevanje štipendij nadarjenim dijakom in študentom in kjer je med drugim navedeno, da se: • »upošteva dijakov oziroma študentov šolski oziroma študijski uspeh, pri čemer se lahko dodeli štipendija dijaku od vključno drugega letnika (2) Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99,124/00,79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2007 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 05/07) ter Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere posojil za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/05), v sodelovanju z izbrano bančno organizacijo objavlja Javni razpis za posojila s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Domžale za leto 2007 1. RAZPISANA SRKDSTVA Razpisana vsota posojil znaša 1.540.000,00 IIIR (informativno: 360.045.600 Sil). Posojila se plasirajo preko bančne organizacije, s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil. 2. PREDMET JAVNEGA POZIVA Posojila se dodeljuje za naslednje namene: a) nakup opreme ter strojev za uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje in izdelkov, ki odpravljajo obremenjevanje okolja b) izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti c) nakup nove in generalno obnovljene opreme d) nakup, opremljanje in urejanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov e) nakup, graditev in prenovo poslovnih prostorov 0 nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti g) investicije v osnovna sredstva, ki bodo služila pospeševanju turizma v občini 3. UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV Za posojilo lahko zaprosijo naslednji upravičenci: a. ) gospodarske družbe, ki se uvrščajo med majhne družbe, ker izpolnjuje- jo dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50 - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 eurov in - vrednost aktive ne presega 3.650.000 eurov b. ) samostojni podjetniki in ostali zasebniki, za katere se smiselno uporab- ljajo pravila za majhne družbe Sedež upravičenca ter kraj investicije morata biti na območju občine Domžale. Občina bo upravičencem subvencionirala obrestno mero v skladu s pravilom »de minimis«. Znesek pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 100.000 EUR v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči. Do pomoči niso upravičena podjetja iz cestnoprometnega sektorja, kmetijstva in ribištva, podjetja, ki se ukvarjajo z izvoznimi dejavnostmi ter podjetja v težavah in v postopku stečaja ali likvidacije . 4. PREDNOSTNI KRITERIJI Posojila se prednostno dodeljujejo upravičencem, ki: - odpirajo nova delovna mesta; - dajejo pozitivne ekonomske učinke; - uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni proces; - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini; - so turistično in promocijsko usmerjeni. 5. VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI - doba vračanja posojila znaša do 8 let - letna obrestna mera: tri mesečni EURIBOR + 0 % - višina posojila ne sme biti višja od 75% predračunske vrednosti investicije - višina zaprošenega in odobrenega posojila ne more biti nižja od 4.173f - višina nadomestila : 0,6% enkratno od zneska posojila - banka bo odločitev o višini posojila sprejela na podlagi posojilne sposobnosti, plana poslovanja prosilca ter ustreznega zavarovanja - upravičenec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko Skrajni rok za črpanje posojila s subvencionirano obrestno mero za upravičence je 15.12.2007 1 Ipravičenec v soglasju z banko za zavarovanje rednega odplačevanja posojil, obresti in drugih stroškov banki lahko predloži: - bianco menico. dalje s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu, oziroma študentu od drugega letnika dalje, ki ima vsaj prav dobro (8) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne rezultate v smislu nadarjenosti«. Enkratno štipendijo je možno pridobiti za isti program oziroma isto stopnjo programa ali študija le enkrat. 5. Vloga Obvezni obrazec »Vloga za dodelitev štipendije« lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si) pod rubriko razpisi. Popolne in v roku razpisa prispele vloge se bodo obravnavale v skladu z merili in kriteriji določenimi v Odloku o štipendiranju v občini Domžale. Podelitev štipendije se izvede v upravnem postopku. 6. Rok in način oddaje vloge Obrazec »Vloga za dodelitev štipendije« z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do petka, 29. junija 2007., Kandidati oddajo vlogo na vložišče Občine Domžale, soba št.4, Ljubljanska 69, Domžale ali pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljenih z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS - ENKRATNE ŠTIPENDIJE« na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti - plačilo zavarovalne premije pri Zavarovalnici - zastavno pravico na nepremičnine in premičnine ter vinkulacija zavarovalne police v korist izbrane banke - zastavno pravico na vrednostnih papirjih - morebitno drugo obliko zavarovanja 6. POTREBNA DOKUMENTACIJA Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www. domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Za obravnavo vloge pa so poleg pravilno izpolnjenega obrazca potrebna naslednja dokazila in dokumentacija: a. Dokazila o obstoju podjetja: - samostojni podjetnik: izpis iz poslovnega registra Slovenije-registri-rana dejavnost (AJPES) in potrdilo o registraciji davčnega zavezanca (DURŠ) - gospodarska družba: fotokopija sklepa o vpisu družbe v sodni register, ki ni starejši od 1 meseca in odločba o opravljanju dejavnosti, - ostali zasebniki: dokazilo o registraciji b. Dokazila o plačilni in posojilni sposobnosti: - samostojni podjetnik in ostali zasebniki: podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za preteklo leto, izpis prometa na trans-akcijskem računu po mesecih za zadnjih 12 mesecev (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun), potrjen obraz.ee za odmero davka iz dohodka od dejavnosti s strani Dl IRS za preteklo leto - pravne osebe:podatki iz bilance stanja in izkaz poslovnega izida za preteklo leto - vsi prosilci: podatki o solventnosti (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun) c. Vsi prosilci, ne glede na pravno subjektiviteto: poslovni načrt ali kratek investicijski program za investicijo: č. Dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun; pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisna izjava in garancija izvajalca generalnega popravila - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodba o nakupu patenta oziroma blagovne znamke - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov; overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča; lokacijska informacija, ki opredeljuje zemljišče za gradnjo poslovnih prostorov - pri nakupu poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije, predračun (ki ni starejši od 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek oziroma izjava lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila d. Dokumentacija za zavarovanje posojila je odvisna od oblike zavarovanja za katero se prosilec dogovori z bančno organizacijo, s katero bo Občina Domžale sodelovala pri dodeljevanju posojil e. Pismena iziava prosilca, da za isti namen kot zaproša za posojilo, še ni dobil državne pomoči po shemi »de minimis« oz., če jo je dobil, mora navesti višino prejetih sredstev. f- Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, prosilec [ahko sam predloži vlogi, v kolikor pa tega ne želi, mora predložiti pisne izjavs za posamezna dokazila, da za potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Domžale pridobitev podatkov iz uradnih evidenc. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača. 7. OBRAVNAVANJE VLOG Vloge za odobritev subvencioniranja dela obrestne mere obravnava Komisija za obrt in podjetništvo na Oddelku za finance in gospodarstvo. Sklep o odobrilvi subvencije na predlog komisije ter predhodnem mnenju bančne organizacije izda Oddelek za finance in gospodarstvo najkasneje v roku 60 dni od popolne vloge. Zoper sklep iz prejšnjega stavka je v roku 8 dni od prejema možno vložiti ugovor pri županu Občine Domžale. 8. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG Rok za dostavo vlog je 06.07.2007 do 12. ure oziroma do porabe sredstev 23.08.2007, 20.09.2007 in 30.10.2007, če le-ta na podlagi prispelih vlog do 06.07.2007 oz. kasnejših rokov ne bodo razdeljena. Prosilci oddajo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom na kuverti: "Posojila za podjetništvo". Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01 721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Občina Domžale Župan Toni Dragar OBJAVE stran 24 OPTIKA BRIGITA Nudimo kompletno oskrbo vida: • pregled oči • pestra izbira okvirjev 11 • najnovejša generacija VARILUX PHYSIO stekel. • stekla ANTI-FATIQUE osvežitev za vaše oči • sončna očala Sil: Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure.^-^ Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročilih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte rudi za DIABETIKE domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. j Tel.: >64 20 SQr odprto vsak dan od 7. do 21.*0 ure IZPOSOJA IN PRODAJA Le*tvena dvigala BÖCKER - za krovska dela - za gradbeništvo - za selrrvsr pohištva Dvižne košare OMME dela na višini do 29 m MHM d.o.o., Domžale TmL: 112. GS« HHM www.mhm.si DOUČ^ t6S9rStU0 najboljše za vas 31 tesarska deta ¥ krovska dela 51 kleparska dela i 51 adaptacije DOVČtesarstvo, C. V ZAJČJO DOBRAVO 31, 1260 LJ-POUE gsm: 040 223 915. e-pošta: dovciatesarstvo.com, www.tesarstvo.com AVTO ŠOLA M I K A N E C CPP • POPUSTI PRI PRAKTIČNI VOŽNJI Preselili smo se v nove prostore na Ljubljansko 66, nasproti Kovinarja Začetek tečaja CPP: 11.6.2007 ob 17. uri 26.6.2007 ob 17. uri UGODNI PAKETI VOŽENJ Tel: 721 20 94, 031 307 254 Uradne ure: vsak dan, 8.00-12.00,15.00-18. i ...i, , . ELPLIN d.o.o. Trdinova 7, 1230 Domžale 01/721 95 50 e-mail: elplin@siol.net www.elplin.si • PROIZVODNJA PLINSKIH ŽAROV • Možna je izdelava plinskih žarov po meri z.i betonski k.imine Plinski žar ELP640 na lesenem vozičku Velikosti žara je 60 x 40 cm. Voziček je izdelan iz tropskega lesa, odporen na vodo. Plinske žare vam lahko dostavimo po poŠti! IC/.IR© INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 Policijska postaja Domžale Poročilo o intervencijah 07.05.2007 TATVINA VOZILA V DOMŽALAH S parkirišča na Ljubljanski cesti 80 v Domžalah je bil odtujen osebni avtomobil znamke AUDI A6 2.5 TDI, reg. št. LJ83-1AD, črne barve. Materialna škoda znaša okoli 11.000 EUR. 07.05.2007 VLOM V HIŠO - HOMEC Neznani storilec je v dopoldanskem času s primernim orodjem skozi panoramsko okno vlomil v stanovanjsko hišo v Homcu na Vaški poti, iz katere je odtujil digitalni fotoaparat Canon IXUS 85, 3 potne liste, 65 EUR ter več kosov zlatnine. Materialna škoda znaša okoli 800 EUR. 08.05.2007 TATVINA VOZILA V DOMŽALAH V Domžalah izpred stanovanjskega bloka na Ljubljanski cesti št. 93, je bil odtujen osebni avtomobil znamke Audi A4 1.9, črne barve, letnik 2001, reg. št. LJ N0-10H, ki gaje imel lastnik parkiranega na parkirišču pred blokom. Vrednost odtujenega vozila je okoli 12.000 EUR. 10.05.2007 PROMETNA NESREČA NA CESTI MENGEŠ - RODICA Na mengeškem polju na cesti Mengeš - Rodica se je pripetila prometna nesreča v kateri se je voznica osebnega avtomobila čelno zaletela v tovorno vozilo. Nesreča se je pripetila zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo voznice. Na vozilih je nastala materialna škoda, ki znaša okoli 11.000 EUR. 10.05.2007 PES JE POKONČAL MAČKO Policisti so intervenirali v Zalogu pri Moravčah, kjer je neprimerno varovan nevaren pes na dvorišču prijaviteljice napadel in oklal njeno mačko, katera je poginila. Policisti so lastniku lastnika izdali odločbo o prekršku. 12.05.2007 VLOMA V STANOVANJSKI HIŠI V Krtini je bilo vlomljeno v dve stanovanjski hiši iz katerih je do sedaj neznani storilec izvršil tatvino več kosov zlatnine, prenosnega računalnika in več potnih listov. Vrednost odnesenih predmetov znaša okoli 6.000 EUR. Užitek življenja na prosti in v prostoru z našim BIRO BALIA d.o.o. Bolkova 54, Homec 1235 Radomlje, Slovenija tel.: 01 729 51 70. 729 51 72 faks: 01 729 51 75 www birobalia.com e-mail: biro.batía n siol.net 5IMPIY C1EVER r.'C7A SKODA FABIA. Ljubezen je sporočilo in sporočilo je ljubezen. Vabljeni na testno vožnjo: SPC Škerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85 SPA NATURA SVET LEPOTE IN D0MBGA POClJTIA IZJEMNA PRILOŽNOST PRED POLETJEM Gel nohti po sistemu Alessandro NOVI NOHTI 44,90€ Anticelulitna nega MATIS ICE COLD 29,90€ Intenzivna vitaminsko energetska nega obraza MATIS VTTALITEE 39,90€ Ob vseh negah v dopoldanskem času vam ponudimo brezplačno kavico in rogljiček, na nego telesa vam nudimo 10% popust. Ob nakupu paketa 10 t retmanov za nego telesa vam poleg popusta podarimo še proizvod proti celulitu MATIS Slimtning fluid v vrednosti 40€. PONUDBA VELJA DO Jl.0i.2007 SPA NATURA Ulica Nikola Tela I J, najfljc BISTRA, Domial«- GSM: 031 333 150 www.spanatura.si DELOVNI ČAS: PON-PF.T: 8.00 - 20.00 SOBOTA PO DOGOVORU 13.05.2007 PRIJETI VLOMILCI V VOZILO Policisti so na podlagi obvestil občanov odšli v Dragomelj, kjer so pri vlomu v vozilo zalotili dva mladeni-. ča iz bližnje vasi, katera sta vlomila v vozilo in iz njega izvršila tatvino obvezne opreme, zadnje leve luči ter več okrasnih delov vozila. Predmeti so jima bili zaseženi in vrnjeni lastnici vozila, policisti pa so zoper oba podali kazensko ovadbo. 15.05.2007 VLOM V HIŠO NA GOR.HJŠI Preko dneva je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Gorjuši iz katere je neznani storilec izvršil tatvino denarja, mobilnega telefona znamke Nokia 1110 in digitalni fotoaparat. Materialna škoda znaša okoli 1500 EUR. 15.05.2007 VLOM V HIŠO V RAČNEM VRHU Policisti so opravili ogled kraja vloma v stanovanjsko hišo na Račnem vrhu, iz katere jc storilec izvršil tatvino mobilnega telefona znamke Nokia 5140, 400 EUR in več kosov zlatnine. Materialna škoda znaša okoli 3000 EUR 21.05.2007 VLOM V HIŠO NA GORJUŠI Preko dopoldneva jc bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Gorjuši iz katere je storilec izvršil tatvino denarja, računalnika in LCI) monitorja. Vrednost predmetov zanaša preko 1500 EUR. 21.05.2007 VLOM V HIŠO V VRHPOLIU V Vrhpolju pri Moravčah je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo iz katere je storilec odtujil računalnik in LCD monitor, kateri vrednost znaša okoli 1000 EUR. Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo takoj sporočijo na PP Domžale, tel. št. 01 724-65-80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200. Vodja policijskega okoliša Martin Terglav □8p< j 10 Ne MOKRO V stopala, Q nurt, f. prsli na nogah t ogljikovi hidrati LIST o • , f«f' G glava, r možgani, N * J beljakovine €1 PLOD z HLAD M £ vrat, tilnik, |y| ušesa, zobje sol. korenina gomolji KORENINA l«AY 1 15 p (SVEŽE SVETLO) dihala, ramena, roke, dlani Ö maščoba, olje CVET FTBso m. d, beguncev 17 Ne 18 Po 9 To 2ČTŠ7 —č K, 2Zp? RAK MOKRO pljuča, prsi. želodec, jetra ogljikovi hidrati LIST krvni oblok, arterije, hrbet beljakovine PLOD HLADN prebavila, vranica, trebušni slinavka sol. korenina, gomolji 1 KORENINA 23 So olimpijski dan 24 Ne 25 Po dan državnosti :$v«f sv ^0 TEHTNICA kolki, ledvice, mehur maščoba, olje CVET mm UP lO d iJOjo proti ¿brabi mamil . / Sr don Slovenske policije 28 Če Pe zzid Slamnika 0 >u (A D L d) -j MOKRO S|ll.lili organi, sečevod ogljikovi hidrati ŠKORPIJON LIST W^&á E vene »'■» •• / " beliakoviiic STRELEC PI Olí Poročilo Centra požarne varnosti Domžale 11.05.07 dopoldan je na avtocesti v Krtini samo trenutek nepazljivosti botroval prometni nesreči dveh tovornih vozli. V kabini vozila na sliki |e tako) po trku Izbruhnil požar katerega so gasilci pogasili In preprečili še večjo škodo. Domžale, 04.05.07 ob 17.40 uri -V križišču pri avtopralnici Glavan je prišlo do prometne nesreče med osebnimi vozili WV golf in WV pasat. V Golfu sta bila ukleščena voznik in sopotnik, zveriženo pločevino pa so gasilci s hidravličnim orodjem razrezali in odstranili, da so osvobodili oba potnika, za katera je poskrbela reševalna ekipa. V pasatu voznik ni bil huje ranjen zato je sam izstopil iz vozila. Gasilci so odklopili akumulatorje in z absorbentom posuli vozišče zaradi razlitja naftnih derivatov. Vsi trije ponesrečenci so bili prepeljani v bolniško oskrbo z reševalnim vozilom. Krtina, AC 11.05.07 - ob 09.06 uri je prišlo do trka med dvema tovornima voziloma, zaradi cesarje nastal začetni požar v potovalni kabini vozila. Gasilci so ogenj pravočasno pogasili z vodo in preprečili razvoj ognja, ki bi povzročil veliko škodo na vozilu in tovoru. Tovorno vozilo je v hladilniku prevažal mesne proizvode. Spodnje Jarše, 11.05.07 - Ob 23.28 uri je enoto CPV preko 112 občan obvestil, da gori več komunalnih zabojnikov v ekološkem otoku. Ogenj pa so gasilci pogasili z vodnimi curki, zaradi ognja pa so bili uničeni trije plastični zabojniki. Zaboršt, .3.05.07 - Ob 19.37 uri je med vožnjo zagorelo v motornem delu športnega osebnega vozila. Pred prihodom so ogenj omejili z ročnim gasilnim aparatom na prah, gasilci pa so ogenj dokončno pogasili in odklopili akumulator. Želodnik, 15.05.07 - Ob 16.03 uri je občan zaprosil za pomoč gasilce pri reševanju letalskega modela iz drevesa. Gasilci so občanu ugodili in model letala rešili z drevesa in mu ga nepoškodovanega predali. V minulem mesecu so gasilci posredovali še: trikrat so izčrpavali meteorno vodo ker je zalila kletne prostore, odpirali so vhodna vrata v stanovanje in v osebno vozilo zaradi izgubljenih ključev, iz struge Pšate so dvignili štiri komunalne zabojnike, dvakrat gasili pa vsebino v komunalnih zabojnikih. Tekst In foto Viktor Svetlin (CPV) ZAHVALA Za pomoč na domu hvala podjetju Comett, vodji nege Nataši Zalokar, negovalki Regini Povš, Alenki Žibert, Sonji Sinko, Ivanki Vrhovec, Fani Kropivšek, KarmenVovk, Saši Intihar. Hvala patronažni sestri Marjani Pavlic in Romani Pirnat. Družina Bjelajac Dragomira Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le zelo, zelo daleč je... Ko Je mirno zaspala naša mami, mama, prababica, sestra, svakinja in teta Tilka Grošelj Lšajeva iz Cešenika ste sočustvovali z nami in nam pomagali. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena ter pisna sožalja, cvetje, sveče, maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem za neizmerno skrb in nego v njeni bolezni, posebej družini Osolin, dekletom iz Cometta, Patronažne službe ZD Domžale, posebej sestri Andreji ter zdravnici Mojci Zaje Kraševec. Hvala župnikoma, Slavku Judežu in dr. Bogdanu Dolencu, za lepo opravljen pogrebni obred ter govornikoma, Maksu Jeranu in Ivanu Kepicu, za ganljive poslovilne besede Mami, pogrešamo te. Vsi njeni Ti ne veš, kako pogrešamo te mi, spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. Hvala ti, mama, za rojstvo-življenje. Hvala za čast. za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, vtkane v trpljenje. Mama. naj večna ti lučka gori! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Tončke Berlec roj. Lebeničnik iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebne zahvale gredo tudi g.kaplanu Boštjanu Gučku in g.Štefanu Pavliju za lepo opravljen cerkveni pogreb, zdravniku g.Tomažu Mušiču za lajšanje bolečin v času njene bolezni in patronažni sestri Marjani za njeno pomoč. Toplo se zahvaljujemo še g. Juliji za sočutne besede ob slovesu, pevcem in trobentaču ter pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen. ker te več med nami ni. Mnogo prezgodaj naje 8. maja 2007 zapustila naša draga žena, mami, mama, sestra, teta in tašča, Vera Vollmajer Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni najdražji Mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubljeni mož in oče, brat, stric, bratranec in svak Janez Drolc z Vira Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem ter vsem ostalim za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Jožetu z Vira za lepo opravljen obred, pevcem za sočutno zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Hvala za vse tudi gospodu župniku Janezu iz Radomelj. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Neizmerno ga bomo pogrešali. Žena Veronika in sin Boris ter brat Franci in sestra Vida z družinama ÜÉ Prav tiho si nas zapustila, A v naših srcih si sledi pustila. Veš, za nas nisi umrla. Le daleč od nas si odšla. In gledaš nas zdaj z neha. ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mamice, babice, prababice in tete Pavle Belcijan Vir, Bukovčeva 25 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom, bivšim sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala njeni osebni zdravnici dr. Hitjjevi, gospodu župniku Jožetu Tomšiču za opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru Tosama za sočutno zapete pesmi. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Vrbančič za organizacijo pogreba. Neizmerno te pogrešamo. Vsi njeni Tako tiho. skromno si trpel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin ZAHVALA Ob boleči izgubi našega predragega očeta, dedka in pradedka Franca Smerkolja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Prav tako pa se zahvaljujemo ge. Ireni Gričar, pevcem, izvajalcu Tišine ter župniku gospodu Šimencu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi ZAHVALA 10. maja 2007 smo se v Radomljah poslovili od naše drage mame, babice in prababice Marije Kočar roj. Roje 2.2.1917 Iskreno'se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivu KARTONA Količevo za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pa izrekamo gospe Mariji, osebju Doma počitka Mengeš in vsemu zdravstvenemu osebju za zdravljenje in sočutje v času njene dolgoletne bolezni. Vsi njeni Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je... ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nas je v najlepšem mesecu razcveta, v 98. letu starosti, zapustila naša ljuba mami, mama, sestra, teta, tašča in prababica Frančiška - Fani Tehovnik roj. Kogovšck Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo njeni osebni zdravnici, dr. Poloni Burji, in patronažni sestri, ge. Bojani Počivavšek, za ves trud in pomoč, župniku g. Janezu Kvaterniku za lep obred, ge. Lidiji Zdovc za ganljive besede slovesa. Kranjskemu kvintetu za čutno zapete pesmi, pogrebni službi Vrbančič in vsem ostalim za vsa dobra dela in pomoč ob naših težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iz srca hvala! Neizmerno jo bomo pogrešali. Vsi njeni V pomladnem mesecu, 1. maja, je prenehalo biti plemenito srce in je odšel k Bogu moj ljubi mož, dragi ati, brat, stric in svak Drago Bjelajac iz Stüde Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem spoštovanim sosedom, sorodnikom in znancem, nekdanjim sodelavcem Mlinostroja iz Štude, NLB Ljubljana in Merkurju iz Naklega za ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče ter vsem, ki ste nam stali ob strani naše bolečine in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Daši Šinigoj in dr. Jelki Meglic - Volkar iz infekcijske klinike v Ljubljani ter ostalemu zdravstvenemu osebju v času njegovega zdravljenja za pomoč in nego. Iskrena hvala g. župniku, Janezu Šimencu, za darovano sv. mašo in lepo opravljen pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujemo pevcem Kranjskega kvinteta za sočutno zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeno pogret/io slovo. Vedno boš v naših srcih. Vsi njegovi www.dclovsc.si IODAY TOMORROW LOVŠE M: 01/729-9000 OBJAVE Ožilje SERVISIRANJE LCD TELEVIZORJEV V MENGŠU ■WDIO-VIDEO-SERVIS Budja Igor s.p. že 19 let servisira avdio-video aparate vseh znamk. Za znamke SHARP. KENWOOD in BEKO pa ima pooblaščen servis za vso Slovenijo. Pred kratkim je bil prenovljen del servisa, v katerem se popravljajo izključno LCD-TV aparati. O novitetah in drugačnem načinu servisiranja smo se pogovarjali z lastnikom servisa g. Igorjem Budjo. Zakaj je bila potrebna delna prenova servisa? Glavni razlog je predvsem ta, da je prihodnost televizorjev v LCD tehnologiji, ki bo v kratkem povsem izpodrinila »klasične« TV aparate. Zaradi tega je potrebna preusmeritev in specilizacija v to novo tehnologijo, saj vse več ljudi kupuje LCD in plazmatske televizorje. Razlog prenove pa je bil tudi. da evropska servisna mreža SHARP zahteva visoke standarde za servisiranje LCD-TV aparatov, kaj pomeni visoki standard servisiranja in v čem je bistvena razlika v delovanju med »klasičnimi« in LCD-TV aparati? Visoki standard pomeni moderno opremljen servisni prostorznajnovejšimi instrumenti in pripomočki ter poseben pristop pri popravilu LCD televizorjev. Prav tako je obvezna udeležba na vsakem tehničnem seminarju, ki ga na Dunaju organizira SHARP. Kot najbrž že veste je klasičen televizor sestavljen iz katodne cevi (ekrana) in pripadajoče elektronike. Pri LCD-TV pa sliko gledamo na LCD displeju, ki je sestavljen iz dveh steklenih plošč debeline 0,7mm. med katerima so tekoči kristali- od tu tudi kratica LCD (Liquid Crystal Display) Tudi sama elektronika in zasnova delovanja aparata je povsem drugačna od klasičnega tv aparata. Naš servis že od samega začetka popravlja vse znamke in vrste aparatov. Sem spadajo DVD aparati, glasbeni stolpi, hi-fi aparature, avtoakustika KENWOOD, mikrovalovne pečice SHARP.itd. Zato v primero okvare vašega avdio-video aparata, vabim občane, da se oglasijo v našem servisu v Mengšu na Hribarjevi 38, in sicer od 9-12 ter 15-18 ure ali pa pokličejo M teL 01/ 729-13-03. Urban Ropotar Sodoben način življenja, za katerega je značilno obilo stresa, fizičnih in mentalnih obremenitev, ki vodijo V neurejeno življenje s premalo gibanja, neurejeno prehrano, premalo prostega časa za sprostitev, je povezan s številnimi obolenji. Metabolni sindrom, ki se pojavi kot rezultat prej omenjenega, ogroža zdravje številnih posameznikov. Zaradi prej naštetih obremenitev, telesu po določenem času ne uspe več vzdrževati uravnalnih mehanizmov in kot znak neravnovesja, se počasi javljajo spremembe, ki jih ne čutimo in po določenem času se pojavi bolezen. Začetne spremembe so povišane vrednosti krvnega sladkorja in maščob-holesterola in trigliceridov v krvi. Počasi se začne razvijati ateroskleroza, žile se obložijo s plaki, postanejo neelastične in lumen se oži. Pojavi se povišan krvni pritisk. Žila dovaja hrano in kisik do vsake celice. Dokler je elastična lahko reagira na potrebe organa, ko pa zaradi togosti in zmanjšanega lunina žila ne more dovesti dovolj kisika in hranil do celic, sc pojavi infarkt-kap. Kap lahko povzroči tudi odtrgan del plaka-obloge na žili. Najpogosteje sta to možganska in srčna kap. Možganska in srčna kap sta najpogostejša vzroka težke obolevnosti in smrtnosti. Danes so številni preventivni ukrepi namenjeni iskanju zgodnjih sprememb. Pomembne so redne kontrole maščob in krvnega sladkorja, redne kontrole krvnega pritiska in telesne teže. Danes z ultrazvokom lahko pregledujemo žile: žile na vratu, nogah in trebušno aorto. Ko prikažemo žilo, izmerimo debelino stene in njen lumen, pregledamo endotelij-notranjo plast žile in na njej ocenimo obloge. Z Dopplersko preiskavo ocenimo funkcijo žile. Z oceno vratnih žil želimo pravočasno odkriti spremembe, ki bi lahko vodile v možgansko kap, ocena trebušne aorte prav tako pomembno oceni srčno-žilno ogroženost posameznika. Ksenija Šelih Martinec, dr. med. TRGOVINA z AVTOOELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 PEDIKURA PANČUR Slamnikarska 3b 1230 Domžale Delovni čas pon - petek: 08 - 2oh Telefon +386 (0)1 724 4300 Ginekološka ambulanta Merjenje mineralne gostote kosti (zgodnje ugotavljanje osteoporoze) Dermatovenerološka ambulanta Ultrazvočni pregledi (trebuha, vratu, mod) Ultrazvočna preiskava ožilja vratu Ultrazvočna preiskava ožilja (arterij in ven) spodnjih okončin Ortopedska ambulanta KALLISTE DIAGNOSTIČNI CENTER Vlasta PANČUR (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. Na osnovi našega stalnega širjenja in za podporo najemu uspešnemu timu iščemo kuharja/-ico (za 21 ur tedensko) Vaše delovno mesto obsega: • nakup ter pripravo raznovrstne hrane za potrebe preizkušanja kakovosti izdelkov, • skrb za red in čistočo v kuhinji. Od vas pričakujemo: • končano ustrezno poklicno izobrazbo IV. stopnje. • vozniško dovoljenje kategorije B, • da ste odgovorni, samoiniciativni, fleksibilni ter pripravljeni na delovne obremenitve. Ponujamo vam: • zagotovljeno delovno mesto v uspešnem podjetju, • prijetno delovno okolje. • že od samega začetka nadpovprečno plačilo, • delovno mesto bo sprva v Ljubljani, kasneje na Prevojah pri Lukovici. Kandidatke in kandidate, ki vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam na spodnji naslov v roku 14 dni od objave oglasa pošljete prošnjo z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili. Pogodbo bomo sklenili za določen čas 3 mesecev z možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj. „Moje vloženo delo doprinaša k uspehu celotnega podjetja." sam D to p do m skupina Za male in velike mojstre. Hofer trgovina d.o.o. Brnčičeva ulica h9 1231 Ljubljana-Črnuče N SALON kopalnic in keramike v prodajnem centru SAM JARŠE kopalniška oprema (kad, tuš, umivalnik, bide, wc) kopalniško pohištvo stenske in talne ploščice mešalne baterije izris kopalnice SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše. Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00, faks: 01/ 729 88 32 www.sam.si KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko 01/5655 120 OTELO m b l l n e s s connection « lif * f)D III III III U I F! I 0 S I 15-dnevna KARTA ihtnes > skupinske vaobei MESEČNA KARTA fflTMES + skupinske vadbe) STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9. -12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure mali oglasi Izposojam vrtičkarske stroje prezračevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepelic ja jajčka. EKOAGRAL, d.o.o. Mob: 031 787 865 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel: 01 722 78 97 RENAULT MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. i.sin: 041 605 391 URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, bitro, po ugodni ceni. Tel: 01 8327 190,041 642 097 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel: 01 7238 157, 041 322 571 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis ERS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. Gsm: 041 732 267. Inšlruirain matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Mob: 040 743 399 Sezonskim delavcem oddam prenočišče v skupnih sobah. Gsm: 031 787 865 Na področju domžalske občine kupim stanovanje in sicer: opuščen vikend, vrstno hišo, manjšo starejšo hišo ali enosobno stanovanje v bloku. Plačam v petih mesecih. Tel: 031 695 194 med I9h-2lh. Zaposlimo delavca za montažo gips sten in stropov v okolici Ljubljane. Tel: 041 611 548 Najamem stanovanje. Nujno Domžale in bližnja okolica. Tel: 031 395 063 Iščemo izkušeno varuško za varstvo dveh enoletnih malčkov. Zaželeno je varstvo na našem domu v Dragomlju. Začetek: oktober 2007. Gsm: 031 345 975,041 311 474. MESEČNA KARTA (do 17 hi Naslednja številka izide, 29. junija. Rok za oddajo materialov je torek, 19. junij, do 12. ure. LO*», . 0,0 naravo, »vas. van vozila Renault! EKO PONUDBA: Jlltm Clio Storla. * 7.800« Clio,. , 9.250« Méflnne.....11.800« ' EKO POPUST dO 5.400 € »štiriletna brezplačna garancija » obvezno in osnovno kasko zavarovanje AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26,1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/64S 166 Servis: 01/56 27 333, 031/64« 166 Nadomestni deli: 01/M 27 222 Internet: www.svtoset.si E-mail: into*svtoset.si 5i L. s ter tehnike i n 1 1 Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 zitek Vam*1* 'juu pihava* 'liku muki, ftaa m riuuu m za ¡/tí» '