CFTTF "»fi ^A.T\ 1977 — ŠTEVILKA »1 — T.ETO XXXT — CEVA !? T)T\\n.n5 GLASILO OBČINSKIH ORGANJŽACU SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC PISMO TITU Tito, o Tebi sem slišala kot otrok in Tvoje ime tni takrat ni bilo jasno. Toda zdaj sem odraščajoče dekle. Berem časopise, poslušam radio, gledam televizijo, prisluhnem pogovoru starejših... povsod slišim Tvoje ime in tedaj spoznavam, kdo in kaj si, kaj mi pomeniš. Tvoje življenj:'- je življenje revolucionarja in borca za pravice. Tvoje ideje so ideje ljudstva. Zato gredo za Teboj delavci, kmetje, mladina. Povsod si zmagovnl in zmaguješ. Tudi sam si nekoč dejal, da je vloga osebnosti tem večja, če se človek bori za ideje ljudstva. Kalil si bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi naiodi. Danes pa to kališ povsod po svetu. '.' Postal si zgled slehernemu komunistu in kadar govorimo o Tvojem delu, govorimo o komunistu, ki je marksistični nauk znal spremeniti v akcijo in uspeh. čeprav si poslal znana osebjiost, si ostal preprost. Tvoja beseda umirja in usmerja, Tvoj nasvet je človeški. Tvoja kritika je očetovski poduk. Ponosna sem. da živim v državi, ki si ji temelje postavil Ti. Ponosna, da jo vodiš in usmerjaš. In to Ti želim še naprej, kajti Ti si neizčrpen vrelec idej in naukov in Tvoj kažipot v novo. boljšo prihodriost je zmeraj zanesljiv. KARMEN STRNAD, 8. a razred, Oš Radeče ^L/IIIII^T— lit Lil—UHK AMBA! v vse to, pa čeprav težko, bi lahko združili vse tisto, kar se je odražalo prejšnjo so- boto na svečani paradi v Ce- lju pod skupnim naslovom »PARADA MLADOSTI, DE- LOVNE USTVARJALNOSTI IN OBRAMBNE PRIPRAV- LJENOSTI CELJA((. Priredi- tev, v kateri je sodelovalo več tisoč pripadnikov najrazlič- nejših organizacij in druš- tev ter ob cesti fcistiih, ki so prišli vse to pogledat, je bi- la našemu Titu, mladosti, dela\Tiosti in tistemu, kar smo v sorazmerno kratkih letih po vojini uspeli z last- nimi žulji in sroi narediti. Za nami je težka povojna pot, ko smo poleg ruševin morali od- pravljati taidi druge težave. Ruševin danes ni več, so so- dobni bloki s svetlimi stano- vanji, so nove velike tovarne, so nove ceste, so nove dvo- rane, so nove šole, vrtci, bol- nice . . . Malo let po vojni je preteklo, vendar zaradi naše- ga delovnega človeka smo ve- liko naredili. Uspeli! Vse to pa je treba varovati, zato vse večjo pozornost posvečamo družbeni samozaščiti, ki je na-, loga in dolžnost nas vseh, ne pa posame2aTiikov. če bcmo tako delali bo to najlepša čestitka našemu dragemu to- varišu Titu in tudi nam vsem, ki živimo v lepi svobodni, mirni in ustvarjalni Jugx3sla- viji. Torej po daljšem času smo v Celju ponovno pristopili k organizaciji takšne manifes- tacije, kot je parada, saj smo želeli z njo prikazati vse, kaj delamo in drugič tudi na ta način izreči čestitke našemu Titu. Revolucionar, ustvarja- lec, mislec, člo%'ek, je včeraj praznoval 8.5. let plodnega in bogatega življenja, katerega kri in meso sta plodno vtka- na v naš današnji čas. S Ti- tom praznuje ttidi naša par- tija, z našo partijo pa vsi tisti, ki želimo varovati pri- dobljeno in čuvati današnje, da nas kdo ne preseneti. Ti- tovo življenje in predvsem delo st-a tista gonilna sila, ki nas pelje po tisti poti, ki je edino pravilna — to je pot svobode, ustvarjalnosti, med- sebojnega sodelovanja in pri- jateljstva, skratka skupno sr- ce za skupne misli in skupne dosežke. Parada je bila v najlepšem mesecu v letu, to je cveto- čem, razigranem, delovnem in tudi ljubezenskem maju, vse skupaj pa je del ustvar- jalnega prispevka h globoki počastitvi ob jubileju našega Tita. Dograjevali bomo Titovo pot, ki jo je sam s sodelav- ci začel v najtežjih trenutkih. Olajšal nam je graditev naše poti in zato bomo to še bolj cenili. Na paradi je bil med mno- gimi tudi prvi komandant slo- venske partizanske vojske Franc Lesikošek-Luka, ki je dal komandantu parade Bran- ku Martiču dovoljenje za pri- kaz vsega, kar smo strnili. To je izsek iz bogatosti, ki jo po težkih trenutkih dograju- jemo v korist nas vseh. (Reportažo objavljamo na straneh 4 in 5). TONE VRABiL 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 21 — 26. maj 1977 OBISK PRI EVI IN VINKU RŽEN TtrO-ČLOVEK BOGATIH MISLI! DROBNI, TODA ZELO PRISRČNI UTRINKI ŽIVLJENJA NA BRIONIH v teh dneh bolj kot kdaj- boli prej iščemo ljudi, ki so na kakršenkoli način imeli kontakt z našim predsedni- kom tovarišem Titom. Tak- šnih ljudi je po Jugoslaviji si- cer veliko, bolj malo pa jih je na našem območju in to še posebej takšnih, ki bi ne- kaj časa delali na znameni- tih Brionih. Med takšnimi sta Eva in Vinko Ržen, ki zdaj stanujeta v neposredni bli- žini Šoštanja ob cesti, ki pel- je v Zavodnje. Hišo, kjer sta pred leti imela skromno sta- novanje, sta počasi preure- dila, razširila in zdaj je v nekaterih prostorih sodobna in prijetna gostilna. No, pa to je postranska stvar, saj se k njima nismo namenili zaradi gostilne, ampak zaradi tega, ker sta bila dve leti zaposlena na Brionih. Tam sta imela veliko pri- ložnosti, da sta prišla v po- sredni in neposredni kontakt s predsednikom Titom, ženo Jovaniko in drugimi jugoslo- vanskimi voditelji ter nena- zadnje s številnimi visokimi gosti iz drugih držav celega sveta, ki so k našemu pred- sedniku prihajali na uradni ali zasebni obisk. Vinko (doma sicer z Dole- njskega, po poklicu kovač, kasneje naredil prvo stopnjo prava, med partizani od vse- ga začetka, spomeničar, ko- munist, človek širokih pogle- dov, dobrega srca in globo- kih misli): »Na Brionih sva bila z ženo Evo leta 1969 in 1970. Sam sem bil šef vseh reprezentančnih objektov, že- na pa je delala kot gospodi- nja objekta pri Titu in Jo- vanki. Sprejemal sem goste in potem za njih skrbel.« In kakšen je Tito z ljudmi, ki delajo okoli njega? Vinko: »Takšen, kot vedno: zelo vljuden, pristopen in po- zoren na vsako kretnjo. Nič mu ne uide.« Eva: »To je posebno doži- vetje. Ko sem ga prvič sre- čala na Brionili sem dobila soline oči. In ko sem Brione zapuščala sem si mislila — če bi bila sama, bi se odlo- čila in vedno ostala tam. To je čudovit človek z never- jetno energijo. Kolikokrat sem bila utrujena, saj tam praktično delaš ves dan, ved- no moraš biti pripravljen, pa sem- pogledala njega in sa rekla — če ta človek ni pri tolikem delu in obveznostih ter dolžnostih utrujen, potem I tudi jaz ne smem biti. Našo utrujenost je uničevala njego- va vitalnost.« Drobni sp>omini so se za- čeli nizati ... Eva: »Kadar je bil na Bri- onih je vstajal že ob pol šes- tih in odšel na krajši jut- ranji sprehod s psom. Po- tem je sledilo branje časni- kov, pregledovanje poročil .. . skratka, začelo se je naporno delo, ki ga je vedno zmogel. Zajtrkoval je šele po deveti uri.. .Velikokrat sem mu skuhala kavo ... Nekajkrat mi je bilo nerodno, ker sem ga ogovorila v njegovem je- ziku, pa je šlo bolj težko, zlasti v začetku. Pa me je pomiril z besedami »govorite slovensko, saj razumem«. Takšen človek se rodi na vsa- kih tisoč let!« Vinko: »Tovarišica Jovanka je izredno pozorna na vsa- ko malenkost, gospodinja v najžlahtnejšem pomenu be- sede. Ogromno stvari oprav- lja sama. Ne vem, če je kak- šen košček določene stvari kje, da tovarišica Jovanka ne bi vedela zanj.« Eva in Vinko nato še obu- jata spomine na lepe dni, ki sta jih preživela na Brionih. Odkrito tudi priznata, da sta tam pridobila veHko znanja in sta hvaležna za ure, ki sta jih preživela v kraju, ki je tudi v svetu postal simbol za srečevanje vseh tistih dr- žavnikov, ki podpirajo poli- tiko enakopravnosti. Torej ti- sto politiko, ki jo je začel in ki jo vodi naš Tito. Eva in Vinko: »Med naji- nim bivanjem na Brionih to- variša Tita nisva videla niti enkrat slabe volje. Ko smo se drugi včasih znašli v te- žavah, nas je tako pomiril, da je bilo takoj ponovno vse dobro. Neka čudovita moč veje iz njega, to je človek bogatih misli, vitalen človek, skratka človek za resnično ob- čudovanje, ki ti daje vso moč za delo. Ob njem enostavno ne moreš odnehati, ampak moraš samo naprej, čudovit je!« Oba Rženova nosita tako kot vsi ostali z Brionov naj- lepše spomine. Zdaj oprav- ljata svoje delo, ki ga oprav- ljata tako, kot sta se »na- učila« na Brionih. Pošteno in vestno, brez premora. Eva: »Vedno se spominjam Titovih besed: »Nismo bili rojeni samo zato, da živimo, ampak predvsem zato, da us- tvarjamo!« To so globoke besede, ki jih moramo ures- ničevati povsod in vsi.« Oba sd še vedno dopisujeta s tovarišem Titom in tovariši- co Jovanko. Takole ob praz- nikih. In dobita tudi odgo- vor. Zdaj bosta poslala sliko hčerke. Vmko: »Tito ima tako rad otroke ...« To je nekaj drobnih, a pri- srčnih spominov z Brionov. Takšnih spominov, ki tudi dopolnjujejo tisto sliko, ki jo ihiamo o našem Titu. Ko smo se poslavljali, sta Eva in Vinko nekako takole pove- dala: »Titove ideje in misU so ta- ko čudovite, da bi bilo res- nično narobe, če jih vsi ne bi uresničevali. Moramo jih, zaradi njega in zaradi nas. Zaradi nas vseh!« Stisnili smo si roko v po- zdrav in jima prikimali, da imata prav. TONE VRABL ZK V OBČINI LAŠKO V ZK SO SPREJELI 42 MLADIH v prisotnosti članov komi- t<^ja, svojih bodočih sekretar- jev osnovnih organizacij In drugih povabljencev je v po- nedeljek zvečer dobilo član- ske knjižice in knjižna spo- minska darila 42 novih čla- nov ZK. Ob tej svečani priložnosti je govoril član IK GK ZKS EMIL ROJC, ki je med dru- gim dejal, da letošnji sprejem, kot lanski, ki je bil vse leto še številnejši, dokazuje, ka- ko je ZKJ zrasla z ljudstvom, da je njen program, program množic, katerih najširše zau- panje uživa. Na začetku par- tijske poti novih članov ZK je predsednik komisije za idej- na vprašanja pri CK ZKS Emil Roje opozoril, da boj za samoupravno družbo, za res- nične socialistične samoupra- vne odnose še ni končan in da Jih čaka še veliko dela, da bi povsem uresničili idejo Manca, ki jo jugoslovanski komunisti jtrvi v zgodovini delavskega gibanja tako ko- renito uresničujejo. Zaželel je novosprejetim članom us- pešno delo In izrazil upanje, da vnašajo v ZK v občini obi- lo revolucionarno.sti in mla- dostnega poleta! Kot je dejal srekretar ko- miteja ZK v občini CVETO KNEZ, je večina novospreje- tih najlepše proslavila svoj praznik — dan mladosti, kaj- ti med njimi je 23 mladincev in mladink, sicer pa je po- prečna starost sprejetih manj kot 27 let. Od 42 novih čla- nov ZK je 2Q čistih delavcev, so pa bili predlagani in spre- jeti v 17 organizacijah po de- lovnih kolektivih in na tere- nu. Na svečanosti je z venčkom borbenih delavskih in parti- zanskih pesmi sodeloval mo- ški pevski zbor iz R. Toplic pod vodstvom dirigenta Juli- ja GORICA. LJUBEČNA: NOVI ČLANI ZK v LJUBECNI — industriji keramičnih, kislinoodpomih in opečnih proizvodov bodo v teh dneh sprejeli nove čla- ne v organizacdjo ZK. Vseh osem članov, ki jih bodo sprejeli, je predlagala za siprejem osnovna organizaci- ja ZSMS. S tem sprejemom bodo v »Ljubučni« dopolnili praznovanje letošnj^ih po- membnih jubilejev. M. BRECL UUBNO: KOVINARJI SO SE OSAMO- SVOJILI v ljubenskem Gradbeniku je že pred meseci prišlo do raz- poke. Temeljna organizacija združenega dela gradbincev se je namreč ločila od mati- čn^a podjetja in priključila velenjskemu kolektivu Gore- nja. Kovinarji so ostali sami. Prejšnji teden .se je ta 120- članski kolektiv na referen- dumu odločil, da ustanovi sa- mostojno delovno organiza- cijo. In tako so stekla še druga dela, da v bistvu nova organizacija združenega dela zaživi samostojno življenje. Hkrati s tem pa se razvijajo tudi ugodni poslovni odnosi s kolektivom ravenske žele- zarne. M. B. LENKA FIJAVŽ Na Štajersko je prišla skupaj z mošem pred osemindvajsetimi leti, ta- krat, ki ni nihče spraševal ali gre rada ali ne. Lenka^ doma iz Cerknega na Pri- morskem je imela to za partijsko dolžnost in naj- prej se je ustalila na Stra- nicah v konjiški občini. Zdaj živi v Vitanju ke enajsto leto in je gonilni motor kraja. Njenih funk- cij ne bomo naštevali, la- hko Pa zabeležimo, da je tovarišica Lenka vedvo tam, kjer je potrebno po- prijeti in začeto delo iz- polniti. Letošnje občinsko priznanje Osvobodilne fionte je samo skromno priznanje za njeno tiho, a čvrsto delo, ki ga je pov- sod ču-titi. Zapisali smo — skromno in tako njeno nujvečjo lastnost nameno- ma podčrttali in izpo- stavili. Svoje človeške lastnosti in klen značaj je Lenka čr. pala v vojni, ki jo je kot mlado dekle preživljala v Mali Moskvi, kot so tak- rat imenovali Cerkno, Ne- posredno je sodelovala kot skojevka, ki je bila za- dolžena za najbolj zaupne naloge. Znaša se je tudi na seznamu Nemcev, ki so 7ia vsak način hoteli do- biti v roke sedem skojevk — živih. Kljub iskanju, Nemcem to ni uspelo, ker jih domačini niso izdali, »Moja največja trofeja, ki sem jo prinesla iz voj- ne, je živa koža,« čisto preprosto pove Lenka Fi- javževa. »Revolucija je slonela na idejah in zadaj za našo družbo so žrtve. To preprosto pozabljamo, nikoli pa tega ne smemo pozabiti, O tem moramo pripovedovati naši mladi, ni, ki je v bistvu dobra, poštena, le navdušiti je ne znamo. Zgledi vlečejo, to še vedno drži in mladim moramo biti danes zgled. Partijka sem od leta 1946, takrat je cvetelo to- varištvo, Povojna leta sem veliko delala, pa nič več od ostalih. Bili smo pijani od zmage in poprijeti smo z močmi, katerih moč da- nes težko razumemo. Moja mladost je bila lepa, lepša od današnje, če jo primerjam z življe- njem sedajne mladine.« Na Lenkin obraz se pri. krade osamelost. A le za hip, ko govori, da ji je težko brez sina in vnuka. >Sin, pilot inštruktor, red- ko pride, vnuka pa je dala v varstvo, da se bo igral z vrstniki. Navajena je odrekanja, pa je kljub temu težko. Vrzel polni z delom. Kre- ira tuhta in prepričuje tr- de Pohorce za novi sa- moprispevek v konjiški občini. »Tako rada imam te ljudi,« naveže za konec, »ker so pošteni, čeprav grobi, trdi. Z njimi se da delati, pričakujejo pa od nas izpolnjene obljube. Tudi sami bi jih izpolnili, če bi jih prevzeli in kar rečejo tudi držijo.« ZDENKA STOPAR PIŠE IVAN SENICAR ■jV OBISK PODPREDSEDNIKA Združenih držav Amerike v Jugoslaviji v tem času, sama vsebina raz- govorov in ton poudarkov so brez dvoma razveseljivi. Walter Mondale je obiskal našo državo kot odposlanec predsednika Carterja. Ob prihodu v Beograd je izjavil, da Amerika že »od nekdaj priznava pomen tesnih diplo- matskih odnosov z Jugoslavijo in da visoko ceni vlogo, ki jo ima naša dežela v svetu«. — Naši stiki in sodelovanje z Zdi-uženimi državami Amerike so v zadnjih desetletjih doživljali svoje padce in vzipone, v glavnem pa so bili koristni za obe strani in prijateljski. Predsednik Tito je uradno obiskal Wa- shington od 27. oktobra do 2. nov. leta 1971, zatem pa so sledili plodni obiski R. Nixona, G. Forda in lani H. Kissingerja. V tem času je medsebojno sodelovanje na- predovalo in z različnimi odtenki, sicer je pa vendarle v ameriških političnih krogih prodiralo spoznanje, da je potrebno Jugoslavijo vzeti takšno, kot je — to je neodvisno, socialistično in neuvrščeno. — Združene države Amerike so kot naš zunanjetrgo- vinski partner na četrtem mestu (za Sovjetsko zvezo, Italijo in Zvezno republiko Nemčijo). Lanska vrednost medsebojne blagovne izmenjave je znašala 723 milijo- nov dolarjev, okrepilo pa se je tudi poslovno sodelova- nje, predvsem med bankami, deloviaimi organizacijami, pri skupnih vlaganjih m podobno. Naša trgovina ima v ZIDA položaj »največjih ugodnosti« (kot tudi mnoge druge države), kar velja že od sklenitve takega spora- zuma med Srbijo in ZDA leta 1681. Zdaj pa obstaja tu- di jugoslovansko-ameriški svet za ekonomsko sodelova- nje, ki združuje okoli 90 ameriških in okoli 100 naših gospodarstvenikov in predstavnikov bank. Pred dvemi leti je bila v Ameriki na uspešnem uradnem, poslovnem in prijateljskem obisku delegacija izvršnega sveta SR Slovenije, na čelu katere je bil predsednik sveta An- drej Marine. Apnla letos pa je bila na podobnem obi- sku delegacija iz SR Hi-vatske. Pred tedni se je v Pittsburgu zaključil mesec jugoslovanske kulture. V ZDA živi tudi veliko naših izseljencev, predvsem Slo- vencev. — Ameriškega podpredsednika so sprejeli podpred- sednik predsedstva SFRJ Stevan Doronjski, predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov (delegacija naše skup- ščine se pripravlja, da obišče Ameriko) in sam predsed- nik Tito. Walter Mondale je prinesel našemu predsed- niku osebno pismo J. Carterja, ga obvestil o ameriški politiki in diplomatski aktivnosti na jugu Afrike in iz- razil ameriški interes za nadaljnji razvoj še tesnejših odnosov z Jugoslavijo. Mondale je tudi zagotovil, da so razjasnjene zadeve okoli izgradnje nuklearne centra- le Krško, in da se bo izgradnja nemoteno nadaljevala, hkrati pa je povabil Edvarda Kardelja, naj obišče ZD.A, kjer bi se naj pogovarjal s predsednikom Carterjem in člani ameriške vlade. •— Predsednik Tito je izi-azi-l svoje zadovoljstvo z vsebino pisma ameriškega predsednika, poudaril dobre medsebojne odnose, hkrati pa močno naglasil tudi našo zaskrbljenost z razvojem v Afriki in na Bližnjem vzhodu. — Sedanji obisk ameriškega podpredsednika kaže ne le interes za sodelovanje z Jugoslavijo, ampak tudi za neuvrščene in za bližnji sestanek konference o ev- ropski varnosti in sodelovanju v Beogradu. PRIPRAVE NA VOLITVE^ OCENA DELA DELEGATOV s pripravami na volitve je tudi v celjski občini treba nemudoma pričeti. Takšen je bil sklep občinske konference SZDL, ki se je v Celju se- stala miniili teden. Ob tem, ko se znotraj frontne SZDL pripravljamo na kakovostno izvedbo voli- tev, ki bodo prihodnje leto spomladi, pa je predvsem po- membna kritična ocena in vrednotenje dosedanjega dela delegatov in delegacij, skup- ščin, izvršilnih organov in drugih. Ta ocena mora biti namreč osnova za odločitve ob p>ostopkih evidentiranja, ki so v krajevnih konferen- cah SZDL že stekli. Treba bo namreč razmišljati tako o reelekcijah kot rotaciji. Ocenam uspe.šnosti dela bo- do sledile še ocene tistih te- žav, ki so v dosedanjem ob- dobju predstavljale največje ovire pri delu delegacij. Ob vsem tem pa bo govora tudi o konferencah delegacij, ob- segu posameznih delegacij, splošnih in posebnih delega. cijah in podobno. Da bi delo kar najbolj hitro in skladno teklo, bodo v vseh krajevnih konferencah in tozdih nemu- doma ustanoviM koordinacij- ske odbore za volitve in ka- drovska '/prašanja. Ti odbo- ri bodo nosilci kadrovskih in organizacij:skih priprav na volitve. Ob upoštevanju vseh dogovorjenih kriterijev in po. litične ocene bodo stekli tudi | postopki evidentiranja mož- nih kandidatov za nosilce de- legatskih funkcij v nasled- njem obdobju. Pri evidenti- ranju pa bodo še j>osebej p>o- zorni do ustrezne strukture delegacij, predvsem pa bodo pazili na ustrezno zastopa- nost mladine, žena in kme- tijskih proizvajalcev. BS PRISPEL ZBOR IZ ^ TALLINA v torek popoldne je prispel v Celje na XII. MPF dekliški pevski zbor iz Soivjetske re- publike Estonije, iz Tallina. Zbor vodi dirigent Heino Ka- Ijuste^ zbor pa sestavlja .S8 pevk, izbranila iz vseh 15 šol, kolikor jih je v Tallinu, ki ima okoli 400 (X)0 prebiivalcev. Včeraj so imeli koncert v Šentjurju, v petek pa si bodo ogledali štorsko železarno in imeli v Štorah tudi koncert. Zvečer bodo nastopil v tek- movalnem delu rednega fes- tivalnega sporeda. Danes pa so gostje mariborskih pevec*. D. M. it 21 —26. maj 197T NOVI TEDNIK — stran 3 RIMSKE TOPLICE OB PRAZNIKU LEP ŠOPEK USPEHOV \0:2E DiACCI IN JOŽE JURAČ NA SVEČANOS Praznovanje krajevnega pra- nika^, ki ga lebo« povezaijejo partijskimi in Titovimi ju- lileji, so v Rinriskih Toplicah ačeli preteklo nedeljo z go- tovanjem »Slovenskega okte- a«, zaključili pa to nedeljo z jprizoritvijo Nušičeve kome- lije >^Dr((, ki so jo v dvorani ojno medicinskega centra aigrali mladi amaterji iz os- lovne šole. Po šport-nih prireditvah, ka- cršne so bile prijateljske tek- ne med odbojkarji zdraviliš- aUi mest (Rogaška Slatina, jašdTO, Rimske Toplice), tek >o ulicah kraja, pohodom na'I jgodovinsko Kojzico, se je so- jotiii popoldan začel s slav- nostno sejo krajevne konfe- rence in vodstev krajevnih političnih organizacij. Poleg preživelih ustanovnih članov- Pokrajinskega odbora OF za Štajersko v maju leta 1941 Mop.3k Diaccia in Jožeta Ju- raea, so se slovesnosti udele- žili ugledni politični delavci laske obSine, številni krajani in povabljenci. Pradsednik krajevne ^nfe., renče Frajjci Perše je v svo-.i jem govoru najprej orisal Bgodovinske dogodke od 1937 naprej, se ustavil ob zgodo- vinskih sklepih ustanovnega kongresa KPS na bližnjih Ce- binah, katerih neposredna že- tev je bila med drugim prve dni okupacije zgodovinska ustanovna seja OP za štajer- sko, katere se v Rimskih To- plicah vsako leto spominjajo ob krajevnem prazniku. V drvigem delu svojega go- vora je predsednik Perše mo- gel nanizati celo vrsto delov- nih uspehov, ki za krajevno staipnost mnogo pomenijo'. Pravkar pridobljena novina je avtomatska telefonska centra- la za lt>0 piriključkov, nov poštini urad v neiselju, Pr^ letom so bila v tej sfaipnosti v hudih skrbeh nad usodo Tovarne lesne galante- rije. Sicer ta obrat še vedno ni prišel na zeleno vejo, je pa vključen v domačo OZD TIM, ki je zagotovila sigur- nejši jutri, pa tudi že boljši današnji zaslužek. Se več, v stari šoli, ki je bila že kamen spotike, so uredili poslovne prostore za TOZD Gračnica, kar pomeni, da TIM računa na širitev proizvodnje v tem kraju. V kratkem bo Kmetijska zadruga napolnila z živino nov moderen hlev za okoU uk) grl. V Ogečah je bil zgrajen spet nov stanovanjski blok za 11 družin, v njem pa imata no- ve prostore tudi krajevna knjižnica in kraje^-na skup- ' nost ter krajeivne organiza- cije. Nekdanja naselja Ogeče, Rimske Toplice in šmarjeta se stapljajo v urbano celoto in ni brez pomena povedati, da je urbanemu središču pri- merno bila zgrajena tudi ka- nalizacija, Urejeno in razšir- jeno je tudi pokopališče, ure- jene poti, v začetku pa je gradnja otroškega vrtca za 40 otrok, Zares lep šopek prireditev ob prazniku! Pa govornik ni nehal pri naštevanju uspehov ter dosežkov, marveč je za- stavil tudi nove cilje, ki jih s samoprispevkom in drugimi sredstvi v kraju kaAijo uredita v prihodnjem in prihodnjih Idtih. J. Kr. V veliki pretiiavalnici Tehniške šole v Celju ,|e 'i .s. r a.Hitraj hlovesis.rst ob svečanem sprejemu mladili iz vseh srednjih šol v Zv uss ■ i-:!^. 90 dyakiMJ in dijikov je pn sprejemu, ki je bil združen s krajšim kulturnim prOf;raniiom odpotovalo v Kumrovco, kjer so si offledjili spominski dom v Kumrovcu in spomenik !Viat!,(i Oubcu v Stuhii;«. FRANKOLOVO ...lUiiiiiiMjmiLlijii iiiiin ii i iii ■iiiiiiii m -^^.j ¥ SPOMIM NA USPELO AKCOD PARTi2ANO¥ Prebivalo! Prankolo^^/^ga praamujejo 23. maj' kot svoj praznik in to v spomin, ko je .sikupina partizanov v tej noči 1944. leita iavedla v sa- mem središču kraja uspelo oboroženo in protpagandno akcijo. Tako so ia^jrasnili skladišče orožja in sbreLiva ter na stene in ograjo napi- sali več gesel, kot »živel Ti- to«, »živela OFc( in podobno. Vrh tega so pregnah okupa- torjerve učitelje. Na koncu so se zbrali v središču trga in zapeli nekaj slovenskih pe- Simi. Akcija je iinela i23reden od- rotov. Njen .spomin in kirajefww praasndk, ki so ga po\'eziali s počasitditvijo vseh jubilejev naše reejal jo, da se le- tošnjemu slavnostnemu vzduš- ju ob krajevnem prazniiku pridružuje še delovno. Tako gre h koncu akcija za pre- ureditev b.ivše poslovne zgradbe celjske Obnove v dom druabenofpolirticnih orga- nizacij in krajevne skupno- sti. Tu zraven pa bo stal m- di novi otroški vrtec. Prav tako Se v tem času ponaša- jo z natpeljavo vodovoda v Bukovje in Rakovo steao. Sda^rju pa so daM pomemjben delež tudi domača gasilci, Id _3o v nedeljo dobili novo mo- torno brizgalno in hkrati tu- di prasitor za orodje in opre- mo. Tuidi v tej akciji za mo- čomo briagalno, kot v osita- lih, so sod/elovali in piri«spd. vaU domačini. Anton SpaglijČ pa je v sivo- jem go\TO'ru opozoril tuidu na modernizacijo ceste na ČeS- njioe. Akcija nikakor ne uspe. Kot vse kaiie zaradi različnih stališč nekaiberih Ijodi. Skoda, Dej«itvo je namreč, da bodo tiispeli le. tedaj, če bodo združili sfvoje sille in sretd- stAra, ne pa če j.ili drabijo. Proslavo tarajerctegsa pra^- laa je domača ocrganizacija SZDL rzkoirisbiJa še za to, da je podelila bronratsita zna- ka OF uglednima družibeno- polatičnima dela^rcertia. To '.xiličje sta dobila Bagdian ,§nabl in Rudi Hrovajt. Lepo proslaivo so dopotaLU z uspelim Icuilfcuirnim pr'3(gira- mom, v I«it©rem so nastopili šalsiki otroci in drugi M BOŽIČI pr¥ic doma Te dni bo priplula v na.še vode tadja SpliJŠne plovbe v Piranu, ki je ob splovitvi, lansko jesen na Japon- skem, dobila ime po mestu ob Savinji — Celju Ob pristanku bo posebna slovesnost, ki se je bO udeležila tudi delegacija celjskega mesta. Sieer pa bo Celje podelilo ladji, ki nosi njegovo ime, odlitek ori- ginala celjskega grba, zatem sliko Celja, ki jo .je nasli- kal akademski slikar Avgust Lavrencič itd. Posebna, več ali manj simbolična darila, prispevek in izdelki celjskih delovnih kolektivov, so pripravljena tudi za vse mornarje na ladji Celje. Ob slovesnem in prvem pristanku ladje Celje v našem morju bodo sodelovali tudi pevci in pevke Prešernovega zbora ter istoimenska godba na pihala. Ko so člani izvršnega sveta celjske občinske tskup- ščlne razpravljali o tem dogodku in programu, so skle- nili, da bodo grb mesta Celja, posebno priznanje Celja, ki ga odobrava izvršni svet, podelili kolektivu Splošne plovbe v Piranu. Zato, ker se je odločil, da ena izmed njegovih ladij nosi ime me.sta Celje. MIB USPEL REFEBEMDOM NA GOMILSKEM Občani krajevne skupno- sti Gomil&ko so se včeraj odločali na referendumu za krajevni samoprispevetc, ki ga bodo izkoristili iz- ključno za svoje potrebe. Štetje glasov je pokazalo, da je referendum uspel, saj se je za samoprispe- vek odločilo 59,25 odstot- ka občanov. Udeležba na sedmih voliščih je bila povprečna 96,23 odstotka, najbolj .se je iakazalo vo- lišče na Rezani, kjer se je za samoprispevek odloči- lo kar 76,67 odstotka vo- lilcev. Pravo nasprotje temu pa je bilo volišče v Grajski vasi — kamnolom, kjer se je za samoprispe- vek odločilo samo 26,32 odstotka občanov. Samo- prispevek bodo plačevali pet let in tako zbrali mi- lijon in 600 tisoč dinarjeiv, s tem pa bodo sofinanci- rali izgradnjo novega več- namenskega doma, v ka- terem bo prostor za kul- turno in športno dejavnost, trgovino in pošto. Stopnja samoprispevica za zaposlene je 2,5 odsto- tka od osebnega dohodka, za kmete bo osnova 6- kratni katastrski dohodek, medtem ko bodo obrtniki plačevali od povprečnega mes&čnega dohodka v so- cialistični republiki Slove- niji, povečanega za 70 od- stotkov, stopnja za upo- kojence pa bo 1,5 odstotka i za tiste, ki prejeonajo več j kot 1 .'iOO dinarjev pokoj- nine. TONE TAVČAR železnica! IZ CELJA lODi DIREKTNA VEZA S v nedeljo, 22. maja je za- čel na naših železnicah ve- ljati nov vozni red. Na vpra- šanje, katere so glavne spre- membe,, je referent za pro- m.et pri celjski prometni sekciji, Franc Pešec, dejal, da do bistvenih sprememb ni prišlo. Seveda pa so pri uveljavitvi novega voznega reda znova predvsem upošte- vali prevozne potrebe delav- cev in dijalcov. Na progi Zidani most—Ma- ribor je razlika v tem, da bo potniški vlak iz Dobove, ki prispe v Cele ob 6.20 nadalje- val pot do Mari1x>'ra (prihod ob 7.35). Ta vlak se bo iz Maribora vračal ob 10.20 in prispel v Celje ob 11.30 ter odpeljal ob 11.35 Ta par vla- kov bo vozil na odseku Ce- Ije-Maribor-Celje ob delavni- kih. Na željo zdravilišča Laško bo imel brzi vlak, ki vozi iz Sarajeva aa Dunaj postanek tudi v Laškem (ob 7.46). Na progi Cel je-Velenje bo- sta vozila ob sobotah in ne- deljah tudi vlaka v dopoldan- skem času. In sicer iz Vele- nja ob 9.11 Ln s prihodom v Celje ob 10.00 ter s povrat- kom iz Celja ob 11.05 in pri- hodom v Velenje ob 11.55 uri. Ta dva vlaka namreč dosiej [ ob sobotah in nedeljah nista vozila. Vlak, ki prispe iz Velenja v 'Celje ob 6.22 bo nadaljeval ob 6.37 direktno za Zabok, ob 6.24 pa bo že imel novo zvezo na potnižiki vlak za Ma- ribor. Na progi Celje-Za;bok in Stranje-KuQxrovec tudi nj bi- stvenih sprememb. Na posta- ji. Grobelno je vzpostav^ena 25veza zadnjega večernega vla- ka proti Rogatou in Kumrov- cu na vlak iz Maribora. Pra-v tako bo v Rogatcu na potniški vlak iz Zagreba s prihodom ob 16,55 aveza na potniški vlak proti Cel.ru In Kumrov- ou. Na željo potnikov lx> vlaa, ki odpelje iz Celja ob 13.10, vozil ob sobotah z vema garniturama in se v Stran delil. Zanimive lio budi vlaloovne zveze za Split, Sta-nje se je izboljšalo in tako bo vlak Salona ekspra« vozil budj vsak petek zvečer. Poiniki a našega območja bodo vsto- pili na brai vlak v Olju z odliodom ob 18.57 in se pe- ljali direktno do Splita. Ra- zen ob petkih bo ta vlak vo- zil še ob dnevih, ko so izme- ne 7 letoviščih- To je vsakih deset dni. V sezoni bo vsak dan v Zidanem mostu tudi zveza na Tauem ekspres, ki bo Imel odhod iz Zidanega, mosta ob 19.27. »Na(j še povem,« je zaklju- čil Franc Pešec, »da so že stekle priprave za sestavo vo- znega reda za naslednje yb- dobje. Zato bi bilo pr.av, če bi že zdaj dobili prve pri- pombe in predloge.« M. B. USPEŠEN PREIZKUS ZiNA^NJA Občinski štab civilne zašči- "te, Rdeči, križ . in Občinska gasilska zsveza Sentj ir so v okviru programa letošnjih prbslaiv organizirali skupno manifestacijo za preizkus znanja in izurjenosti vseh svojih pripadnikov. Uspelo tekmovanje je bilo v krajev- ni skupnosti DramLje, Sodelovala je ena ženska desetina gasilskega društva Slivnica, osem gasilskih dese- tin in eno industrijsko gasi.- sko društvo Bohor iz Šen- tjurja, zatem šast enot civU ne zaščite iz krajevnih skup- nosti prav toliko ekip prve pomoči iz organizacij adn.tže^ nteiga dela in anajsit »i.p piv© 101 iz krajevnih ^kiipno- Pred pričeblcom telcmova nja je bil mimohod vseh na- stopajočih, pozdravni govor pa je imel predsednik ob- činske skupščine Vinko Jag >• dič, ki je tudi opozoril na. pomen usposobljenosti ©kipi v okviru krajevnih skupaojli in organizacij združenega dr^ la. Ob tej priložnosti so akt. vir ali tudi eno od dejavno- aU »družliene samozaščite, fco je narodno zaščito v krajevni skupno t-.^i Dramlje, k)ot prvo v šentjurski ob&ni. IVAN 250GAN ¥LAK BiE: SBEČAf^JE . v Oelju je bil sestangik odbora, ki skrbi v Slove- niji za Vlak »Bratstva in enotnosti«. Lanski vlak, ki je pripeljal v Slovenijo, so vsi ugodno ocenili ter se zavzeli, da je treba te vezi še poglabljati. Zelo ugo- dno se razdajajo tako »med vlaki« srečanja med posameznimi pobratenimi krajevnimi skupnostmi, šolami, delovnimi organi- zacijami in to v obeh repu- blikah, katere vlak pove- zuje — Sloveiriiji in Sr- biji. Na seji odbora, ki jo je vodil predsednik Jari- ko Že^art, so se za^/zeU za še večje sodelovanje zlasti ru gospodarskem področju. Zadnje dni septembra, oz. prve dni oktobra bo srečanje obeh pripravljal- nih odborov, tokrat v Slo. veniji. Ocenili bodo sode- lovanje po lanskem vlaku in spregovorili o pripravah za Vlak, ki bo prihodnje leto odi>eljal v Srbijo. To srečanje pa bi izrabili tudi za izmenjavo mnenj o uresničevanju delegatske- ga sistema pa kako je z družbeno samozaščito, SLO in kako bomo pred- stavili v Srbiji slovenske zgodovinsko-turistične /v nimivosti. SL,. KONJICE^ OSREDNJA : PROSLAVA Na osrednji torkovi občin- ski proslavi v počastitev letoš- njih jubiiejeiv revolucije, Ti- toivega rojstnega dne in Dne- va mlado.sti, so sprejeli v ml*- dinsko organizacijo 370 pio- nirjev iz konjiške občme. Mladinci _ pripadniki terito^ ria»lnih enot pa so s svečana zaprisego potrdili pripadno.st in pripravlejnost braniti na,k, 27. maja. bo- do na slavnosten način odpr- li še preo,stali del elektrifici- rane proge tako imenovanega slovenskega magistralnega že^ lezni,škega križišča med Mari- borom in Šentiljem. Tako bodo poslej tudi po tej 16 km dolgi progi lahko vozili eleiktrični vlaki, s tem odsekom bo elaktrificiran ce- lotni železnišiki križ, kar ni velikega pomena le za sloven- ske in istrske železaiičarje. ki so združeni v železniškem go- spodarstvu Ljubljana, mar- več tudi za naše gospodarst- ■vo in železniški potniški pro- met. Korak naprej v posodablija- nju slovenskih železnic. Tako imamo poslej v Slo- veniji eleiktrificiranih 300 kirn prog. za kar je bilo poraiblja- nih okoli 3ir. milijonov dinar- jev. 4 stran -~ NOVI TEDNIK št. 21 — 26. maj I977 V PARADI MLADOSTI, DELOVNE USTVARJALNOSTI IN OBRAMBNE PRIPRAVLJENOSTI CELJA Komandant parade Branko Martič je sporočil komandantu prve partizanske vojske Francu Leskošku-Luki, da je parada nared. ^ Kljub temu, da so pri- prave za letošnjo parado bile sorazmerno kratke pa je vse skupaj potrdilo, da se da tudi v kratkem času veliko narediti, če to lju- dje želijo. Tako so v vseh delovnih organizacijah, društvih, specializiranih organizacijah, krajevnih skupnostih, športnih in kulturnih društvih, šolah ter drugje takoj pristopili k akciji, da bi se na pri- kaz svoje dej a™ os ti v pa- radi čimbolje pripravili, že sama generalka v petek zvečer je potrdila, da ima- mo veliko in da veliko zmoremo. Treba Je samo stopiti skupaj in pokazati. Sobota je bila kot na- lašč za parado. Malo pred začetkom se je sicer son^ ce skrilo in celo v Ljublja- ni so za naš konec napo- vedovali nevihte, vendar iz vsega skupaj ni bilo nič, razen lepega dogodka, ki ga dolgo tisti, ki so v njem neposredno sodelova- li in oni, ki so v njem so- delovali posredno, ne bodo kaj kmalu pozabili. Tako je po paradi bilo slišati med drugim tudi to, da v Celju po Ostrožnem ni- smo imeli kaj tako sloves- nega, da je škoda, ker te- levizija ni posvetila več pozornosti itd. Kakorkoli že, parada je bila dejansko prikaz vsega, kar imamo in lahko reče- mo, da imamo veliko. Pred začetkom parade, ko so iz zvočnikov na vse strani odmevale borbene in~ delavske pesmi, med njimi pa citati iz Titovega življenja, je bilo kot v pa- nju. Ljudje so prihajali z vseh strani, ter si iskali čimboljši prostor, da bi videli parado. Začelo se je točno ob 15. uri, ko so združeni pio- nirski zbori ob spremlja- vi godbe na pihala Zelezar iz štor pod vodstvom Pav- la Bukovca zapeli, po ši- roki cesti pa se je pri- peljal komandant parade Branko Martič in zaprosil Franca Leskoška-Luko, pr- vega komandanta sloven- skih partizanskih enot. »Tovariš Franc Lesko- šek-Luka, udeleženci para- de, delovne ustvarjalnosti in obrambne pripravljeno- sti občine Celje pripravlje- ni na mimohod.« Franc Leskošek-Luka: »Lahko začnete!« Komandant Branko Mar- tič: »Razumem!« Zatem se je začelo. Na čelu številne zastave, za njimi praporščaki, pa pri- padniki naše vojske, teri- torialci, prostovoljci, civil- na in narodna zaščita, pri- padniki milice . . . Eni bolj strumni, kot drugi, vsi pa z eno samo mislijo — po- kažimo, kaj znamo! V posebnem ešalonu so se predstavile delovne or- ganizacije. Videli smo vso širino, ki jo imamo v celj- ski občini. In kar je po- novno najpresnetljivejše - delovne organizacije so tudi ta prikaz vzele na vso moč resno ter po najbolj- ših močeh poskušale na avtomobilu ali dveh poka- zati srž svoje dejavnosti. Svojih dosedanjih uspe- hov in želja, načrtov. športniki v pisanih ob- lačilih so predstavljali nov ešalon. Bogata .športna tradicija in sedanjost sta bili lepo predstavljeni. Zal smo pogrešali nekatere športnike, ki pa so na isti dan tekmovali za dragoce- ne lovorike. Pogrešali smo tudi to, da je med športni- ki bilo najmanj (ali sko- raj nič) napisov o posa- meznih društvih, kajti oz- nake na dresih so le za vse premalo vidne. Kulturna društva oziro- ma njihovi predstavniki so predstavljali poseben šarm parade. Droben ut- rinek: pevci upokojenske- ga zbora so*v pozdrav go- stom na tribuni prisrčno 7,amahali s klobuki, fol- klorna skupina je pred islavnostno tribuno zaple- sala ples, ki združuje nas vse. Posebno poglavje pa so bile šole. V najboljšem! Vsi so se izJcazali na po- seben, mladosten* živahen ustvarjalen način. Pred- sta\Tiiki tehnične šole so bih (pa brez zamere) pa- rada »v malem«. Zastave, godba iz Liboj, štirje por- treti Tita, Marxa, Engelsa n Lenina pa dijaki v delov- nih oz. učnih oblačilih, pe- dagoški kader. Prikazali so dejavnost šole od »A do Ž«. Pa predstavniki srednje medicinske šole! čudovit pogled nanje! Mo- dre uniforrjie, kombiuirane z belim, na prsih rdeč na- gelj, nad glavami izpisano »MI SMO TITOVI TITO JE NAŠ!« In za povrh še izjemno lep korak, porav- nane vrste. Lepo! Še bi lahko omenjali, saj je vsak po svo.ii naj- boljši volji dal prispevek k prireditvi, ki se je bo- mo dolgo spominjali. Komandat brigade Bran- ko Martič je bil po para- di zadovoljen: »Uspeli smo. Pokazali smo. še en- krat, da smo tudi v krat- Viem času zmožni narediti /druženi v eni vrsti: prapori zveze borcev. Odlikovanja na pršili govore svojo seoduvino. Tisto, ki jo potrjuje zanos v očeh prekaljenih borcev. r.urno ploskanje je pozdravilo pripadnike na.še slavne armade. S strumnim ko- rakom so mladi fantje pokazali čvrstino, ki je tako značilna za vojsko. V sklopu .splošnega ljudskega odpora so tudi vrli člani cel.jske.era konjeniškega kluba, ki so se na paratli z lepo urejenostjo in mirnim nastopom še posebno izka- zali. Kaj bi brez veteranov — gasilcev, kaj bi brez teh dobrih ljudi? .\vto šola — pomembnost njene vloge ie potrdila navzočnost na paradL Jt. 21 — 26. maj 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 JE SODELOVALO VEČ TISOČ UDELEŽENCEV človek, delo, kultura! Te tri besede povedo veliko, a ne vse, kot kljub številni udokv.hi niso mogli povedati vsega delovni ljudje na sobotni manifestaciji znanja, dobre volje in moči. - in izpeljati tako veliko stvar, kot je bila parada. Nekaj »drobtinic« nam je »ušlo«, vendar ne na zmanjšanje zunanjega učin- ka. Zdaj pripravljamo za- ključno oceno parade. Pre- pričan sem, da bo ugodna, saj kljub nekaterim ma- lenkostim ne more biti drugačna.« Tako je tudi res. In ob koncu tega zapisa lahko mirno zapišemo, da je bil to izjemno lep prispevek k praznovanju vseh leto- šnjih pomembnih jubile- jev, mesecu mladosti in 85-letnici tovariša Tita. Tu- di ta parada pomeni zma- go v prikazovanju vsega, kar imamo, zmoremo in hočemo! Telcst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED Jože Bauer, Franc Leskošek-Luka, Jože Marolt Traktorji štorskih železarjev: simbol v imenu celotnega celjskega gospodarstva. Tehniška šola — zanjo so rekli, da bi lahko imela svojo samostojno parado, toliko so pripravili. TURIZEM V TURISTIČNIH DRUŠTVIH PROSTORA ZA VSE Vprašanje je bilo izjrečeno na nedavni konferenci celj- skega turističnega društva. SiojT pa problem, ki se skri- va za njem, ni samo celjski. Je več alii manj značilen za vsa turistična društva pri nas. Za tista na širšem celjskem območju, za ona v Sloveniji in državi. Dejstvo je namreč, da med člani teh družbenih organizacij močno prednjači- jo starajšd ljudje. Mladih je ma,lo, zlasti pa jih je malo delavnih v društvenih orga- nih. Ko so na konferenci celj- skega turističnega društva vprašali, kje so mladi, smo slišali odgovor, da sta v up- ravnem odboru sicer dve mla- dinki, djjaldnji turističnega oddelka celjske ekonomske šole, da pa ju na sejah in pri delu sploh ni videti. Morda bi drug-ačna ocena na isto vprašanje padla v Šempetru, kjer je društvo našlo dovolj pri!ožnO:Siti- za delo z mladino. Pa tudi mla- di so se odzvah. Oni iz Pod- loga pa celo jamarji iz Pre- bolda in drugi. Tu je šlo za konkretno akcijo za ure- ditev jame Pakel. Mladi so se pri teh delih izkazali. V njih so uživali. Morebiti bi takšne in po- dobne primere našli še kje. Sicer pa ni namen, da bi jih iskali, bolj bi se radi posve- tili odgovoru, zakpjj ni mla- dih v turističnih društvih in zakaj jih ni v njihovih orga- rkih. Na vsak način gre za prob- lem, ki si zasluži družbeno oceno. Pa ne zato, da bi iz teh organizacij kogarkoli od- ganjali, mar/eč edinolo zato, da bi uigotovili, ali je lahko delo v teh društvih takšno, ki bi lahko privabilo tudi mlade. Pa ne samo kot pa- sivne spremljevalce, marveč kot aktivne delavce. Kot ak- tivne turistične delavce. Tursitična društva so druž- bene organizacije s širokim krogom dejavnosti. Prevladu- je seveda turistična vzgoja, prav tako skrb za okolje, or- ganizacija izletov, sodelova- nje z drugimi turističnimi or- ganizacijami, propaganda in še kaj. Tudi družabna plat ima svoje mesto. Tudi spoz- navanje ožje in širše domo- vine, tujine itd. Vsa ta aktiv- nost pa ni značilna samo za starejše Ijtidi, v njetj je tu- di dovolj prostora za mlade. Pomemben delež bi lahko mladi v turističnih društvih imeli pri skrbi za čuvanje okolja. Na vsak način je to delovno področje, ki zadeva slehomega človeka. Tudi mla. dega ali predvsem mladega, V tej aktivnosti se tudi vzga- ja ljubezen do domačega kra- ja- Izleti in spoznavanje lastne domobine so tasta oblika de- la, ki je mladim več kot bli- zu. Lahko bi pripravljali ce- lo posebne izlete za mladino. Takšne, ki bi povezovali ko- ristno s prijetnim. Skoraj sleherno turistično društvo ima v svojem let- nem delovnem načrtu tradi- cionalne turistične prireditve. Tudi določena komimalna de- la ali dela na lastnih objek- tih. Na tem področju bi se lahko mladi več kot uvelja- vili. In če bi brskali še naprej, "bi našli še druge možnosti. še druga področja, ki so mla- dim zelo blizu. Tudi v okvi- ru turističnih društev. Zato se znova pojavlja vprašanje, zakaj torej ni mla- dih v teh organizacijah? Naj- brž bd lahko v odg:ovoru rcik- li, da ni bilo dovolj pobud niti na eni, niti na drugi strani. Zato naj ta razmišlja- nja sklenemo z mislijo, mor- (to predlogom, da bi kazalo to vprašanje oceniti v šir- šem krogu, zlasti pa med mladinsko in turistično orga- nizacijo. Kje? Povsod tam, kjer delajo turistična društ- va! Morda pa bi lahko bila mladina celo tista, ki bi spod- budila ustanovitev nove tu- ristične organizacije? Kdo ve? Na vsak način pa bi lahko našla v teh organizacijah do- volj priložnosti za delo, za uveljaivitev! Seveda, pa je za to potrebno tudi hotenje, tu- di pripravljenost za delo v amaiterslci drtižbeni organiza- ciji. M. BOŽie RIMSKE TOPLICE: PLES OB VODI v soboto so ob bazenu v Rimskih Toplicah »obnovili« sobotne plesne večere ob vo- di. Na lam zgrajeni' terasi je ansambel Jožeta Rusa spet podkuril pod f>ete domačim in gostom, ki radi prihajajo v Rimske Toplice k bazenu in se zavrtijo. Minulo soboto je zmanjka- lo prostora, nd pa znano ali se je kdo zaradi gneče ali pa vnetja srca za plesalko okopal? Mnogi se vprašujejo: žiro ah te- koči račun. Nekateri zatrjujejo, da je treba imeti tudi tekoči račun, češ da se splača in da povsem nadomešča hranilno knjižico. Pravijo, da ima te- koči račun pred starim načinom var- čevanja vrsto prednosti, da-je varče- vanje in sodobno denarno poslovanje hkrati. Kako torej? Najprej je treba reči in zapisati, da je med žiro in tekočim račtmom bistvena razlika, žiro račun morate odpreti v skladu z zakonom, kadar dobivate mimo osebnih dohodkov še druge prejemke. Z drugimi besedami: žiro račun je obvezen, če hočete vnovčiti svoje delo, ki ni vezano na redno delo v delovni organizaciji ali pri delodajalcu. Zato banka odpre tak račim na vašo zahtevo, denarja na ži- ro račun pa ne obrestuje. Tekoči račim pa lahko odprete, ne da bi vas kdo sihl v to. Zagoto- viti morate (s posebnim obrazcem in vsemi potrebnimi podpisi in štampilj- kami) dotok sredstev in osnova za sodobnejše, brezgotovinsko poslovanje je tu. Za tekoči račun se odločate povsem samostojno, ko izbirate možnosti med tem, da hranite denar doma, da ga hranite v banki na hranilni knjižici ali da dobivate prejemke na tekočI račun, se pravi, da varčujete in pos- lujete hkrati. Razlika med hranilno knjižico in tekočim računom je precejšnja, čeprav za eno in drugo vestno skrbi celjska podružnica Ljubljanske banke. V vse več delovnih organizacijah so se že odločili in se še odločajo, da osebnih dohodkov ne dajejo več v ovojnice, marveč denar izplačujejo prek celjske podružnice Ljubljanske banke. V primeru, ko vam delovna organi- zacija nakaže oseibne dohodke na hranilno knjižico, dobite v delovni or- ganizaciji le listič, vložni listič, s ka- terim greste v banko ali na pošto in vam v vašo hranilno knjižico vpišejo vlogo, že naslednji trenutek lahko dvignete tolikor, kolikor imate. In ta- ko^morate gotovino spet nositi s seboj. Ves denar, ki ga imate na hranilni knjižici, se obrestuje po obrestni me- ri 7,5%. Omenifti kaže še to, da si v čascKv- ni stiski in pred zaprtimi bančnimi adi poštnimi blagajnami, ne morete nič pomagati s hranilno knjižico, če pa imate tekoči račun, vas taki proib- lemi sploh ne zanimajo. Pri tekočem računu v delovni or- ganizaciji ne dobite ne listka, ne na- potka, da se morate oglasiti v ban- ki. O višini dohodka ste seznanjeni z obračimskim listom, organizacija pa vam je dohodek že nakazala na vaš tekoči račun v banki. Denar se vam seveda obrestuje od dneva, ko je za- beležen na račun, obrestna mera pa je prav tako 7,5 %. Kot imetnik tekočega račtma seve- da razpolagate s čeki, s katerimi pa, tako kot z denarjem, plačujete vse storitve in račune. S čekom lahko plačate vse račune od 30 do 1.000 din. Večji račun zahteva več izpolnjenih čekov. če pa bi rabili gotovino, lahko vsak ček vnovčite pri bančnih, pošt- nih in pri blagajnah SDK za 1000 din, v enoti, kjer vodijo vaš tekoči ra- čun pa tudi za več. Lahko tudi vse, se pravi, tohko kot imate. Ljubljanska banka, podružnica Ce- lje pa omogoča tudi hitro rešitev iz finančnih težav. Odobri vam prekora- čitev sredstev na tekočem račimiu, seveda pod posebnimi pKDgoji in z 12 odstotno obrestno mero. Sicer pa, vse nadrobnejše podatke lahko dobi- te v enoti, kjer vodijo vaš tekoči račun. Zato se v vseh denarnih zade- vah obračajte po odgovor in nasvet na Ljubljansko banko, podružnico Ce- lje. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 28. maj 1977 CELJE: ŽELEZNIČARJI ZA SPOMENIK V VELENJU Kot je znano je kolektw celjske prometne sek- cije sprejed letos za iarecine uspehe pxi uvajanju no- vega režima pri prevozu blaga na železnici po načelu danes prea^zel« — juta-i izročeno strtoiki Petnajsto- aprilsko nagrado Skupnosti jugoslovanskih železnic. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela Promeitne setkoije Celje pa je na svoji šestnajsti redni seji sprejel sklep, da to nagrado namensko odstopi kot prispevek železničarjev prometne sek- cije Celje za izgradnjo spomenika maršala Tita v Ve- lenju. Glede na to, da so si to nagrado zaslužili želez- ničarji celjske promedne sekcije z dobrim delom, je njihova odločitev lepo darilo predsediniku Titu za nje- gov 85. rojstni dan. £LQVINSICE KONJICE: RAZSTAVA O DELU KPS V avM osnovne šole Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah so prejšnji poaiedeljek odprli rai2istavo, po- svečeno letošnjim jubilejem! Pripravil jo je občinski komite ZKS skupaj z Muzejem revolucije v Celju. Razstava prikazuje deflovamje KPS in KPJ v času od 1931. do 1941. leta. Velikega pomena je, da je urejena v prostorih osnovne šole, ki ima tudi najveič otrok v obcira. Tako je podana možnost, da se veliko mladih seznani z ^odovino naše partije. Raasitavo je odprl Franc Ban, sekretar občinske kojifereoice ZKS Slovenske Konjice, o njenem pome- nu pa je spregovoril kustos Muzeja revolucije, prof. Emil Lajh Na atwritvi so sodelovali tudi učenci domače osnovne šole. FRANJO MARbšEK IMM: PO POTEH BEmm m lliTf¥ISTCl¥ . Številnim pohodom, ki so jih izvedli r/iladi v žai- ski občini v počastitev letošnjih jubilejev naše revolu- cije, se je pridružil tudi štiridneivni pohod po poteh slovenskih.brigad in aktivistov. V žalski občini ga je arganiizirala občinska konferenca Zveze socialistične mladine-skupaj z zvezo Društev prija.teljev mladine. Vsak dan je birla na pohodu druga skupina mla- dih ljudi. Zaito je zajel večje število mladincev in mladink, ki so se tudi iniko spo^znali z borbo za svo- Jjodo. Pohod se je začeO pri gmlgkm zidanici nad Giaj-, sko vasjo, kjer je bila pffva konferenca CK ZKS. Od tod pa je pot vodila po obronkih sa^-injsskega hribovja. Zaključek poti v rnoziTski občini je bol pri Urbanu na Dobrovljah. Ob koncu vsakega dne pohoda so bili partJzansto mitingi, na katerili so govorili predvojrii korjiunistl in revolucionarji tea- borci NOE. Nepozabna so ostala tudi srečanja z domačini na kmetijah, ki so vselej z odprtimi rokami spre:jele m pogostile borce v času ljudske revolucije. DARKO NARAGLAV V STGJIiEEllil SELU llADi SPET DELAJO Po veoletJiean premoru je znova zsšivelo delo mla- dinske organizacije v Stojnem seiu pri Rogatcu. Ta- kio so mladi skupaj z učenci osnovne šole pripraviili več proslav v počastitev leto^šnjih jubilejev naše re- volucije. Vrh tega so nastopili na raanih športnih tekmovanjih. Pripravili pa so tudi diruge akcije. Ptred kratkim so se mladi predstavili tudi- z igro »Dekle z rožmarinom«. Kljub temu, da delajo v težikih pogojih, da nimajo ne dvorane, ne odra pa tudi po- trebnih rekivdBitov, so uspeOi. Mnogi in zadovoljni gle- dalci, ki so videli igro, so jaanstvo, da je tudi tukaj- Srul Človek potreben takšnega raz\'edrila in da si želi več takfenih in podobnih prirediitea\ FRANC JANŽEK BOŽIDAR JAKAC RAZSTAVLJA V ŽALCU V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu so minuli petek odprli razstavo partizanskih grafik Božidarja Jakca. O slikarjevem življenju in delu je spregovoril dr. Stane Mikuž, v kulturnem programu pa je nastopil Trio Lorenz iz Ljubljane. Razstava, njen pokrovitelj je Občinska konferenca ZKS Žalec, bo odprta do 30. maja. T. TAVČAR UlliECliA: DOBRO SOOELOM/II^JE Ni še dolgo tega, ko je krajevna skupnost Ljubečna navezala tesnejše stike z edino delovno org-anizacijo na terenu z »Ljubečno«. Po prvih mesecih sodelovanja I>a se že kažejo dobri rezultati. Tako so sedaj pred rešitvijo problema družbenih prostorov. Skupaj s Hmezadom bodo znova usposobili d-vorano v zadružnem domu. Začeli so reševati prob- lem pitne vode v šoli. Tudi ta bo kot kaže rešen že letos. V najčrtu pa imajo še rešitev vpiaSanja igrišča za nogomet in avtobusna postajališča. Pravijo, da je najbrž malo krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, ki tako tesno in uspešno sodelu- jejo. M. BRECL LAŠKO SEJA KOMiSfJE ZA VARSTVO OKOLJA — ODLOČNO že nekaj dni po imenoivfti. nju, se je komisija za var- stvo okolja v Laškem mora- la sestati na iaredno sejo z eno samo točko dnevnega reda — onesnaženje Savinje. Povod zfl sklic komisije je bila namreč imxino močna zastrupitev reke v nočd od 11. na 12. maj, ki je imela za p-osleddco masoven pogin rib, ki je bila že druga v prasledku nekaj dni. Uvodno besedo je povzel predpredsednik komisije Ru- di Podbregar, ki je v krat- kih besedah pon^-zel dotedainje ugotovitve. Ra^iravljalci, ki so posegli v raepraivo, so orisali stanje v preteklosti in ga primerja- li s trenutmim ter soglasno ugoitoviili, da je končno treba nekaj storiti za to, da Savi- nja ne bo več kloaka naše civilizacije in kanal za • od- vod odpadnih in nerabnih ter celo strupenih odplak, kd v njej uničujejo še tisto kar je ostalo od vsega živega v njej. Savinjo onesnažuje tudi laš- ka industrija, vondar se bo stanje le popravilo, saj je že v teku akcija za izgradnjo kolektorja in čistilne napra- ve, ki bodo . zgrajene leta 1S82. Najrvečji dei razprave pa je bil posvečen kazensfkim sank- cijam in kaano-vanju kršite- ljev oziroma povzro<;ateO'jev onesnaženj in zastrupitev na- ših voda in vodototkov. Kazni so v^inoma simbolično, reši- tev zadev se vlečejo v nedo- gled, ko pa so končane, ni- matjo več nobenega učiaika, tako za povzročitelja kot šir- šo družbeno skupnost. Od pristojnih organov SO Celje so zahtevali podatke o številu izrečenih upravnih Ukrepov in "podanih ovadb za pregon gospodarsko ka- zenskih preistopkov zoper onesnažc\'aace okolja v obči- ni Celje. ' Prarv tako so poudarili, da nočejo pri reševanju taMh zadev nobenih začasnih akcij, ki bi lehiko poslabšale odno se med občinama, ampak da je treba pristopiti k reševa- okolja organizirano in s kon- kretno zasitavljenirni progra- mi, saj bo le na tak način mogoče popra'';iti to, kar da- nes in ob teh dogajanjih predstavlja nevarnost, ne le za življunje faivne in flore v nara.vi, temveč tudi netvar- nost, da si človek sam odža- ga vejo, na katero se je v milijonih let razvoja p0'V2pel. F. JONTEZ GALICIJA: LEPA PROSLAVA Osnovna org:mizacija Zveze socialistične mladine in osnovna šola v Galiciji sta v počastitev letošnjih jubilejev naše revolucije priredili v soboto slavnost- no proslavo, ki je lepo us- pela. Slavnostni -govornik je bil sekretar osnovne or- ganizacije ZK, Franci Ver- del. Galičani so dostojno proslavili letošnje pomem- bne obletmce. Največ za- slug za to imata šola in mladinska organizacija, ki tudi sicer dobro sodeluje- ta, saj sta prav zdaj sredi priprav za ureditev skup- nega igrišča. JOŽE KRULEČ MARIJA GRADEC Ni mogoče _ na kratko na- šteti vseh razlogov, ki so jih člani ' delegacije iz krajevne skupnosti Maorijagradec na- števali za 'mrok, ki jih je pripeljal do razmišljanja o tem, da bi odstopili. Po eno- mesečaii, a bržčas upraviče- ni zamudi, so se minuli te- den sestali: člani omenjene delegacije, vodilni družbeno- politični d,elavci iz KS, ne- kateri člani IS skupščine ob- čine Laško s piredsedrjikom in podpredsednikom, nekate- ri občinski politični delavci in še zastopnik KS Breze, zaradi povezanosti z glavnim proiblemom. Predsednik občinske kon- ference SZDL Stane Kužnik- je vodil to dolgotrajno, toda praiv nič dolgočasno sejo. Očitki delegacije, pa ne samo delegacije, iz krajevne skup- nosti Marijagradec so se na- našale; fiB slabo, neaadostTko in nepie-dmetno odgovarj-anje na delfgatska vprašanja; na vtis, da pirihajajo kot dele- gati le potrje^inati že vnaprej dogoviorjene sklepe; da izvrš- ni svet pripravlja predloge za seje preporedko v varian- tah; da jo KS Marijagradec prepogosito, kair zadeva raz- voj in napredek, potisnjena na stjaniski tir iild. Vendar pa je bil očitno glavm vzrok nedavna delitev Presežka (ki ga še nimajo) iz posojila za ceste, ker so smatrali v kra- jevni skupnosti, da bi ob dokazih, kako znajo opleme- nititi sredstva, lahko priča- kovali vsaj nekaj, če ne iz- datni del. Delegaciji seveda ni uspe- lo priti skozi dialog brez la- stnih grehov. V krajevni skupnoisti vendarle, scj ugOw tavijali, piremalo presojajo možnosti za izpolnitev želja in zahtev, ki pa v resnici po- vedano, niso pretirane in me- galomanske. Cesta je glavni problem, in to cesta, ki ni izrazito krajevna, saj povezu- je s središčem tri, od tega dve manj raziviti krajevni skupnosti, ki povezuje z dve- ma krakoma občino Laško z občino Šeintjur. Brez dvoma bi bilo. treba na zatožno klop postaviti ne- davno preteklost, čas, ko je bilo več možnosti in manj posluha občine in občinskega središča za razvoj obrobnih krajev in krajevnih skupnosti — a ko je bilo v omenjeni krajevni skupnosti družbeno- politično mrtvilo, ko se in- teresi, ki gotovo so bili, niso manifestirali skozi delovanje družbenih 0'rgani23mov. Sklepi?! Bili so in niso bili. Nihče namreč ni na sejo prinesel »kosa denarja«, sa'ežnja ob- ljub. Bilo bi narobe, če bi. Vsi pa so na sestanku zago- tovili skupno prizadevanje, da aa glavni problem — ce- sto -— najdejo ustrezno reši- -teiv, zadosten finančni vir, na katerega bi potem mogli na- vezati še prostovoljno delo, dodatne prispeiike lit-čar^ov, delovnih skupnosti. Sklenjeno je bilo, da glede aa-tobusnih zvez, »demokiraitiBacije« ob- stoječiih avtobusriih prevozoiv organizirajo sestanek: Izletr nik, deloaTne organizacije — krajevna skupnost. V pozabo tudi ne bi smel sklep prod letom, ko je Marijagradec za svojo cesto ostal kratkih ro- kavov in je bila končana ce- stia v Rečico. Takrat je bilo sklenjeno, da bodi prihodnjič na potezi cesta po Lahom- slki dolini. In slednjič. Delegacija je sklenila vszriržati, vzdiržaiti ob boljših obetih do novih vo- litev, kajti razumnejšim se je le odprlo spoznanje, da boj- kot in izsiiljevanje ne moreta ra.čunaiti na tafesejn uspeh koit boj mnenj, pirepničevanje in dokazovanje. JURE KRASOVDC LESIČNO: GASILCI SO TEKMOVALI v nedeljo je_ bik) v Lesič- nem občinsko tekmovanje mfladih gasilcev.. Zbralo se je 24 desetin. Med mlajšinii pio- niijl je mi&gai Vinski vrh pred Kozjem, pri mlajših pionirkah 'Šmarje pred Ro- gaško Slatino in Kosjem, pri starejših pionirjih Rogaška Slatina pred vrsto steklarne iz Rogaške Slatine in Kozjem ter pri starejših pionirkah Kozje. DEJAN KRESNIK. DELOVNE SKUPINE ANKETA O DELOVANJU DELOVNIH SKUPIN V 159 OZD Kaikšna je vsebina dela sa- j moupranmih delo^rah skomin v organizacij an združenega dela? Kako so skupine orga- nizirane? Katere naloge ima- jo skupine zastavljene v svo- jih programih? To so le ne- katera vprašanja, ki zadevajo delo samoupravnih delovnih- skupin in na katera je skuša- la čdnabolj objektivno odgo- voriti anketa, ki jo je izdela- la komisija za samoupravlja- nje pri občinski konferenci ZKS in občinskem sindikal- nem swetu v Celju. Na vpra- šalnik v anketi je odgovorilo lv'>9 organizacij združenega dela, ki ziajiemajo 76 odstot« kov vseh zaposlenih v obči- ni Celje. Dobljeni podatki pa 50 pokazali nekatere pomanj- kljivosti v vprašalniku, za;o so člani komosije dopolnili anailizo še z neposrednimi ra^^ovori v desetih OZD. Podatiki ankete kažejo, da je pobudo za organizaranjc samoupravnih delovnih (sku- pin v večiaii organizacij zdru- ženega dela prevzel sindika*; in da je težo^če cLeLovanja delovnih skiUipin usmerjeno predvsem h krepitvi in razvo: ju samoupravljanja ter iska- nju oimboljših oblik obveva- nja delavcev. Sto je odločitve usklajujejo delovne skupine preko svojih vodij, pa naj bo to v delavskem svetu (v (33 OZiD so vodje samoupravnih delovnih skupin tudi člani delavskih svetov) ali v skup- nem odbora delo-vmh skupin. Položaj delovnih skupijn v po- sameznih toadih je dokaj ra- zličen. Tam, kjer samO'iiprav- na organiizdranost ne dosega zadovoljive ravni, je tudi od- nos do samoupravnih delov- nih skupin predvsem formal- ne narave. To je le nekaj ugotovitev, kd jih je obOikovala anketa, čepraiv je iz odgovorov moč raBbraHi še vrsto značilnosti konkretnega dela samouprav- nih delovnih skupin. Tudi razprava na zadnji seji pred- sedetva občinskega sindikal- nega sveta v Celju je poka- 2ala, da j< poljebno proble- matiko delovanja samouprav- nih delovnih skupin osvetli- ti še z nekaterih zornih ko- tov in nato jasno zastaviti vsebinski koncept organizira- nja in delovanja samouprav-, nih delovnih skupin. Razprav- Ijalci so namreč razgrnili vr- sto izkušenj, ki so jih na po- dročju delovanja delovnih skupin ieobliikovali v različ- nih celjskih organizacijah združenega dela. Predsta^mik tovarne EMO je povedal, da naloge del-ovnih skupin niso opredeljene v njihovih samo- upravnih aktih in da delo skupin močno stagnira: pri- zadevanja v organiziranju jn delovanju skupin so dosegla določen nivo in tam obstala. V Železarni Store imajo de- lovne skupine precej razve- jan program dela, so dobro informirane, problem je le v tem, da imajo za obravnava nje važnih zaidev vse prema- lo časa. V Cinkarni Imajo delovne skupine organiairan'? po stroškovnih mestih, tako da pokrivajo celotno dejav- nost. Njihov pr€ds>taivnaik p.% je v razpravi pvovedal, da na- stajajo težave v delovanju skupin tudi zato, ker niso do- volj jasno razmejene naloge samoupravnih delo\'nih sku- pin na eni in sindikalnih sku- pin na drugi straaii. Obe namreč zajemajo iste delav- ce in velikokrat se zgodi, da delovne skupine izgiubljajo na svKDjem pomenu zaradi ak- tivnosti sindikalnih skupin. Ugotovitve ankete in tiste, ki so jih nakazali razprav- ljale! na seji predsedstva ob- činskega sindikalnega sveta v Celju kažejo, da je potrebno ve]iko bolj jasne zasta-viti v!:ebinski koncept organizii-a- nja in delovanja samouprav- nih delovnih skupin. Kajti le z uveljavitvijo delovnih sku- pin bodo v organizaoij.TJi združenega dela lahko usme- rjali posameenika k iskanju novih rešitev, k inovacijam in izboljšavam in bolj odgo- vomemu delu. DAMJANA STAIvIEJClO št. 21 — 26. maj 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 SL. KONJICE: TEKMOVANJE RK Občinski odbor Rdečega križa in civilna zaščita sta v nedeljo organizirala dru- go tekmovanje ekip prve pomoči v konjiški občini. Zmagala je ekipa prve po- moči iz krajevne skupnosti Spitalič, druga je bila eki- pa iz krajevne skupnosti Tepanje, tretja pa iz kra- jevne skupnosti Vitanje. Z. S. VELENJE: 1031 KRVO- DAJALCEV Tridnevna krvodajalska akcija v Velenju je lepo uspela, saj je vsega sku- paj dalo kri 1031 krvoda- jalcev in sicer 286 iz Go- renja ter 745 rudarjev. LOJZE OJSTERŠEK MLADI ŽALCA TA MESEC SLOVESNO TEŽKO JE NAŠTETI VSE PRIREDITVE V MAJU Ce sodimo po številu pri- reditev, ki so jih pripravili mladi v žalski občini v po- častitev pomembnih jubilejev, ki jih letos praznujemo ter v počastitev meseca mladosti, potem jih moramo zares po- hvaliti. Na predvečer prazni- ka dela so uspešno izvedli akcijo 50 kresov, takoj za tem pa so pripravili pohod po poteh prvih slovenskih brigad in aktivistov, ki je trajal kar štiri dni, udeležili pa so se ga učenci vseh os- novnih šol v občini. 8. maja so mladi sodelovali na delov- ni akciji na Greti, kjer grade novo cesto, ki bo povezala domačije na Oreti z dolino Na tej delovni akciji so bili zares uspešni, saj so zastav- ljeno normo del kar močno presegla in poželi pohvale številnih domačinov. Omeniti velja sodelovanje na likovni koloniji v Trebčah ter bri- gadni konferenci o Brkinih in Kruševou. V petek so učenci žalskih osnovnih šol sodelovali na kvizu na temo Komunistična partija v revolucionarnem delavskem gibanju, v nedeljo pa je bila na Vinski gori, kot že vrsto let doslej, pri- reditev Mladina poje in igra. V nedeljo se bodo žalski mladinci udeležili pohoda na Smohor, pripravljajo pa se že tudi na razstavo likovnih del na temo Mesec mladosti ter na kviz Tito-revolucija- mir. Prav na današnji dan, pa se bodo mladi srečali s predvojnimi in medvojnimi komunisti in revolucionarji. Sicer pa velja omeniti še sprejeme v Zvezo socialistič- ne mladine Slovenije, preda- vanje za novosprejete člane, urejanje okolice šprajčevega hriba ter več delovnih akcij na dreti in pri Šmiglovi zi- danici. V teh dneh teče pri- prava potrebne dokumentaci- je za postavitev spominskega obeležja SKOJ, ki bo na Gori Oljki, ne smemo pa po- zabiti tudi na sodelovanje pri akciji 85 špoHnih prireditev za 85. rojstni dan tovariša Tita. Če zapišemo ob koncu še to, da poleg vseh naštetih nalog, ki so jih že opravili ali pa jih še bodo, dosledno izvajajo program Občinske konference, potem si moramo priznati, da mladi Žalčani v teh dneh zares ne poznajb počitka. JANEZ VEDENIK IZPITI ZRVS CELJE Tudi letos opravljajo rezervne vojaške starešine izpite iz strokovnega in idejnopolitičnega znanja. Na posnetku vi- dimo skupino iz celjske občine, ki opravlja nalogo s tak- tično-topografskega področja pod vodstvom rezervnega ma- jorja Zagorca. SLAVNOSTNO V ŠENTJURJU IN SPREJEM MLADIH V ZK v prosvetni dvorani doma družbeno-političnih organiza- cij Šentjur, je bila v ponedeljek slavnostna seja Občinskega komiteja ZK, ki je bila združena s sprejemom mladih v vrste ZSMS. Pred pričetkom seje, ki je bila posvečena vsem letošnjim jubilejem naše partije in Tita, je tričlanska dele- gacija mladih ponesla venec pred spomenik padlih. Slavnostni govornik, sekretar komiteja Franc Ogrizek, je nato v svojem govoru orisal pot in razvoj naše partije in tudi tovariša Tita in poudaril njegove besede, da »revo- lucija še traja«. Voditi jo je treba dalje in si dan za dnem prizadevati, da bi postale razmere na vseh področjih našega življenja še boljše. Še posebej toplo je slavnostni govornik pozdravil šte- vilne pionirje iz cele šentjurske občine, ki so prav na ta dan stopili v vrste zveze socialistične mladine in obljubili, da bodo vestni in vzorni mladinci. Slavnostna seja in sprejem mladih v ZSMS je obogatil še nastop moškega pevske.ga zbora Skladateljev Ipavcev in kulturna skupina pri ZKPO. MATEJA FODJED ZALEG: NA OBISKU V VOJAŠKI GIMNAZIJI Komisija za pridobivanje mladih v vojaške šole pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Žalec je pred kratkim v sodelovanju s poverjeniki za poklicno usmerjanje mladine na osnovnih šolah pripravila obisk vojaške gimnazije »Franc Rozman- Stane« v Ljubljani. Mladi iz vseh osnovnih šol na območju žalske občine, ki so pokazah zanimanje za vojaške poklice, so si na poti v Ljubljano najprej ogledali spomenik na Urhu. V gimnaziji pa so se podrobno seznanili z delom in življenjem dijakov, spoznali številne objekte in kabinete ter bili na koncu navdušeni nad poklicem, za katerega se odločajo. DARKO NARAGLAV PREMALO AKTIVNI ŠTIPENDISTI Velja za štipendiste v žalski občini. Ugotovitev- je splošna in prihaja iz vrst delavcev v mladinskih organizacijah. Podatki namreč kažejo, da se mladi! štipendisti ne vključujejo v delo osnovnih mladinskih organizacij v krajevnih skupnostih. Njihov odnos do" družbe se v mnogih primerih kaže tudi pri prosto- voljnem mladinskem delu, saj je med brigadirji vse premalo študentov. Zato je občinska konferenca Zveze socialistične mladine Žalec naslovila vsem štipendistom v občini pi- smo, v katerem jih opozarja na ugotovitev ter po- ziva, da spremenijo svoj odnos do dela v mladinskih, organizacijah. DARKO NARAGLAV VRANSKO: PLANINCI SO ZBOROVALI Pred kratkim je bil občni zbor Planinskega društva Vransko-tabor, ki so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Najprej so pregledali uspešno delo v lanskem letu, ter poudarili, da je bila njihova glavna skrb obujanje tradicij NOB. Precej so opravili tudi drugih nalog. Markirali so številne planinske poti ter urejali okolico Črete. Zanimivo je tudi to, da je bila planinska posto- janka na Creti središče kulturnega življenja domačij na Dobrovljah, saj so tam pripravili precej proslav. V okviru planinskega društva je izredno aktivna tudi pionarska sekcija, ki šteje 229 članov, kar 89 pio- nirjev pa je opravilo tečaj prve pomoči, izredno razvito pa je tudi izletništvo. Omenimo še to, da bodo na čreti odkrili septembra spominsko obeležje borcem NOB. FRANC JEŽOVNIK ZALEG: MLADINSKA PRIZNANJA Letošnja priznanja Občinske konference Zveze socia- listične mladine iz Žalca bodo prejeli Marko Eberlinc za večletno aktivno delo v preboldski osnovni organi- zaciji, Bojan Pšenic iz OO ZSMS Vrbje, Antonija Ram- šak za aktivno delo z mladimi na kulturnem področju v Grižah, Borislav Tomaš za uspešno delo na pod- ročju mladinskih delovnih akcij. Zdenka Tratar za uspešno delo v osnovni mladinski organizaciji v Grad- nji, Magda Trobina za uspešno delo na področju kul- ture in za vsestransko delo z mladimi na osnovni šoli na PolzeU ter Vera Žužej za aktivno delo na področju vodenja pionirskih in mladinskih pevskih zborov ter za drugo prizadevno delo s pionirji na osnovni šoli na Polzeli. Med letošnje nagrajence sta se zapisali tudi Krajevna organizacija ZZB Griže ter osnovna or- ganizacija Zveze socialistične mladine iz Vrbja. Prva za aktivno sodelovanje z mladimi ter obujanje in pre- našanje tradicij NOV na mlade, druga pa za prizadev-' no delo na klubskem področju. JANEZ VEDENIK ZA PLANINSKI DOM Na Loki pod Raduho je lani pogorela planinska koča,; ki je bila last Planinskega društva iz Luč. V akcijo za izgradnjo nove postojanke so se vključila tudi pla-: ninska društva savinjskega meddruštvenega odbora, ki; so solidarno prispevala po 1000 dinarjev, napravili pa so že tudi poseben umik, po katerem bodo planinci celjskega območja sodelovali pri prostovoljnih delovnih akcijah za izgradnjo novega doma. Te akcije bodo tra- jale od junija pa vse do septembra. Še posebej velja pohvaliti planince iz Šoštanja, ki so prispevali 2000 di- narjev ter Karla Cesarja iz Rogatca, ki je v imenu Planinskega društva iz tega kraja sam nakazal 1000 di- narjev. Planinci iz Rogatca namreč grade svojo posto- janko na Donački gori, zato nimajo dovolj , sredstev, da bi lahko priskočih na pomoč Lučanom. FRANC JEŽOVNIK LAŠKO: REZERVNI STAREŠINE V ZASEDI V nedeljo sta organizaciji rezervnih starešin iz La- škega, organizacija iz Rimskih toplic in njihovi tova- riši iz Jurkloštra opravili orientacijski pohod v dolino Gračnice, kjer je sledilo reševanje naloge: Organizacija ognjenega sistema čete v zasedi. : ; Nalogo so opravljali v skupinah od pet do osem mož. Obsegala je izdeliavo skice na karti, pismeno čd- ločitev komandirja čete za organizacijo zasede na vo- jaško transportno kolono ponoči. Vse ekipe so nalogo izdelale in treba je povedati, da je skupna oce;tia v povprečj.u prav dobra in da je bilo med izdelki flekaj malone brezhibnih načrtov za bitko iz zasede. * REKLI SO VELENJE: ŠTEFAN DOLEJSI, se- kretar občinske konferen- ce ZKS Velenje: »Pred bližajočimi dopusti ima- mo v občini veliko delia. Tako recimo zaradi ure- ditve dohodkovnih odno- sov v REK še vedno ni- smo prišli do dokončnih rešitev. Stvari ne gredo tako, kot bi morale, ved- no se nekaj zaplete. Stvar se dobro razvija v Gore- nju. Slabše je v RŠC, zlasti v elektro-kovinar- skem obratu, kjer imajo še vedno izgube, tudi pro- duktivnost je slaba. Ver- jetno bo potrebna širša diružbena intervencija. Te- žave so tudi v Šoštanju v tovarni usnja. Ni kož, ni novih programov. Saj vsi delajo, samo prepo- časi in rekel bi premalo aktivno, prilagojieno da- našnjim in jutrišnjim po- trebam. Pred prazniki so že bi- la nekateri sestanki med TOZD plastika REK. TOZD Tiskarna REK, Galip Šo- štanj in Integral. Pri teh imamo zdaj nekaj tiskar- ne, nekaj plastike, nič ni velikega. Obstajata dva programa v štirih organi- zacijah. Nekaj sicer ima- jo, vendar to je tako, kot skoraj nič, če gledamo širše in naprej. Zdaij so pristopili k intenzi-vni pri- pravi oziroma izdelavi elaborata za integracijo. Elaborati morajo biti go- tovi te dni, akcijo; F>a je prevzel Izvršni svet ob- čine Velenje. , Skratka, sapio ,na . tem področju nap čaka veliko dela, za katerega, upgmo, da ga bomo s skupino močjo . le izpeljali., , Saj navsezadnje ga moramo!« T. VRABL CELJE 0 BOLEZNIH V REOI POSVETOVANJE DERMATOLOGOV SLOVENIJE Naključje, ki velikokrat botruje znanstvenim odkrit, jem, je p>omagalo tudi slo- venskim dermatologom (spe^ cialistom za kožne bolezni), da so napravili korak na- prej v raziskavah skupine kožnih bolezni — hiperkera- tozah. Hiperkeratoza ali patološka oroženelost kože, ki ima ge- netske zasnove v rodbini, predstavlja medicinski in so- cialno ekonomski problem neke družine ali posamezni- ka. Največ primerkov te bo- lezni so do zdaj zabeležili v celjski regiji, zasledujejo pa jo v več občinah. Pri raziskavah, ki je tim- sko delo dermatologov in ge- netikov, raziskave pa so tu- di zelo drage, sodelujejo čla- ni družin, pri katerih se je ta bolezen pojavila. Največ- krat koža oroženi na pod- platih in dlaneh, deformira pa tudi ude, spodnje in zgor- nje. Mnogo obširnejše so o teij bolezni razpravljali strokov- njaki za kožne bolezni, ki so se pretekli teden zbrali na enodnevnem strokovnem se- minarju v Celju. Pobudo so dah celjski dermatologi, ki so v raziskavah hiperkerato- ze prišli najdlje. Celjskim dematologom so se pridružili še kolegi iz osta- lih slovenskih dermatoloških sekcij, predvsem pa so bili veseli navzočnosti akademika profesorja dr. Franja Kogoja. Znanstvenega in strokovnega posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki jtigoslovan- skih dermatoloških sekcij in genetik iz Zagreba profesor Kaštelan, ki je sodeloval pri raziskavah »celjskih primer- kov«. Dopoldanskim referatom je sledila strokovna diskusija v Dobrni, ki je potrdila dose;- danje ugotovitve, predvsem pa je potrdila dosedanjo tezo, da je hiperkeratoza v Slove- niji do zdaj najmočneje iz- ražena na Štajerskem, bole- zen sama pa ima zasnove v genetiki. Ko je dana dispozi- cija za bolezen, je razvoj bo- lezni odvisen od poklica, ki ga pacient opravlja. Najmoč- neje se oroženelost kože po- javi oziroma izrazi pri fizič- nih delavcih in med kmeč- kim prebivalstvom, ne izbi- ra med mlado in staro popu- lacijo. ZDENKA STOPAR SLAVNOSTNO V CEUU Halo pod Golovcem so v torek zvečer napolnili številni pionirji iz celjskih osnovnih šol, ki so s tem dnem odložili pionirske čepice in rutice. Postali so mladinci! Tako se je veriga mladih, združenih v Zvezo socialistične mladine, ojačdla z novimi člani. Vse prisotne je v uvodnem govo- ru pozdravil predsednik Občinske konference 2SMS Celje ' Franc Pu- sar, ki je svoj ^ovor zaključil 2' besedami: »Prisrčno vam čestitam' k Dnevu mladosti! Naše delo naj bo fidš polloTi 'domovini in tebi, tovariš Tito. Novosprejeti člani ZSMS, vsi mladi, delovni ljudje in občani Celja ti želimo, da bi še dolgo ostal med nami in nas vodil po poti miru in napredka.« Na osrednji prireditvi mladih si) nato najbolj aktivnim mladincem podelili plakete mladosti. Prejeli so jih: Bojana Leskovar, Slavko Gaber, Radovan Božič, Emil Stukelj in Dar- ko Končan. To priznanje pa sta pre- jeli tudi mentorici mladine, in sicer Boža Mlakar in Suzana Tratnik: Vsem ndvosprejetim članom in do- bitnikom plaket tudi naše iskrene čestitke. M. P': 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 21 — 26. maj 1977 ŽALEC KOMORNI ORKESTER RTV LJUBLJANA IN F. RIZMAL v počastitev letošnjih praz- novanj sta Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organiza- cij občine Žalec, povabila ko- morni orkester iz Ljubljane, ki je pod taktirko mojstra Sama Hubada izvedel dva koncerta in sicer v petek po- poldne najprej na Polzeli in zvečer v Žalcu. Pokrovitelj obeh koncertov je bila To- varna nc^avic Polzela, ki praznuje letos svoj 50. jubi- lej. Tovrstni nastopi našega ra- dijskega orkestra izven Ljub- ljane in izven študijev nima- jo samo neverjetnega odzi- va pri ljudeh, ki jim tovrst- ni koncerti niso vsakdanja vaja, pač pa jo tudi nekaj novega za same izvajalce. Za- nimiva je pohvala Sama Hu- bada po koncertu, ki je de- jal, da komornega orkestra, vsaj on še ni slišal tako eno- vito m zagnano izzveneti. Ugotavljal je, da je velika razlika med snemanji pred mikrofoni in nastopi pred občinstvom. Le poslušalci lah- ko dajo glasbeniku polet, da lahko v trenutku zagnanosti ustvarja najbolje. Tako smo v žalskem Hmeljarskem do- mu lahko slišali vrhunsko izveden — tretji Bachov Brandenburški koncer, Respi- ghijeve Stare plese, Bartoko- ve Rumunske plese in krstno izvedbo Nocturna, ki ga je napisal mladi slovenski skla^ datelj Jani Golob. Posebno pa je navdušil do- mačin-violinist Franci Rizmal. Verjetno so mnogi prišli na koncert prav zaradi njega, zaradi pričakovanja in zani- manja o njegovi umetniški ravni. Vsi smo po koncertu lahko z gotovostjo prepričani, da je njegova solistična pot pred strmun vzponom. Mo- zartov koncert za violino in orkester v G duru je bil res- nično vrhunsko izdelan in in- terpretiran. Že sam nastop violinista močno pritegne po- slušalca, da ne omenjamo neverjetnega muzikalnega de- leža, ki se je zlil z Mozar- tom v blago, nežno, tempe- ramentno in zvočno bogato glasbo. Ves koncert je posnel Ljubljanski radio in ga bomo na srečo še lahko slišali^ še bolj pa nas razveseljuje ob- ljuba žalskih kulturnih de- lavcev, da bo takšnih koncer- tov še več. L. O. Srečna dama v umetniškem smislu ni nepozabna filmska stvaritev. Je pa eden tisih filmov, ki jih gleda- mo z veseljem, se ob njih zabavamo in sprostimo Hkrati, kljub svoji komercialnosti. Srečna dama ni os- laden in plehek film. Po dolgem času pomeni vnovično srečanje z nepozabno Lizo Minelli. V tem filmu je Liza »kraljica« roparske družine, ki v času gospodarske krize in prohibicije z ladjami in letali tihotapi v Ameriko alkoholne pijače. Pri tem seve- da nastaja vrsta zapletov in pravih obračunov, kar po- skrbi za prijetno dinamiko filma. Ne manjka pa niti ljubezni, saj je Liza nenasitna in strastna ljubica. Ob izvrstni Lizi Minelli velja pohvaliti še odlično igro priljubljenega Gene Hackmana, ki je v tem filmu vnovič ustvaril eno svojih izjemnih vlog. Obema pa sto- ji ob boku še Burt Reynolds. Torej sama zveneča ig- ralska imena, ki jamčijo za dober film. Kot rečeno sicer film nima velike umetniško izpo- vedne vsebine, je pa zabavna akcijska pripoved. BRANKO STAMEJČIC USPEH CELJSKE GIMNAZIJKE Društvo za tuje jezike in knjižeivnost že vrsto let prire- ja tekmovanja srednješolcev v poznavanju tujiv, jezikov. V teh tekmovanjih že vsa leta sodelujejo tudi dijaki celjske gimnazije in so do sedaj do- segli že lepe uspehe. Eden la- takih je tudi najnovejši us:>e]i Nuše Hrastnik, dijakinje iii. c razreda, ki jo uči profesori- ca Marija Knez. Z doseženim tretjim mestom na republiš- kem tekmovanju, ki je bilo prejšnji mesec v Ljubljani, si je pridobila pravico sodelova- ti na zveznem tekmovanju. Letos je bilo v Sarajevu 21. maja. Tam je Nuša med naj- boljšimi iz vse Jugoslavije v svoji skupini, med dijaki, ki se učijo nemščino tretje leto, dosegla prvo mesto. Za na- grado si je pridobila pravico sodelovati na študijskem po- tovanju v Nemčijo. Vsekakor lep uspeh tako dijakinje, ^'ot njene profesorice. M. R. OBISK S KOROŠKEGA v četrtek, 19. t. m., so bili v Celju trije slovenski pesniki s Ko- roškega: Milka Hart- man, Valentin Polanše^ in Andrej Kokot. Nastopili s(> na gimnaziji, pedagoš- kem šolskem centru in os- novni šoli I. celjske čete. Učencem so brali iz svo- jih del in jim odgovarjali na vprašanja o kulturnih razmerah med koroškimi Slovenci, o življenju mla- dine in slovenske manj- šine na Koroškem sploii. To srečanje je za mnoge mlade ljudi pomenilo in- timnejši stik z našimi književniki onkraj meje, katerih posamezna dela .so že poznali. Na pedagoš- kem šolskem centru in osnovni šoli I. celjske čete sc učenci pesnike tudi pozdravili z njihovo last- no pesniško besedo, izvle- čkom iz daljših recitalov, ki so jih pripravili med šolskim letom. Pesniki so prišli na obisk na povabilo Komi- sije za stike z zamejskimi Slovenci pri občinski kon- terenci SZDL v Celju. B. O. POUČNI IZLET Slavistično društvo Ce- lje pripravi vsako leto eno ali dve umetnostnozgodo. vinski ekskurziji v celjsko zaledje, v kraje, ki jih za- radi bližine radi prezremo, pa skrivajo obilo kultur- nih zanimivosti. Zadnja pot, 14. maja, je vodila v Gornji grad in Radmirje. Preteklost tega območja je prikazal domačin tov. Jo- že Tratnik, po znameniti gomjegrajski cerkvi z re- nesančnimi nagrobniki in podobami slovečega baro. enega slikarja Kremser- Schmidta je vodila umet- nostna zgodovinarka An.ka Aškerc, odsev pokrajine m njene zgodovine v sloven- skem leposlovju je orisala Božena Orožen. Sledil je ogled cerkve sv, Frančiška Ksaverja v Radmirju, predvsem pa zakladnice z dragocenimi predmeti, ki so jih v 18. stoletju pod,a- lile ugledne osebnosti zla. sti z avstrijskega in polj- skega dtvora. B. O. OSREDNJA KNJIŽNICA RAZSTAVA ZANIMIVIH DOKUMENTOV! Ob praznovanju Titovih in s tem tudi naših jubilejev je v Osrednji knjižnici odpr- ta razstava »TITO V SVETU«. Titova dejavnost in pomen ter dialektična soodvisnost med tem, kako zgodovina ro- jeva velike osebnosti in tem kako taki posameznik: vpli- vajo na zgodovino, so tako raznovrstni in prepleteni, da ji je za zdaj le težko oceniti. Brez dvoma pa su ra::;nme- vanje mednarodnih proble- mov, vizi-onarsko ])redv:deva- nje rešitev in tudi praktična aplikacija tega v ztmanjo po- litiko relativno majhne deže- le — kot je Jugoslavija — med najpomembnejšimi po- segi našega predsednika v svoto^mo zgodovino. Razstava prikazuje ta po- seg tako, kot je zapisan v mnogih knjigah, brošurah, monografijah o predsedniku Titu in Jugoslaviji, v časopis- ni dokumentaciji, predvsem pa v obliki fotografij, od ka- terih je večina povečana po- sebej za razstavo »Tito v sve- tu«. Pri tem prikazuje raz- stava tudi posamezne etape oziroma smeri jugoslovanske zunanje politike ter to boga- to ilustrira s Titovim odločil- nim nastopanjem; — boj za mednarodno priznanje naše revolucije in nove Jugoslavi- je, ki je zrasla v obrambni vojni in socialnem prevratu; — upor proti Stalinu in sta- linizmu ter podrejanju »viš- jim« ciljem, v imenu katerih so nam skušali vzeti neod- visnost, kar je bistveno vpli- valo na razvoj v mednarod- nem delavskem gibanju; — nenehno prizadevanje za dob- re odnose z vsemi našimi so- sedi, za mir in sodelovanje na Balkanu ter v vsej Evro- pi; — razvijanje dobrih, pri- jateljskih ter dostojanstvenih odnosov z velikimi silami; — spodbudno in učinkovito na- stopanje v mednarodnih or- ganizacijah, predvsem pa v Organizaciji združenih naro- dov ;— najpomembnejše pa je brez dvoma potrpežljivo in vizionarsko izgrajevanje politike neuvrščenosti, ki je nekak zgodovinski povzetek drugih razsežnosti Titovega poseganja v mednarodne od- nose. Politika neuvrščenosti z vsemi svojimi zgodovinski- mi, socialnimi, ideološkimi, gospodarskimi in kulturnimi posledicami predstavlja naj- pomembnejše politično giba- nje v 20. stoletju. Ni potreb- no poudarjati, da so se pri tem uresničile vizije tudi na- še večnacionalne skupnosti. Politika neuvrščenosti je za nas toliko kot .samoupravlja- nje v mednarodnem življenju. Predsednik Tito je obiskal ali se za krajši čas zadržal v 76 deželah, skupaj pa je bilo doslej njegovih obiskov in postankov v tujih državah okoli 170, Te dežele so- Afga- nistan, .Mžir (trikrat), Avstri- ja (dvakrat), Bangladeš, Bel- gija, Bermudi (2), Boi;.>;\iija (2), Bolivija, Brazilija^ Bur- ma (2), Celjlon — Sri Lan- ka (2), Ciper, Cehoslovaška (3),čile. Danska, Etiopija (4), Finska (2), Francija (2),Gana (2), Grčija (4), Gvineja, Indi- ja (8), Indonezija, Irak, Iran (3), Italija (2), Japonska, Juž. ni Jemen, Kambodža, Kana- da (2), Kenija, Liberija (2), Libija (2), Luksemburg, Mad- žarska (6), Mali, Maroko, Me- hika (2), Monogolija, Demo. kratična republika Nemčija (3), Zvezna repubhka Nem- čija (2), Nepal, Nizozemska, Norveška. Pakistan, Panama, Peru, Poljska (4), Portugal- ska (2). Romunija (11), Si- rija (3). Sovjetska zveza (18), Suda.n (4>, ■ švedska, Tanzani- ja, Togo. Tunizija, Turčija (2), Uganda (2), Vatikan, Ve^ lika Britanija (3), Venezue- la, Zambija (2), Z AR — Egipt (15), Združene države Ame- rike (trikrat). Združeni arab- ski emirati. Razstava v Osrednji knjiž- nici »Tito v svetu« je odprta od 23. maja do 23. junija. I. S. HMEZAD: KVIZ Kaj vedo mladi o svoji delovni organizaciji, bodo pokazali rezultati kviza. ki se ga bodo udeležili mladi iz tozdov delovne organi- zacije Hmezad v Žalcu. Tekmovanje mladincev bo v soboto, 28. maja v dvo rani Kmetijskega kombi- nata v Žalcu, in sicer ob 18. uri. Organizator sreča nja pa je Osnovna orga nizacija ZSMS Hmezad. LIKOVNI SALON CELJE IZJAVI JOŽETA VOLFANDA IN BOŽIDARJA JAKCA Minuli teden je bil v Cel- ju kulturni praznik. Etobili smo obnovljen Likovni sa- lon, kulturni prostor, ki smo ga potrebovali in ga tudi ved- no bolj ptorebujemo. Že v prejšnji številki smo poro- čali o tem, da v novem sa- lonu razstavlja svoja dela mojster Božidar Jakac, in si- cer Titove portrete in grafi- ke ter risbe na temo Pot v Jajce. Današnji zapis se naj omeji na tisti del otvoritve- ne svečanosti, ki je bila mi- nuli teden, ko je v kultur- nem sporedu sodeloval Ko- roški oktet in ko je sprego- voril predsednik občinske konference SZDL Celje Jože Vol f and: »Danes je slovesen dan, slo- vesen zaradi tega, ker je v tem dnevu in v tem trenutku veliko simbolike. Zato, ker v letu pomembnih jubilejev pri- sostvujemo dogodku, ki nam veliko pomeni za celjsko kul- turno in celotno družbeno življenje. Ta slovesnost zdru- žuje v sebi tri pomembne prvine, in sicer prvič, da za- ključujemo del obnove Na- rodnega doma, ki je bil od svoje postavitve dalje sim- bol slovenstva. Drugič, ob tej obnovi odpiramo tudi Likov- ni salon, ki smo .ga v takšni obliki in podobi že dolgo ča- kali, si ga vsi žehmo in je zato v našem kulturnem živ- ljenju to izjemen dogodek. In tretjič, velika posebnost je v tem, da v tem prenovljenem prostoru razstavlja Božidar Jakac, ki nam predstavlja skozi portrete tovariša Tita, simbol, kako se čas nekda- nje revolucije nadaljuje tu- di danes. Današnja sloves- nost je pomembna tudi za- to, ker pomeni nadaljevanje preobrazbe kulturnega življe- nja v naši občini, o kateri v zadnjem času veliko govori- mo. V razvoju kulturnega življenja smo si zastavili ob- širne, do-kaj ambiciozne na- loge ter atraktiven program. Današnja slovesnost potrjuje, da kulturni utrip v celjski ob- čini ni prazna beseda. Želel b' tudi, da bi ne ostali pri Likovnem salonu, ampak da bi morda čez 10 let gradili likovno galerijo . . .« Zatem je povzel besedo še mojstere Božidar Jakac in de- jal: »Toplo mi je pri srcu, da mi je danes dana ta izredna čast, pomembna v tem trenut- ku, da lahko postavim na og- led zgodovino, ki je bila po- membna za osvoboditev naše dežele. Zgodovinska usoda me je peljala na to avnojsko pot, ki me je povezala z našim največjim možem, ki je bil kdajkoli rojen iz naših naro- dov. Srečen sem, da lahko v teh novih prostorih Likovme- ga salona razstavim portrete predsednika Tita, ki je sim- bol revolucionarja in naše bo- dočnosti. Hvala njemu z naj- lepšimi željami za dolga, dol- ga uspešna in pomembna le- ta.. .« D. M. ŠENTJUR LIKOVNA KOLONIJA OSNOVNOŠOLCEV IZ VSE SLOVENIJE v soboto in nedv?ljo so se že drugič sestali mladi li- kovniki iz šentjur.ja, Celja, Ljubl,jani', Vlakol, Planine, Bistrice ob Sotli, Ponikve pri Šentjurju, Petrove, Žalca, Se- žane, .Murske Sobote, Kra- nja .Slivnice. Vojnika, Koz- ,jega, Rogaške Slatine in Slovenskih Ivonjic na likov- no koloni.jo z naslovom »Bo- hor žari«, ki jo vodi likovni pedagog iz osnovnne šole Pla- nina Goce Kaljdžiski. Zbralo .se ,f^ prek« 40 pio- nir,fcv, ki so pod vodstvom svojih mentorjev skušali s .svojimi likovnimi deli ustvarjali prizore na temo »Tito, borba, svoboda«. Od- več je torej poudarjati, da je bila letošnja kolonija po- svečena pomembnim jubile- jem tovariša Tita in parti- je. Pet enakovredniii nagrad so prejele šole Makole, L OŠ Murska Sobota, Bistrica ob Sotli, Vojnik in Šmarje pri Jelšah, specialne pohvale pa so prejele šole Planina, Koz- je, Oplotnica, 1. celjska četa Celje in Makole. Žirijo, ki so .jo sestavljali Peter liri- vec, Francka Vidovič je vo- dila tudi častna predsednica Ivolonije republiška svetoval- ka za likovno vzgojo slikar- ka Helena Berce. Vsi udeleženci kolonije so dobili spominska darila — knjigo o skladateljiii Ipavcih, V -Šentjurju so si ogledali tudi njihovo ro.jstnd hišo. Predsednik skupščine obelne Šentjur Mnko Jagodic ,fe priredil spre,jem za likovne pedagoge in mentorje, v avli kulturne.ga doma pa so po končanem delu pripravili raz- stavo, ki predstavlja celoten pregled dela druge kolonije »Bohor žari«. Nedvomno so dragocene izkušnje, ki si jih na takih srečanjih pridobivajo učenci pa tudi mentorji, ki si med seboj izmenjujejo mnenja. Tako je dejala likovna peda- goginja Ma.)da Babic iz Mur- ske Sobote: »Za vse nas je takšna kolonija doži\'etje, saj se srečujemo likovniki iz sko- raj v.se Slovenije in imamo lepo priložnost, da se po strokovni plati marsikaj po- govorimo, saj Je naše peda- goško delo zahtevno in terja od nas vedno nova spozna- nja.« Mladi imajo od teh sre- čanj največ. Ne da se samo spoznavajo med seboj, ter tako kujejo p/i.jat-eKJlstvo. Takšna in podobna srečanja Jim dajejo polet in Jih vodi- jo v razmišljanja o svojem delu. Zato bi bilo prav, da se takšna or.ganizirana oblika dela. ki je sestavni del po- uka ustr^^/.neje vrednoti tudi v kulturni in izobraževalni skupnosti. Ce .govorimo v slovenskem merilu, bi mora- la o tem razmisliti tudi LJubljiUia, sevetia na pobu. do (teJegatov iz šentjurske občine, ki predstavljajo no- silce te množične vzgojne akcije. DRAGO MEDVED 30-LETNICA TAMBURAŠEV Te dni praznujejo celjski tamburaši ZPD France Prešeren svoje 30-letnico dela. Orkester bo ob tej pri- ložnosti pripravil samostojni koncert v petek, 27. maja ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v ZagrruUi. To bo obenem tudi poslovilni koncert dolgoletnega in zvestega dirigenta in kulturnega delavca Janka Hočevarja, ki že več desetletij vodi orkester in se je razdajal v svo jem delu kot pravi amaterski delavec, ki živi s kulturo. št. 21 — 26. maj 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 .lOŽE DOlINC Človek ne živi samo svojega osebnega življenja kot posameznik, temveč zavestno ali nezavestno tu- di življenje svoje dobe ... Jože Dolenc je videl smisel življenja v ustvar- janju in prav v tem je imel brezmejno zadošče- nje. Rodil se je 10. no- vembra 1902 v Celju kot otrok napredne družine. Bil je član predvojne Po- štarske godbe, deloval v kulturno-prosvetnem dru- štvu »Sloga«, nato pri Delavskem prosvetnem društvu »Svoboda«, dolga leta je bil tajnik in pred- sednik sedanjega društva in njihov režiser. Od leta 1957 je bil aktivni sodela- vec občinske organizacije Zveze kulturnih organiza- cij — vse do prerane smr- ti. Vsa leta je neumorno koval načrte z mladinski- mi skupinami. Mladi so mu zaupali, imeli so ga radi kot človeka — bil jim je kot oče in prijatelj. Njegova neumorna na- rava mu nikoli ni dovolje- vala mirovanja. Lahko bi rekli, da m bilo nobenega dogodka na območju Kra- jevne skiipnosti Pod gra- dom, kjer ne bi imel svo- jega deleža naš dragi Jože. Vedno si je želel delati v dobrih pogojih dela. Da- nes se je njegov sen ure- sničil samo za njegove na- slednike. Bil je lik skrom- nega in pravega člana Zve- ze komunistov. Družbena skupnost je znaln ceniti njegovo delo, zato je dobil več priznanj in odlikovanj. Najbolj je bil ponosen na odlikova- nje, s katerim ga je odli- koval maršal Tito. Težko bi na kratko opi- sali vsa njegova prizadeva- nja in delo; v tem trenut- ku je težko najti prave be- sede, kajti komaj verjame- mo v kruto resnico, ki je presenetila vse njegove prijatelje in sodelavce. Najbolj se bomo oddolži- li njegovemu spominu, če bomo zapisali: vsem lju- dem smrt pomeni konec; srečni so tisti, ki umirajo s prepričanjem, da zaslu- žijo solze tistih, ki osta- nejo. ŠTEFAN ŽVIŽEJ ŠENTJUR — LJUBNO OB SAVINJI MESECKONČAN KULTURNO DELOVANJE V OBČINI Ce vsebinsko sklenemo kulturne prireditve, ki so se zvrstile v času od 24. aprila do 22. maja, smo lahko za- dovoljni. Povsod so bila pri- sotna kulturna hotenja in vo- lja do dela. ZKO in Kulturna skupnost v šentjurski občini, kI sta bi- la organizatorja, sta vložila v izvedbo vseh prireditev pi-e- cej truda, saj so se priredit- ve sočasno odvijale v vseh večjih krajevnih skupnostih. Opazen je kvaliteten dvig pri pevskih zborih, od oVo ških, mladinskih in moških. Iz objektivnih razlogov nista nastopila mešana pevska abo- ra Iz Dobja in Šentvida. Zdru- žena folklora je priredila na Ponikvi prijeten večer narod- nih plesov in p^md ia^ s/tK jim programom pokazala &a- kcvostno rast in širitev pro- grama. Opazna je bila tudi kostumska urejenost. Na dramskem področju sta de- lovni le še družini iz Dobja in Šentvida, drugod pa je ta dejavnost v glavnem zamrla. Delujoje le še dramske sku- pine v šolah, ki prirejajo ig- rice in lutkovne predstave. Iz leta v leto si tudi občinstvo želi takšnih prireditev, ki so lep odraz stanja razvitosti amaterskega kulturnega de- lovanja v šentjurski občini. Viaeti je, da bo treba neki- tere kulturne dejavnosti okre- piti in jim nuditi tudi večjo finančno podix>ro ter stro- kovno pomoč, ki je največ- krat bolj potrebna kot denar. ERNEST REČNIK ŠENTJUR: PODELITEV BRALNIH ZNAČK Medtem, ko je lansko slav- je ob podelitvi bralnih značk potekalo v okviru 100 letnice rojstva našega literarnega ve- likana Ivana Cankarja, pote- ka letošnje v okviru 85 letni- ce rojstva velikana naše soci- alistične revolucije predsedni- ka Tita, ki že 40 let usmerja tokove ZKJ. Odbor za bralno značko pri občinski zvezi prijateljev mladine je letos Izbral osnov- no šolo Ponikvo, kjer so se ob podelitvi značk zbrali za- stopniki bralcev vseh šol, nji- hovi m.entorji in gosta ilu- strator in karikaturist Božo Kos ter pisatelj Karel Gra- beljšek — Gaber. Letos je bilo razdeljenih 262 cicibanovih, 259 bronas- tih, 259 srebrnih in 214 zlatih Seliškarjevih bralnih značk poleg tega je bilo podeljenih še 343 Cankarjevih značk in 621 pohval. Ker je na vseh osnoTOih šolah v občini skup- no 2300 učencev, se je v tek, movanje za bralno značko vključilo kar 70" o učencev. To veliko število dokazuje, da imajo učenci ob podpori šol- skih vodstev in predvsem svo- jih mentorjev slavistov smi- sel za branje ter spoštujejo in ljubijo slovensko knjigo. E. R. MLADI LIKOVNIKI V TREBČAH v sredini maja je bila na Trebčah likovna kolo- nija, na kateri se je zbra- lo štirideset pionirskih ekip iz Slovenije in Hrvat- ske. Mladi so ustvarjali svoja dela na temo »Otroš- ka leta in revolucionarno delo tovariša Tita«. Mladi so bili ves ččis bi- vanja v Bistrici ob Sotli gostje domačih piomirjev odreda »Ilija Gregorič«. In tako so se rodila nova pri- jateljstva in poznanstva. Sicer pa so udeleženci kolonije obiskali muzej na Trebčah, se pogovarjali a Ano Kostanjškovo, obiska- li Klanjec ter si ogledali Avguštinčičevo likovno ga- lerijo in končno še dom borcev in mladine ter Ti- tovo rojstno hišo v Kum- rovcu. Na likovni koloniji je prvo mesto osvojila ekipa osnovne šole Laško, med pionirji s Planine pa je Zlatko Kolšek zasedel dru- go mesito, medtem ko je Katja Kalajdžiski prejela pohvalo. Sicer pa so člani vseh ekip, njihovi mentorji in šole prejeli prizaianja za sodela\'anje. ZOFIJA GREGORC JUBILEJ TAMBURAŠEV IZ GRIŽ Na sliki vidimo tamburaški orkester iz Griž, ki je pred kratkim praznoval 50 let delovanja. Zanimivo je, da je bil eden izmed prvih vodij udeleženec ustanovnega kongresa slovenske Komunistične partije na čebinah, Albin Vipotnik. Tamburaški orkester, ki ga danes sestavljajo v glavnem učenci osnovne šole Nade Cilenšek in dijaki celjskih srednjih šc^, sedaj že vrsto let vodi prizadevni Ferdo Pilih iz Celja. JANEZ VEDENIK SKUPŠČINA ZVEZE LOVSKIH DRUŽIN TUDI RAZVIJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV v Celju je bila minulo so- boto skupščina Zveze lovskih družin Celje. Svojo skupšči- no so lovci posvetili leitoš- njim jubilejem ter proslavam 70-letnice slovenskega lov- stva in 30-leftnioc organizira- nega lovstva na celjskem območju. Na skupščini so oipozorili na velik pomen lovstva v naši družbi. Že dawno so mi- nah časi, ko je bilo lovstvo le hobi, rekreacija, so po- udarili. Danes postaja lov- stvo vse boltj pomembna I družbena dejavnost, ki nima za cilj le gojitve in odstrela divjadi, pač pa tudi in pred- vsem organi22irano društveno dejavnost v frontni sociali- stični zvezi, samoupravno urejanje vseh vprašanj lov- stva, pomemben pa je tudi prisipevek lovcev v konceptu splošnega ljudskega odpora in družbeno samozaščite. Lov- ska organizacija je vse bolj odprta, usmerjena med naj. širše množice, njeni cilji pa so poleg naštetih še skrb za varstvo narave in pestre vagojno-izobraževalne oblike. Na celijskem območju ak- tivno deluje okoli 1750 lov- cev, 292 upokojencev in 270 kmetov. Na skupščini so še pose^ bej opozorili na velike usjp©- he, ki so jih dosegli pri go- jitvi divjadi in naseljevanju novih živalskih vrst v naš« okolje. Tako so lovci na na- šem območju uspešno nase- lili muflone in lopataste je- lene, z velikimi gojiitjvenimi posegi pa so močno poveča- li število zajcev, fazanov in smjadi. O tem, kolikšno pozornost posvečajo v2^oji in izobraže- vanju govori podaitek, da so v letih svojega delovanja pri- pravili nad tisoč predavanj, vrsto razstav, lovskih tečajev in izpitov. Za zasluge pri organizaciji in širjenju lovsvta je odliko- vanja Lovske zveze doslej prejelo že 360 lovcev s celj- skega območja. Sobotno siaiv- nostnno skupščino so lovci za- ključili s sprejemom vrste novih nalog, ki temeljijo na Zakonu o lovst-voi, več za- služnim lovcem pa so pode- lili lovska odlikovanja. Popoldan pa so tudi lov- ci Zveze lovskih družin Celje dali svoj prispevek paradi mladosti. BRANKO STAMEJCIO ZADNJA PREMIERA V SLG CELJE Jutri, v petek, 27. t. m. bo v Slovenskem ljudskem gle- dališču premiera komedije beograjskega avtorja Dušana Kovačeviča »Maratonci tečejo častni krog«. To delo in nje- gov avtor bosta prvikrat na slovenskem odru. Komedija se giblje na območju tako imenovanega črnega humorja. O^iJisu- je družino podjetnih Topalovičev, ki se ukvarjajo s pogreb- ništvom. V sto letih, kolikor obstaja njihova firma, so jih izdelali le 50, prodali pa natanko 19.842! Komedijska domis- lica, ki se v igri stopnjuje do nionstruozne gotovosti o zma- goviti poti brezobzirnega pridobitništva. Delo ,)e zrežirala Beograjčanka Vida Ognjenovič, scenograf in kostumograf je bil Miodrag Tabački, dramaturg Igor Lampret. Sodelu- je domala ves celjski ansambel, kot gost Maks Furijan. S to komedijo zaključuje celjsko gledališče letošnjo sezono in bo v mesecu juniju že začelo pripravljati nova dela za prihodnjo sezono, ki se bo začela prve dni meseca oktobra. Še nekaj drobcev iz pre- teklosti 750 letnega trga Laško. Kot že povedano, bo obsežno pisanje o zgo- dovini tega mesta, vsaka občinskega območja, o njegovih nesrečah, uspe- hih, delo\-nih organizaci- jah, prinesel »Zbornik ob- čine Laško«. KAKO STAR JE »ZIDANI MOST« Približno toliko kot La- ško, vendar samo kot most, njegov stražni gra- dič Klausenstein in cer- kvica sv. Egidija. Vse to je dal vojvoda Leopold postaviti, da ba odprl in zavaroval pot ob Savinji do Save in od tu v obe smeri. Listina o tem nosi častitljivo letnico 1224. Ker je bil kamnit most za tiste čase posebnost in redkost, je zaradi tega svojstva dobil kraj svoje ime — Zidani most. OD KDAJ JE LAŠKO RES TRG? Od kdaj je Laško trg na- tančno ne vemo, kajti Li- stine o proglasitvi so se izgubile in z njimi tudi vse kar bi kazalo na da- tum proglasitve. Gi>tovo pa je Laško povzdignil v trg Vojvoda Leopold, Ba- benberžan, ki je vladal od 1195 do 1230. Kot avstrijski vojvoda je bdi VI. kot štajerski pa III, po vzdevku pa Sla\'ni, ker se je takrat baje širilo blago- stanje, bil je mir in 30 let ni sovražnik stopil čez mejo. Ker pa listina o posveti- tvi jurklošterske cerkve 7. novembra 1227 omenja La- ško kot trg, za zgodovi- narje velja ta datimi za časovni mejnik, po kate- rem se meri starost trga in mosta Laško. »SLAVA VOJVODE LEOPOLDA« Navednice zato, da bo izključena pomota, češ da mešfiJi pojme z Valvazor- jevo »slabo Vojvodine Kranjske«. Jurklošterski kartuzian Sifrid (Nemec po rodu) je v latinščini pesnikoval. Okoli 200 ver- zov je dolga oda, ki jo je pobožni mož posvetil »slavnim delom vojvode Leopolda«. Zakaj je to omembe vredno? Prvič, ker zvemo za ta Leopol- dova dela, drugič pa zato, ker pesnitev velja za naj- starejši primer samostan- ske zgodovinopisne litera- ture na Slovenskem. In še tretjič! Tretjič zato, ker se snopič te, na perga- ment pisane zgodovine v verzih, nd preselil kam na tuje, marveč ga hrani NITK v Ljubljani. ŠPANEC KIRURG V LAŠKEM ŠPITALU V času ko zlagamo di- nar do dinarja za nov, so- doben zdravstveni dom v Laškem, se zdi dokaj za- nimiv podatek, da je La- ško imelo )>špital« že v petnajstem stoletju. Prve- ga je ustanovil kancler celjskega grofa Friderika II. Potem so bili še drugi »Spitali«. Drugi je bU Val- vazorjev imenovan, kajti tudi ta veljak je bil za- kupnih laške gospoščine. No in v letih 1567 do 1590 je bil kirurg (rano- celnik) v laškem špdtalu Španec Hieronim de Ca- stillia, ki ni znal samo ravnati polomljene ude, baje je zdravil tudi raka. Kako je govoril z ljud- mi? Govoril je menda pred- vsem z gospodo, ta pa je znala latinsko in nemško. TRI SREBRNE LILIJE 159S. leta je nadvojvoda Ferdinand podelil Laške- mu privilegij, v katerem je opisano trško ozemlje in pcKieljena pravica voli- ti sodnika. Ob tej prilož- nosti je bil trgu podeljen grb: tri srebrne UUje na modrem polju. Prva šola je omenjena t letu 1578. Učiteljeva! je organist. V 17. stoletju sta nastali prvi sliki Laškega — objavljamo med vrsti- cami tega sestavka. PRVI SLOVENSKI HAMLET Med možmi, ki so bili zaslužni v na.rodnostnili bojih hudo nemškutarske- ga Laškega so bili tudi; Dragotin Rišpl, župnik v Šmiklavžu (Lažiše), go- vornik, sadjar in pesnik. V Laškem je župnikoval tudi Slomškov vnsitnik kasnejši kanonik Anton žuža — znnn narodnjak. Pesniško naturo pa je imel tudi laški kaplan Drago- tin šauperl, ki je v času od 1864 do 18fi8 prevedel v Slovenščino Shakespea- rovo dramo »Hanrlet«, ki velja za prv^i slovenski T>re\'0d. PluUZBEm POMEN Težko bi v kratkih be- 1 sedah izrazili vse rassež-, nosti družbenega pomena mladinskega pevskega fe- stivala. Ta prireditev ima že svojo večdesetletno tradicijo in pomeni zelo široko srečanje pojoče mladine iz Slovenije, Ju- goslavije in več dežel Ev- rope. Pomeni pregled naj- višjih dosežkov v mladin- skem zborovskem petju in mesto spoznavanja boga- stva kulture naših narodov in narodnosti, pa tudi dru- gih evropskih deželah. širši družbe7ii pomen mladinskega pevskega fe- stivalu najbolj zgovorno opredeljujeta doe njegovi posebnosti. Prvič, gre za široko programsko zasno- vo festivala, ki se ne bo odvijal le v dvorani, am- pak bodo vsi jugoslovan- ski in mednarodni zbori nastopali v številnih delov- nih kolektivih in priredili koncerte v več kot dvaj- setih krajih sirom Sloveni- je. S tem, ko bodo mladi pevci najboljših zborov, kar jih premore današnje amatersko petje pri nas in v Evropi, ponesli svojo pesem v mnoge delovne kolektive in krajevne skup- nosti, bodo v njih zasejalt nove kali zborovske glasbe- ne kulture. Festivalski od- bor je nastope nekaterih zborov namenoma usmeril v sredine, kjer je glasbena kultura slabše razvita in kjer bo njihov nastop pri- merna vzpodbuda za raz- mah zborovskega petja. In drugo, sama udelež- ba mladinskih zborov iz naših socialističnih repub- lik in pokrajin simbolizira tradicionalno kovanje vezi bratstva in enotnosti med mladino naših narodov, če k temu pridamo še skrb in pozornost, ki jc v pro- gramih izbranih pesmi mladinski zbori namenjajo letošnjim obletnicam naše revolucije, partije in tov. Tita, potem upravičeno zOf- ključimo, da je MPF v Ce- lju tudi pomembna šola ju- goslovanskega socialistič- nega patriotizma. Saj bi si težko predstavljali patrio- tično vzgojo mladine brez naše revolucionarne in na- rodne pesmi. Ta spremlja mlade na taborjenjih, na delovnih akcijah ter v pri- pravah na splošni ljudski odpor. Odbor MPF, v katerem so dolgoletni in zaslužni glasbeni pedagogi in drugi kulturni ter družbenopoli- tični delavci, je s svojimi nekajmesečnimi intenziv- nimi pripravami storil vse, da bi Celje v četrtek spre- jelo nekaj tisoč pojočih grl odprtega srca in pri- pravljeno za njihovo pri- jetno počutje pri nas. Že- limo, da bi tudi tokratno mednarodno srečanje po- joče mladine v Celju bilo dragocen prispevek k ra- sti in uveljavljanju mladin- skega zborovskega petja in s tem glasbene kulture ter množične kulture mla- dinske ustvarjalnosti na- sploh. EMIL ROJC Mladinski zbori so goto- vo ena naših najbolj raz- vejanih kulturnoprosvet- nih dejavnosti in tudi v organizacijskem pogledu na taki stopnji, da vsako leto ugotavljamo številčno in zadnja leta predvsem kvalitetno rast mladinskih zborov; To je vsekakor po- sledica sistemat:čnega, ne- pretrganega in jasno začr- tanega programa MLADIN- SKEGA PEVSKEGA FE- STIVALA V CELJU, ki je takoj po osvoboditvi — že v januarju 1946 začel or- ganizirano zbirati in nav- duševati mladinske zboro- vodje, ki so na vseh šo- lah celjskega okrožja za- čeli množično ustanavljati mladinske zbore, četudi je takrat manjkalo kvalifici- ranih zborovodij in notne- ga materiala, ki ga je oku- pator popolnoma uničil, je v svobodi pesem zaživela z novim o.gnjem. Preko 80 mladinskih zborov celjske- ga okrožja je pripravilo v letu 1946 predhodne okraj- ne revije v Žalcu, Rogaški Slatini, Šoštanju, Sloven- skih Konjicah, Trbovljah in Celju. Vsi mladi pevci s teh revij so prispeli s pesmijo v Celje in 29. VI. 1946 pripravili veličasten PRAZNIK MLADINSKE PESMI, na katerem so združeni mladinski zbor 3000 pevcev zaključili s tremi pesmimi prvi mla- dinski pevski festival v Ce- lju in vzpodbudili vso Slo- venijo k Širjenju m razvi- vanju mladinske pesmi. Ta- ko nastajajo v letih 1947— 1957 povsod novi mladin- ski zbori, ki vneto po jo in pripravljajo po vzoru in vzpodbudi Celja okrajne festivale mladinskih zbo- rov v Brežicah, Guštanju, Stični, Ljutomeru, Ljublja- ni, Mariboru, Velikih La- ščah, Ajdovščini, Dolenj- skih Toplicah, Tolminu, Kranju, Novem mestu in Litiji. Še večji razmah mladin- skega zborovstva je začu- titi po II. okrajnem mla- dinskem pevskem festiva- lu v Celju leta 1958. Ta festival je vzpodbuda za snovanje m še bolj orga- nizirano delovanje mladin- skih zborov po vsej Slove- niji. Kar spontano se raz- vije Celje v sedež repub- liškega festivala, ki je že v letu 1960 zajel vso Slove- nijo. S srečno združitvijo prizadevanj za množičnost in kvaliteto pa je ta celj- ski festival zbudil pokor- nost tudi sirom po Jugo- slaviji. Tako na festiva- lu v letu 1961 že sodeluje- jo že nekateri mladinski zbori iz bratskih republik, lu v letu 1961 sodeluje- v Celju že mladinski zbori iz vseh republik in že tudi prvi inozemski zbori. V le- tu 1967 preide celjski fe- stival iz revialnega v zvez- no tekmovanje jugoslovan- skih mladinskih zborov, ki se ga udeležuieio. zbori iz vseh republik. V vseh re- publikah se na pobudo Ce- lja ustanove do leta 1972 republiški festivali (smo- tre, revije), kot pospeše- vatelji mladinskega zbo- rovstva v republiki in tudi predhodno izbirno tekmo- vanje za udeležbo na zve- znem tekmovanju v Celju. Vse to močno pospešuje rast jugoslovanskega zbo- rovstva. Zaradi velikega zanima- nja inozemskih strokovnja- kov in mladinskih zborov za celjski festival smo v letu 1973 organizirali prvo mednarodno tekmovanje mladinskih zborov v Ce- lju, na katerem sodeluje na leto.šnjem festivalu že 10 inozemskih (Bonn — ZRN, Ekeren — Belgija. Graz —Avstrija, Karlovy Vary — CSSR, Marktober- dorf — ZRN, Mihajlovgrad — Bolgarija. Oulainen -— Finska Szczecin — Poljska, Szeged — Madžarska in Tallin — SSSR) in 3 jugo- slovanski (Celje, Maribor in Niš) mladinski zbori. Tako predstavlja Celje nesporno vrh jugoslovan- ske mladinske zborovske pesmi, ki s svojimi priza- devanji pospešuje rast in razvoj sodobne mladinske glasbe. Načrtno pa se Ce- lje razvija tudi v medna- rodni glasbeni center, ki zavzema med evropskimi .glasbenimi festivali vedno bolj vidno mesto. JTTRČE VREZE SPORED četrtek ob 17.00 uri Otvoritev razstave sodobne glasbene literatu- re in učbenikov za glasbeni pouk — Slovensko ljudsko gledališče. Odprta od 26. do 30. maja. četrtek ob 19.30 uri Slavnostni otvoritveni koncert — nastopajo: OPZ I. osnovne šole in I. celjske čete Celje, OPZ »Ivan Rob« Šempeter pri Gorici, OPZ »Peter Kavčič« škof j a Loka, OPZ Dolomitski odred »Polhov Gradec«, OPZ .\nton Aškerc Velenje. Petek ob 10.30 uri Zvezno tekmovanje v Narodnem domu. Na- Sftopajo mladinci iz Šoštanja, Zagorja ob Savi, Zrenjanina, Kamnice, Lucije, Sk-opja, Ljubljane in Celja. Petek ob 16.00 uri Zvezno tekmovanje v Narodaiem domu. Na- stopajo dekliški zbori iz Zadra, Skopja, Bihača, Srem*ke Mitrovice in Celja. Petek ob 18. uri Zvezno telcniovanje v Narodnem domu. Na- stopajo Mladinski mešani zbori iz Celovca, No- vega Fazarja, Kavadarcev, Zagreba in Kopra. Soboia ob 9. uri Posvetovanje glasbenih pedagogov in zboro- vodij v Pionirskem demu v Celjvi. Sobota ob 16.00 in 19.00 Mednarodno tekmovanje v Narodnem domu. Nastopajo zbori iz Belgije Madžarske, Avstrije, Poljske, češkoslova.ške. Finske, Belgije, ZR Nem- čije, Sovjetske zveze in Jugoslavije. Nedelja ob 10.30 uri Množični koncert združenih pevskih zborov na drsališču v Celju. Nedelja ob 15.00 uri Mednarodni koaicert zborov iz Madžarske, češkoslovaške in Bolgarije v Narodi^em domu. Nedelja ob 17.00 uri Mednarodni koncert zborov iz Belgije, Fin- ske, ZR Nemčije v Nar(xinem. domu. Nedelja ob 19.(X} uri Zakljiični koncert s podelitvijo — odličij, di- plom in nagrad v Narodnem domu. V čem je vrednost z^oorovst Nedvomno bi se dalo o tem ne študijo, vendar naj bo na teii' volj nekaj misli. Začnimo priP grama. Tu se postavi pred d;« najtežjih nalog, saj je znano pomeni dobro izbran program H' uspeha in da je program leg:* rigenta. Zborovske literature romno, vendar ni vsa uporab renomiranemu skladatelju šteil be ne uspejo, bodisi da so pi instrumenialno, s prezahtevniiiT razponom, da nimajo ustrezne da je kompozicijska struktura ^ la ali da.je v drugi skrajnosti' ko poenostavljena, da v interp^! smislu ni moč iz nje nič naredi Spored mora hkrati ustrez« vostni stopnji zbora, pri čemf' rigent vključevati tudi nekaj i skladb, da. z njimi zbor raste, stopi, proslave, komemoracije vanja terjajo tudi tak izbor p* vsebinsko ustrezal namenu, ' zahteTOOst ustrezna za teku končni fazi pa zbor poje za pn le za žirijo. Malo je namret"- po zahtevnosrni stopnji ustrei \'alnim zahtevam in hkrati nav liko. še p>os€bej to velja za skladbe. Denimo, da je dirigentu po in pi eigravanju nekaj kilog^-aH materiala uspelo najti prog:-:-!" za omenjenim zahtevam in da ' z vajami. Da terjajo vaje od tudi od dirigenta veliko truda vainost ni treba posebej omf^ tja? jelo do- »ro- ena da nco di- og- ;ako ;lad- iveč nim iila, lare- i ta- kem na bo bo V i ne 'nu- !»ub- krp. hn tvo- ki učimo tudi v razrediii lahko to pi-imer- javo kaj hitro občutimo. V razredu je smoter pedagoške ure dosežen, če je ve- čina dijakov snov razumela in akceptira- la. Z učenci se ne pojavljamo v javnosti, da bi prikazali resničen efekt, naše us- pešnosti. Pevci in zborovodja pa bodo morali svoje delo javno opravičiti. Smoter tu še ni dosežen, če se je večina pevcev neko skladbo naučila. Obvladati jo morajo vsi brez izjeme, pri čemer mislim na ob- vladanje ritma in melodije. Tu pa je še- le začetek muziciranja, saj je treba sklad- bi dodati dinamiko, agogiko, skratka jo oživeti. Dirigent se mora v celoti vživeti v skladbo, najti miselno in čustveno vez s skladateljem ter pesnikom in hkrati vse to prenesti na pevce kar dostikrat ni eno- stavno, še posebej je stvar občutljiva, če pripravljamo prvo izvedbo. To pa ima hkrati svojevrsten čar, saj sta zbor in di- rigent v tem primeru ne-le poustvarjalca, temveč hkrati soustvarjalca nove umetni- ne. Ob upoštevanju omenjenih muzikalnih zakonitosti torej umetnina oživi, vendar v svoji pravi umetniški podobi le tedaj, če jo pevci doživljajo, če so skupno z di- rigentom našli tak izraz, ki vzpostavi s poslušalci pristno in enkratno vez. Naj omenim le še to, da vsaka umetni- na pusti na pevcu neko sled, ki še pose- bej pri mladem človeku pomaga obliko- vati njegovo osebnost. Ne gre le za sr- čno kulturo, humanost, doslednost, vest- nost i;pd., temveč za delež pri skladnem razvoju vsestraaiske osebnosti, pri kateri naj ne prevladuje niti razum niti čustvo. VID MARCBN VIIINA RAST KAKOVOSTI Iz tisoč mladih grl bo za- donela v nedeljo, 29. maja pesem: »Ponesimo šopek cvet- ja Titu za obletnico, saj že štiri desetletja vodi našo par. tijo«. Tisoč in več pevcev iz širše celjske regije bo na množičnem koncertu zaklju- čilo letošnji XII. mladinski pevski festival. Nastop, ki bo trajal skopo uro, je rezultat večmesečnega dela. Pravza- prav so trajale pripravo dve leti: natečaj za nove skladbe, izbira obveznih pesmi za tek- movanje, programiranje mno- žičnega nastopa zdraženih mladinskih zborov, seminarji za zborovodje, obiski zborov s strokovno pomočjo in mor- da še kaj. IS zborov se to- rej pripravlja, da izvede enot- no 9 pesmi na drsališču v Ce- lju v pozdrav Titu in partiji. Glavna dirigenta sta Ciril Vertačnik in Pavel Bukovac. Njima stoje ob strani vodje kolon za vsako glasovno sku- pino ter zborovpd'e. Pred masovno ' manifestaci- jo so tekmovanja jugoslo- vanskih in inozemskih mla dinskih zborov. 21 jugoslo- vanskih zborov bo tekmovalo na zveznem tekmovanju v petek, od tega je 9 sloven- skih, ostali prihajajo iz Ma- kedonije, Srbije, Hrvatske, Bosne in Vojvodine, Razvr- ščeni so v tri kategorije: mladinski troglasni — kate- gorija A — mešani, pretežno zbori iz gimnazij — kategori- ja B — in dekliški zbori — kategorija C. Vsak zapoje ob- vezno pesem, poleg nje še tri po lastni izbiri. Na mednaix)dnem teikmo- vanju v soboto bo tekmova- lo 10 zborov iz Belgije, Nem- čije, češke. Finske, Madžar ske, Bolgarije ter trije jugo- slovanski (Celje, Niš, Mari- bor). Izven konkurence bodo nastopali še Poljaki in Av- strijci. Zbore ocenjujeta dve stro- kovni žiriji: zvezna in medna- rodna. Vsak šteje 7 čianov, da je zagotovljena kar naj- večja objektivnost. Člani ži- rije so ugledni strokovnjaki, dirigenti in skladatelji iz ino- zemstva in iz naših bratskih republik. Žirija ocenjuje zbo- re in zborovodje po sledečih kriterijih: intonacija, ritem izobrazba glasov in zlitost, in- terpretacija in težavnostna stopnja skladbe. Dose.gljivih točk je 100. Seveda je mnogo odvisno od tega, kakšno skladbo iz- bere zborovodja. Mora biti sodobna, dovolj kvalitetna, primerna za koncertni nastop, pa tudi za pevce sprejemlji- va, da je bodo radi študirali. Za razliko od nekaterih bratskih narodov je sloven- ska literatura dokaj skrom- na. Res je, da prihajajo nove skladbe na natečaje, a upo- rabnih je le malo, bodisi, da so pretežke, prelahke, nekva- .litebne in podobno. O . tem perečem vprašanju bo razgo- vor tekel na posvetovanju glasbenih pedagogov v okvi- ru festivala. Zbori si izbi- rajo skladbe pretežno iz svo- je iirtuiuiiaiuc uvij-inu&ci. i-iaiv zanimivo literaturo imajo Ma- kedonci, kjer posegajo skla- datelji uspešno po svoji bo- gati folklori. V nekem smi- slu velja to tudi za Hrvate, Srbe zastopa v veliki meri Stevan Mokranjac, nedoseg- ljivi mojster zborovskega i>et- ja. Izredno zanimivi so spore- di inozemskih zborov, poseb- no čeških, madžarskih in bol- ga.rskih. Posedujejo bogato in zelo kvalitetno literaturo, ki jo reproducirajo največkrat z izvrstnimi zbori. Spomnimo se samo na »Bodro smeno« iz Sofije ali na »Kantileno« iz Brna. Poleg tekmovalnega dela festivala se bodo zvrsti- li inozemski zbori še na med- narodnih koncertih v nede- ljo popoldne. Po trije abon bodo nastopali na vsakem, vsak s 20 do 30 minutnim programom, Otvo^-itev festivala je za- upana najmlajšim pevcem: šest eno in dvoglasnili otro- ških zborov iz vse Slovenije bo prihitelo k otvoritvi. Do- mačin, zbor I, osnovne šole v Celju bo začel s Simoniti- jetvo »Titu za rojstni dan«. Ostali program je posvečen 100 letnici rojstva skladatelja Emila Adamiča. Vsak otroški zbor bo zapel eno ali dve njegovi pesmi. Zaključni kon- cert bo v nedeljo zvečer v Narodnem domu tako kot vsi ostali razen množičnega Tedaj bodo nastopili trije prvonagrajeni zbori s pro- stim programom. Sledila bo podelitev nagrad, diplom in odličij. Po zaključni besedi predsednika festivala tov. Emila Rojca bo še eiikrat zadonela »Slavnostna pesem«. Z vzkliki »na svidenje čez dve leti« se bodo poslovili stoteri iz vseh republik m inozemci. Skovala so se nova prija- teljstva, spoznali so se Slo- venci z Makedonci, z Bosan- ci, Srbi, Belgijci s Čehi, Bol- gari, itd. Spoznali so pesmi raznih narodov in ustvarjajo se vezi, ki so morda vredne več kot vsa diplomacija. Tu- di v tem je neprecenljiva vrednost celjskega festivala. EGON KUNEJ FESTIfiLSIl ODBOR EMIL ROJC, pi.-u.>f.hi;k. EGON KUNEJ, podpredsednik; JURtE VliEzE, .glavni tajnik ter MARJAN AŠIC, PAVLE BUKOVAC, EDI GA- BERŠEK, JAKA IVMJC-EN, VID MARČEN, JUL- KA MARINIČ. BRANKO MARTic, JOŽICA SO- KO, CIRIL VERTAČNIK in ŠTEFAN ŽVIŽEJ. ZVEZNA gLASBENA ŽIRIJA MARKO MUTSIIH — predsednik, dirigent, Ljubljana, člani: JANEZ BOLE, prof., Ljubljana; BRANKO DJURKOVIČ, dirigent, šabac; VLADI- iviir KRANJČEVIC, prof., dirigent, Zagreb; LOJ- ZE LEBIČ, prof., skladatelj, Ljubljana; todor SKALOVSKI, skladatelj, Skopje; dr. RUDOLF SCHWARZ, prof., Graz (Avstrija). Zbori, ki bodo osvojili nad 90 točk — od dosegljivih 100 — prejmejo zlato medaljo. Na- grado prejmejo tudi zborovodje. Zbori, ki bodo osvojiili S5 do 90 točk, prej- mejo srebrno medaljo. Zbori, ki bodo osvojili od 80 do 85 točk, prej- mejo bronasto medaljo. Zbori, ki bodo osvojili zlato medaljo, ima- jo pravico konkurirati na mednarodnem tekmo- vanju. liEOiABOiii &LASBENA ZMUk egon kunej, prot., Celje — predsednik; člani: PETER eb-en, skladatelj, Praga (ČSSR), andreas jiion, prof,, dirigent, Zurich (Švica), BORIVOJE POPOVIČ, prof., skladatelj, Beog- rad; mladen FOZAJIČ, prof., dirigent, Sara- jevo; ALOJZ SREBOTNJAK, prof., skladatelj, Ljubljana in JOSEF SWIDER, prof., skladatelj, Katowice (Poljska). Zbori, ki bodo osvojili najmanj 95 odstotkov dosegljivih točk, prejmejo zlato festivalsko od- iičje. Zbori, ki bodo osvojila najmanj 90 odstotkov dosegljivih točk, prejmejo srebrno festivalsko Zbori, ki bodo osvojili najmanj 85 odstotkov dosegljivih točk, prejmejo bronasto festivalsko odličje. Denarno nagrado prejme zbor, ki v posa- me2aii kategoriji osvoji zslato odličje in najvišje število točk; denarno nagrado prejme tudi zboro- ■''odja. IVIEONAROPIII RAZSTA¥A 26. do 30. maja v slovexv;SKEM ljudskem GLEDALIŠČU SODOBNE GLASBENE LITERA- ture IN UČBENIKOV ZA GLASBENI POUK. Otvoritev v čet-rlek. 2jg. maja ob 17. uri. SIIPSZIJ Sobota, 23. mjija «>b 9. urd v PIONIRSKEM DOMU Osrednja tema: SODOBNA USTVARJ.VLNOST Z.A MLADINSKE PEVSKE ZBORE KONCEBTi V DRUGIH KRAJIH v mnogih krajih Slovenije bodo zbori iz tujine gost- je tamkajšnjih mladinskih zborov ter v teh krajih z njimi tudi pripravili koncerte. Tako bodo obiski in na- stopi tujih zborov po Sloveniji potekali čez ves teden. 24. maja v Domžalah 25. maja v škofji Loki, 26. maja v Brežicah, Ljutomeru, Rog. Slatini in Laškem 27. maja v Dobrni, Polzeli, Slov. Bistrici, Velenju in Lendavi, 29. maja v Kranju in Slovenj Gradcu, 30. maja v Novi Gorici, Radgoni, Trbovljah, Zagorju in Železnikih, 31. maja v Luciji, Ljubnem in Zrečah, 1. junija v Trebnjem in MarilKJ^ru. 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 21 — 26. maj 1977 ŽALEC: O KME- TIJSKi PROIZ- VAJALKI v Ziilcii h(t danes seja sveta za družbenopolitično aktivnost žensk in sprem- ljanje družbenoekonom- skega položaja žensk pri občinski konferenci Socia- listične zveze. Uvodoma bodo govorili o tezah Republiške konfe- rence Socialistične zveze o kmetijski proizvajalki kot dejavniku pospešene so- cialistične preosnove kme- tijstva na vasi. Na seji bodo med drugim ocenili samoupravno in politično angažiranost žensk v kra- jevni skupnosti. Sejo bo- do zaključili z ugotovitvi- jo stanja In možnosti do- datnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih žensk, ko bo med drugim stekla tudi razprava o za- gotovitvi enakopravnega napredovanja. J. V. KMETIJSTVO DRUŽBENI DOGOVOR O RAZVOJU VSEGA JUGOSLOVANSKEGA KMETIJSTVA Družbeni dogovor o razvo- ju vsega jugoslovanskega kmetijistva so končno le pod- pisali. V njem je določeno, kaj bo treba pridelati v pri- hodnjih letih do 1980. in s kakimi ukrepi spodbujati kmetovalce, da bi to uresni- čili. Ne zajema pa vseh kme- tijskih vprašanj, temveč le tista, ki so pomembna za vso državo. Druga prepušča republikam, naj jih urejajo tako, kot jim bolj ustreza. Naloge, ki jih je sprejelo kmetijstvo, so na kratko te- le: vsa kmetijska proizvod- nja se bo z\'ečala vsako leto aa 4 "/'o, od tega na družbe- nih posestvih za. 8 "/o in na zasebnih 3 %. Leta 1980 bo treba pridelaiti le toliko pše- nice, kot so JD že oto naj- boljši letini — 6 milijonov ton — koruze pa za poldru- gi milijion ton več — 10,7 mi- lijonov ton. Pridelek sončnic rn siladkome pese bo treba skoraj podvojiti. Tudi vrt- nin, sadja in grozdja bo tre- ba pridelati veliko več kot v preteklih letih. Prirejo vseh vrst mesa bo treba zve- čati za več kot četrtino, da ga bo prišlo na prebivalca letno po 60 kg. Za toliko naj se zveča tudi prireja mleka in jajc. Za uresničitev teh nalog bo potrebno veliko investi- cij. Do konca leta 1980 je določeno za vso državo 64 milijard din. Nekateri sicer dvomijo, da bi kmetovald zmogli dioločen delež iz fjvo- jih dohodkav. Sredstva, na- menjena za kmetijstvo v pre- teklih letih, pa v nekaterih republi-kah niso bila vsa uporabljena. Pri nas je bilo to bolje urejeno in naložbe večje. Zbiranje denarja za nalož- be bo odvisno od dohodkom' kmetijskih organizacij in kmetov, ti pa tudi cd cen kmetijskih pridelkov m ži- vine. Cene so lahko tudi ena poglavitnih spodbud za večjo proizvodnjo. Družbeni dogo- vor ureja tudi oblikovanje cen za najpomembnejše kine- tijske pridelke, pitano živino in mleko. Upoštevali bodo štiri stvari: 1. Produktivnost dela in stroške proizvodnje v vsej organizirani proizvodnji. To je ostanek od stroškovnega načela -— priznanjta dejan- skih stroškov — ki pa ne more biti edino merilo. 2. Razmerje cen kmetij- .skih pridelkov in drugih pro- izvodov, da bi proizvajalci raznih gospodarskih dejavno- sti imeli približno enake možnosti pri ustvarjanju do- hodka. Dajie možnosti pa bo treba z ustreznim delom in organizacijo kar najbolje uporabiti. 3. Ponudba in povpraševa- nje po določenih kmetijskih pridelkih in živini. Pri viso- kih cenah se je dogajalo, da so kmetovalci pridelovali stvari, za katere ni bilo do- volj kupcev. 4. Gibanje cen na svetov- nem trgu. Te so pomembne zla.sti za izvoz. Ce bodo stro- ški naših kmetovalcev veliko višji kot v drugih državah, pa bo treba odkrivati vzro- ke in jih odpravljati. O kompenzacijah, s kate- rimi bodo zamenjane premi- je, smo že pisali. Razlika med njimi bo tudi v tem, d-a bodo denar m kompen- zacije zbirali v republikah, v katerih bo hrana porablje- na, in ne tam, kjer bo pri- delana. Tam bodo tudi do- ločali cene, ki bodo ositale še pod nadzorstvom. jr.žE PETEK PROBLEMSKA KONFERENCA O KMETIJSTVU ^^^^ UREDITI JE TREBA TUDI SAMOUPRAVNE ODNOSE Kmetijska proiavodnja kot osnova za preJirano prebival- stva, je v Celj;^ občani še vedno preveč zsaipostavljena. Takšna je osnovna ugotovi- tev z nedavne problemske konferesnce, ki jo je težavam in odnosom v kmetijstvu po- svetila občinska konferenca socialistične aveze. Težav v kmetijstvu je še vedno veli- ko, vse pa so ovira družbe- nim prizadevanjem za proiz- vodnjo več hrane, javna raz- prava o problemaitiki in raz- voju kmetijstva v celjski ob- čini je pokaizada središčne točke, kjetr bodo potrebni hi- trejši premiki, da stanje v kmetijstvu spremenimo in dosežemo zastavljene cilje pri načrtnejši proissvodnji in ve- čanju produiktivnostl v kme- tijstvu. Kljub temu, da se je druž- beno-ekonomski položaj kme- tijskih proizvajalcev v zad- njih letih popravil, bo treba narediti še veliko. Predvsem za smotrnejšo samoupravno organiziranost in krepitev vloge kmetov pri odločanju o ustvarjanju in razporejanju dohodka. Problemsika konfe- ronca je predlagala zadružno organiziranost, ki bi vsebo- vala možnosti za vse obUke sodelovanja in povezovanja ter zdrtiževanija dela, sredstev in zemlje. Kmete je treba še močneje vključevati v tržno- kooperacijsko proizvodnjo, saj je od 1070 čistih kmetij v občini le 325 kmetov vklju- čenih v kooperacijo. Veliko nalog čaka pri nadaljnjem večanju števila usmerjemh kmetij. Ena osnovnih nalog pa bo nedvomno tesnejša in boljša proizvodna povesjava in do- hodkovna soodvisnost med osnovno kmetijsko proizvod- njo in živilsko predelovalno industrijo ter trgovino, pri čemer so še posebej velike naloge Dobrine. Tudi na podrpčju urejanja vprašanj socialne varnosti kmetov, predvsem pa pri zdravstvenem, otroškem in starostnem varstvu ter na področju invalidskega in po- kojninskega zavarovanja, ča- ka še kopica nalog. Več pa bo treba storiti tudi za var- stvo in ureditev najboljših zeimljišč za proizvodrnjo hrane. Problemska konferenca je ob teh nalogah izpostavila še druge, predvsem pri izobra- ževanju, kreditni politiki, ure. janju vprašanj kmečkih že- na, pomoči kmečki mladini in vlogi sindikata v kmetijstvu. BBANKO STAMEJČIČ CELJE: FILMSKI KABINET Po dveh letih dela, se nam je uresničila želja: dobiti svoj filmski kabinet. Prej smo se na naši Prvi os- novni šoli v Celju sesta- jali v fizikalnici, kjer smo imeli svojo omaro za prip>o- močke. Toda, največkrat smo bil: pri delu odvisni od za- sedenosti fizikalnice. Pri delu smo morali premeščati maie rial, velika okna smo zagri- njali s težkimi zavesami, in sploh smo za pripravo pora- bili veliko časa. Tako je bilo tudi s pospravljanjem. Pred kratkim smo se zopet zbrali v fizikalnici. Tovarišica nas je veselo pres j.ietila. P->- vedala je, da bomo dobili svoj kabinet. Skupaj sni.o si ogledali prostor in u^-otovili, da je odličen. Veseumo se dfla v kabinetu, saj bo to veliko boljše. NATAŠA CREPINŠEK PREDSEDNIKI TURISTIČNIH DRUŠTEV Na območju, kjer deluje Celjska turistična zveza — konjiška občina ni zajeta — deluje vsega skupaj 27 tu- rističnih društev. Po pet jih je v celjski, šmarski, žalski in mozirski občini. Tri druš- tva so v laški, po dve pa v šentjurski in velenjski obči- ni. In kdo jih vodi? Kdo so predsedniki teh ttirističnih organizacij? CELJSKA OBČINA: Celje — Marjan Ašič, Vojnik — Marija Volasko, Dobrna — Anton Mogu, Strmec — Oton Samec, Frankolovo — Bog- dan Šnabl. SMARSKA OBČINA: Ro.ga- ška Slatina — Ivo Skale, Podčetrtek — Jože Pečnik, Kozje — Franc Valenčak, Bi- strica ob Sotli — Franc Bo- žiček in Šmarje pri Jelšah —- Jože Gostan. ŽALSKA OBČINA: Šem- peter — Ivo Kuhar, Vransko — Vlado Rančigaj, Prebold — Tomo Potočnik, Braslov- če — Franc Rovšnik, Žalec — ni znano, ker društvo sla- bo dela. MOZIRSKA OBČINA: Mo- zirje — Ivan Zupan, Ljubno — Stanko Miklavc, Luče — Olga šiljar, Solčava — Mar- tin Prodnik, Gornji grad — Ivan Poličnik. LAŠKA OBČINA: Laško — Albert sipek, Rimske Topli- ce — Jože Kajtna, Jurklošter — Janko Leskovšek. ŠENTJURSKA OBČINA: Šentjur — Jože šalej. Planina — Mihaela Vidali. VELENJSKA OBČINA: Ve- lenje — Gustl Tanjšek, Šoš- tanj — Stanko Dolar. SAVINJSKI GAJ v Mozirju. Na desnem bregu Savinje. Do nedavna smo ga poznali pod imenom Mozirski gaj. Mnogi so mu tudi zaradi zapuščenosti rekli kar gmajna. Po skle- pu predzadnje seje delegatov vseh treh zborov občinske skupščine Mozirje pa so ga preimenovali v Savinjski gaj. Ne po naključju. Gre za objekt, za pravcati park z bogatimi in značilnimi nasadi, za kotičke ribičev, lov- cev, gozdarjev, planincev, etnografov, lesarjev in drugih, ki ne bo v ponos samo Mozirju, marveč vsej dolini. Gre torej za pomemben hortikultumi in turistični objekt celotne Savinjske doline. Prav ta Savinjski gaj bo prihodnje leto v središču pozornosti slovenske vartnarske razstave. V Mozirju se na to prireditev skrbno pripravljajo ne samo s po- spešenimi deli v gaju samem, marveč tudi sicer. Med- tem ko račtmajo, da bodo Savinjski gaj kot novi park odprli ob koncu aprila prihodnje leto, bodo zatem t šob pripravili še tradicionalno vrtnarsko razstavo, cvet- lično povorko in še kaj. HINKO COP, predsed- nik Hortikultumega dru- štva: Odločili smo se za veliko delo. Naša gmajna, kot smo imenovali ta pre- del na desnem bregu Sa- vinje v Mozirju, je bila več kot zapuščena. Ni nam bila v ponos. Lotih smo se njene tireditve in želim si, da bi zastavlje- no nalogo v celoti izpe- ljali do konca, da bi bil Savinjski gaj v prihodnje v veselje vsem, ki živimo Y Gornji Savinjski dolini. ANGELCA MIKLAVC, predsednica sveta za dru- žbenopolitično aktivnost žensk pri občinski konfe- renci SZDL: Ureditev Sa- vinjskega gaja je spet raz- gibala naše ljudi in jih tudi med seboj povezala. To se vidi tudi na udar niških akcijah. Pomemb nost teh del pa je tudi glede urejevanja okolja in ne nazadnje — dobili bomo izreden turistični objekt, ki bo privabljal ljudi ne samo v Mozirje, marveč v dolino sploh. JOŽE SKORNŠEK, vrt narski mojster: Ce bo ak- cija uspela, v kar pa seve- da ne dvomi, bomo na tem predelu dobili izreden objekt, katerega pomemb- nosti se zdaj niti ne za- vedamo. Statistika govori, da so vrtnarske raz.stave, pa naj bodo kjerkoli, naj- bolj obiskane prireditve. To pomeni, da bomo do- bili gaj, ki bo privabljal številne turiste in izletni- ke. Tudi strokovnjake. Upam, da bodo gostinci na tak naval gostov pri- pravljeni. mRTA ŽAGAR, tajnica Planinskega društva v Mo- zirju: Tudi planinci smo se vključili v akcijo za ureditev gaja. Pri tem ne mislim samo za predvide- no postavitev planinske koče v gaju, marveč tudi na številne prostovoljce za ureditev parka, ki so tudi iz naših vrst. Ko je delov- na akcija, jih pokličemo in pridejo. Ni težav. Za- vedamo se, da gre za ob- jekt, ki ga težko priča- kuje vsa dolina. IVL4RTIN AUBREHT, urarski mojster in član občinske komisije za var- stvo okolja: čeprav so že prvi obrisi bodočega Sa- vinjskega gaja vidni, se mi zdi , da se niti prav ne zavedamo, kaj bomo v do- lini dobili z ureditvijo te- ga predela na desnem bregu Savinje v Mozirju. Sicer pa ni naključje, če je akcija zajela izredno širok krog in če v njej aktivno sodelujejo mnoge organizacije in njihovi člani. Ob prireditvi »Hortikultura 78« v Mozirju pa bo isto- časno zaživela celotna dolina. Pravijo tudi, da se bo vsa dolina še bolj kot doslej spremenila v lep in pri- vlačen naravni park. Razveseljivo pa je še to, da je akcija za ureditev Savinjslcega gaja zajela veliko slo- venskih vrtnarjev in vrtnarskih delovnih organizacij. Skratka, gre za slovensko akcijo in za objekt s trajno vrednostjo. M. BOŽIČ NAGRAJENI ANKETIRANCI MEBLA 16. maja je bila v TRC Golovec v Celju zaključena razstava Jogi postelj, ki jo je organiziral Meblo iz Nove Gorice. Prikazan je bil celoten program izdelkov Jogi, s posebnim poudarkom na Jogi posteljah. Med obi- skovalci razstave je Meblo izvedlo anketo, ob koncu razstave pa je bilo žrebanje anketnih listov. žreb je izbral naslednje srečne dobitnike nagrad: 1.nagrado — Jogi posteljo Violeta 200x100 z vzglavno končnico prejme: SILVESTER ERJAVtC, Celje, Ljubljanska 27 2. nagrado — Jogi vzmetnico De Luxe-Z, prejme: DRAGICA RAMŠAK, Prebold, Pre- bold 23 3. nagrado — Jogi vzglavnik, prejme: PA- NIKA ZEMLJA, Celje, Oblakova 28 Izžrebamm Čestitamo, vsem ostalim pa se za obisk in sodelovanje zahvaljujemo. NOVA GORICA §t. 21 — 26. maj 1977 NOVI TEDNIK — stran t3 Cinkarna je ena tistih delovnih organizacij na območju, o kateri smo v zadnjem času pisali veliko, kritično in brez olepšav. Težave v tej delovni organizaciji so namreč tolikšne, da zaslužijo širšo pozornost javnosti. Nad devetdeset mili- jonov dinarjev izgube v tozdu titanovega belila, gradnja nove tovarne žveple- ne kisline in številni problemi zaradi onesnaževanja, to so osnovne težave v Cinkarni. O vsem tem smo že pisali, vendar, roko na srce, dokaj enostransko, črnogledo in brez omembe pozitivnih dosežkov, ki jih tudi v Cinkarni ne manj- ka. Kajti tudi tu gredo prizadevanja v smer boljšanja dosežkov v titanovem belilu in v zmanjševanje onesnaževanja. O teh prizadevanjih pa vemo pre- malo. Zato smo se odločili, da damo tudi Cinkarnarjem besedo in tako sku* šamo javnost seznaniti z njihovimi prizadevanji in načrti. V razgovoru so so- delovali: Franc Kapus — sanacijski upravitelj v tozdu titanovo belilo, Franjo Klinger — glavni direktor, Leopold Slapnik, pomočnik glavnega direktorja in Dimitrij Veber — direktor tozda Kemija. Vprašan je: Težave v tozdu titanovega belila so nedvomno tudi za vas naj- večja obremenitev. Zato za uvod vprašanje, kakšen ,ie trenutni položaj v tem tozdu in kako poteka sa- nacija? FRANC KAPUS: Res je ■^ozd titanovega belila naš največji problem, saj zara- di visokih izgub močno peša tudi reprodukcijska sposobnost ostalih tozdov v Cinkarni. Toda, položaj je danes dober. Tako ko- ličinska proizvodnja kot prodaja tečeta skladno s sanacijskim načrtom, le potrošnja materiala je ne- koliko višja zaradi izpa- dov, ki smo jih imeli v začetku leta. Položaj torej ocenjujem ugodno m mi- slim, da ima tozd tita- novega belila možnosti, da uresniči sanacijski načrt. Seveda pa si močno želi- mo in prizadevamo, da bi tudi družba uredila tiste stvari, ki bi lahko pozitiv- !io prispevale k sanaciji. VPRA.ŠAN.TE: V zadnjih dneh je bilo tako v repu- bliki, kot tudi v zveznem i/vršnem svetu več razgo- vorov o teh vprašanjih. Kakšni so rezultati teh !)ogov'Orov? FRAN.TO KLINGER: Na osnovi stališč celjskega iz- vršnega sveta, ki so pov- sem jasna in terjajo večjo družbeno angažiranje za ureditev položaja titanove- ga belila, je bilo v zad- njem času res več razgo- vorov, tako na republiški kot zvezni ravni. Za naše t-ežave vedo tudi na repu- oliški in zvezni gospodar- ski zbornici. Vsi tudi ve- do., da je edina možnost za tozd titanovega belila, če želi ta že letos poslova- ti brez izgube, znižanje disparitetnega tečaja do- larja v obračunu z Nem- ško demokratično republi- ko ter znižanje carinskih stopenj za uvoz naših su- rovin. O tem smo se po- govarjali tudi s partnerji iz Nemške demokratične republike. Ukrepov, ki bi izhajali iz teh razgovorov po vsej verjetnosti še ni, čeprav ni s tem še nič za- mujeno, če bodo potrebni ukrepi sprejeti in če bodo veljali od pričetka leto- šnjega leta naprej, sem prepričan, da bo tozd ti- tanovega belila že letos zaključil poslovno leto brez izgub. VPRAŠANJE: Omenili ste tudi razgovore s part- nerji iz NDR. Vemo, da je meddržavna pogodba, ki ste jo sklenili, dokaj ne- ugodna. Ste se pogovarjali tudi o možnostih za spre- membe v tej pogodbi? Govora o možnostih za določene spremembe po- godbe je že bilo, sodim pa, da jih bo težko uresničiti. Res je sicer, da so naši vzhodnonemški partnerji pripravljeni na določene korekture, vendar ob predpostavki, da se spre- meni disparitetni tečaj, za kar se zavzemamo tudi mi. Gre nam predvsem za to, da titanovega belila ne bi prodajali v NDR z izgubo, da ne bi veljale nihajoče tržne, ampak planske cene. Po pogodbi moramo nam- reč polovico naše proiz- vodnje izvoziti v NDR in če to prodamo z izgubo. so rezultati slabši. VPRAŠANJE: In če vam želene rešitve ne uspejo FRANJO KLINGER: V tem primeru tozd titano- vega belila nima možnosti, da bi posloval brez izgu- be. Računamo, da bi ob tem zaključili leto s 40 do 45 milijoni dinarjev izgube, kar bi bilo sicer pol manj kot lani, a ven- dar preveč. VPR.4ŠANJE: Mnogi se zavzemajo za ukinitev pro- izvodnje tega tozda ... FRANJO KLINGER: To je res. Ustaviti proizvod- njo titanovega belila ni problem, tudi števUo zapo- slenih ni tako veliko, da zanje ne bi mogli najti re- šitve. Težave pa so dru- gje. Cankama je edina proizvajalka titanovega be- lila v Jugoslaviji. Ta pro- izvod pa je vse bolj is- kan in potreben, če usta- vimo proizvodnjo, je v Ce- lju nikoli več ne bo, tudi titanovega belila bo pri- manjkovalo. Pa še nekaj. Tovarna je stala 600 milijonov dinar- jev, kdo bo nosil te stro- ške, če tovarno zapremo? V Cinkarni se zato za- vzemamo za sprotno reše- vanje ekonomskih vpra šanj proizvodnje titanove- ga belila in ekološko sana- cijo proizvodnje. VPRAŠANJE: Kakšno pa je razpoloženje delavcev v tozdu samem? Doslej vam še nobeno leto ni uspelo doseči zastavljenih ciljev. Ali delavci verjamejo v sanacijo? FRANC KAPUS: Sodim, da delavci trdno verjame- jo v možnosti za uspešno sanacijo. Res je sicer, da je v kolektivu precej apa- tičnosti in da je zaradi niž- jih osebnih dohodkov tu- di razpoloženje nekoliko slabše. Kljub temu pa ver- jamemo v sanacijo. O tem priča dejstvo, da je fluk tuacija, ki je bila vselej izredno visoka, sedaj izred- no nizka. Ustvarja se to- rej pravo delovno jedro tozda. Vse pa moti to, da se problemi, katerih rešit ve so jasne, vendar terjajo širšo družbeno akcijo, re- šujejo prepočasi. Usoda tozda je odvisna od trži- šča, proizvodnje in proda- je. Na proizvodnjo pa vpli- va tudi močan psihološki pritisk na delavce, ki so v očeh javnosti krivi za pre- cejšnje onesnaženje, pa za izgube itd. VPRAŠANJE: .^li ob predpostavki, da sanacija uspe še vedno računate tudi na drugo fazo izgrad- nje tovarne titanovega be- lila? FRANJO KLINGER: O tem v Cinkarni ne razmišlja- mo več. O širjenju zmo- gljivosti bi lahko govorili šele ob predpostavki, da celotna cinkarna sploh ne bi več onesnaževala okolja in ob mnogo večji eko- nomski rentabilnosti tega proizvoda. Ekonomski in ekološki položaj nam to- rej preprečujeta kakršno- koli načrtovanje nove pro- i;w^odnje titanovega belila. Razmišljamo pa o širjenju zmogljivosti proizvodnje obdelanih tipov belila. (Prihodnjič dalje) BRANKO STAMEJČIC LJUBNO OB SAVINJI V SKRB! ZA VARSTVO OKOLJA Prebivalci krajevne skupno- nosti Ljubno ob Savinji so le- po počastili svoj praznik, 19. maj, v spomin na prvi par- tizanski napad 1942. leta na Ljubno. Počastili so ga v de- lovnem in prazničnem raz:po- loženju. Osrednje proslave in prire- ditve so imeli v soboto, 21. t.m. Ze dopoldne so v zadruž- nem domu odprli knjižnico, popoldne pa je bila v več- namenskem prostoru domače osnovne šole slavnostna pro- slava oziroma seja zbora de- legatov krajevne skupnosti, ki so se je udeležili poleg vseh najvidnejših predstavni- kov občinske skupščine Mo- zirje in občinskih družbeno- političnih organizacij tudi šte- vilni borci. Tu je o pomenu praznika spregovoril predsednik sveta krajevno skupnosti Franc Trbovšek, ki je med drugim opozoril na velik delež doma- činov pri modernizaciji več [kot osmih kilometrov cest. V celoti so za ta dela odšteli 1 okoli 380 milijonov starih di- inarjev, domačini pa so v de- 'narju in z delom prispevali Več kot polovico. In ne samo to — vsa dela za moderniza- cijo šestih cestnih odsekov so Vodili vaški gradbeni odbori. Na slavnostni seji so se Spomnih tudi svojega najsta- rejšega krajana, Jakoba Roč- nika, ki bo v kratkem praz- noval stoletnico rojstva. Obi- Skala ga je posebna delega- cija, ki mu je ponesla ne sa- ibo najboljše želje, marveč tudi skromno darilo. Na seji so podpisali tudi Samoupravni sporazum med krajevno skupnostjo in pio- nirskim odredom na šoli o varstvu okolja. Menda je to privi primer, da se s takš- nim sporazumom povezujejo starejši in mladina. Sicer pa je izraz pripravljenosti vseh, da očuvajo največje bogast- vo, ki jim ga je dala narava. Svet krajevne skupnosti pa je ta dogodek izkoristil še za podelitev diplom tistim, ki so si jih v preteklem obdob- ju zaradi uspešnega dela za- služili. Tako so to priznanje izročili Francu Nareksu za de- la pri razširitvi vodovoda, razen tega pa še domačemu turističnemu društvu, gasil- skemu društvu Radmirje ter vsem šestim vaškim odborom za modernizacijo cestnih od- sekov. Po uspeli proslavi je bil telovadni in kulturni nastop domačih otrok, predvsem učencev šole, zatem pa so od- prli vse na novo asfaltirane cestne odseke. M. B02IC Franc Nareks PISMO: BREZ PAPIRJA Bilo je 19. maja. Bil sem na očesnem oddelku celj- ske bolnišnice in čakal na pregled. Pa se je zgodilo, da sem moral poiskati stranišče. Je brez okna. Ima pa električno napelja- vo, toda s pregorelo žar- nico. Ko sem našel školj- ko, sem ugotovil, da to ne bo dovolj, ker pač v stra- nišču ni toaletnega papir- ja. Na srečo sem imel še dovolj časa, da sem lahko poiskal snažilko. Vprašal sem jo, zakaj na stranišču ni papirja. Pa me je pogle- dala tako, kot bi jo vpra- šal, kdaj imam letalsko zvezo Celja z Ljubljano. Odgovorila je, da papirja na stranišču nikoli ni in da si ga vsak prinese sam. Ker nisem imel druge izbi- re in ker pri sebi nisem imel niti koščka odvečne- ga papirja, sem jo mahnil v bližnji kiosk, kjer sem kupil zavitek toaletnega papirja. Nato sem pri na- pol odprtih vratih — ker nisem maral biti v popolni temi — opravil svoje. Ro- ke sem si po umivanju ob- risal z žepnim robcem, ker bi bila papirnata bri- sača že pravi luksus. Primer, ki ga opisujem, je tipično naš. Ne srečaš ga samo v bolnišnici. Si- cer pa za bolnico vemo, da nima dovolj denarja in da so predvidene in že v teku nove naložbe za raz- širitev objektov. Upam, da bodo potem odpravljene tudi takšne pomanjkljivo- sti. Vendar pa, ker to še ne bo jutri, kaže nekaj uk- reniti že danes. Za zdaj je problem za silo rešen, saj sem ostanek zavitka toaletnega papirja pustil kar v stranišču v celj- ski bolnišnici. V. P. VITANJE NA VIDIKU NOV SAMOPRISPEVEK v Vitanju se je pretekli te- den sestal štab za izvedbo re- ferenduma o novem samopri- spevku. Sedanji samoprispe- vek se bo kmalu iztekel, vsa predvidena dela pa ne bodo opravljena. V celoti bo iz- padla telovadnica, mrliška ve- ža, dom kulture in sedemlet- na obljuba za novo Merxovo trgovino. Celotnega plana ni bilo mogoče uresničiti, ker je bilo zbranega premalo de- narja, cene pa so se poveča, le bolj kot so predvidevali. Štab je bil enoten, da se mora k novemu samoprispev- ku pristopiti, ker občani že- lijo, da ne bi zaostajali na tem območju. Sprejeli so tu- di predlog prispevnih stopenj. s katerimi bi šli na zbore občanov. Krajani naj bi pri- spevali 2 odst. od neto oseb- nih dohodkov, pokojnin, obrt- ne dejavnosti, kmetijskega dohodka in na posekan les. Predlagana stopnja samopri- spevka od osebnega dohodka, pokojnin in kmetijske dejav- nosti je za 1 odst. večja od prejšnje, dočim je za obrtne dejavnosti 1 odst. nižja. De- lov^ne organizacije naj bi pri- spevale 2 odst. od bruto oseb- nih dohodkov, kar je tudi za 1 odst. več kot v prejšnjem referendumu. Ko so člani štaba izraču- nali, koliko bi na vitanjskem območju na ta način zbrali v petletnem obdobju, so ugo- tovili, da zbrana sredstva ne bi zadoščala niti za zgradi- tev telovadnice pri šoli. Zaradi tega so člani štaba v krajevni skupnosti Vitanje mnenja, da je potrebno zdru- žiti referendumska območja v konjiški občini, hkrati pa zagotoviti solidarnostno pre- livanje sredstev. Zdaj obstajajo v konjiški občini tri referendiunska ob- močja: Konjice—Loče, Zreče, Vitanje. Zaradi njih je soli- darnostno prelivanje nemo- goče, brez tega pa zaostalo vitanjsko območje ne more napredovati. Zato obstaja za- časen predlog, da bi v sku- pen občinski plan vnesli le izgradnjo telovadnice, prispe- vali pa bi po enotni stopnji za celotno območje. Delovne organizacije v Vitanju bi še posebej prispevale 1 odst. od bruto osebnega dohodka, s tem denarjem pa bi izvajali manjša krajevna dela. FRANJO MAROŠEK REGULACIJA PAKE Te dni so pričeli delavci celjskega Nivoj3 z re.gu.'acjjo Pake na območ;i,. šmar.-.ioga ob Paki. Tako s j se pr-.čela dela, ki naj bi Šmarčane re- šila skrbi, ki io jih :mel' za radi pogostih pjpla\. Delavci Nivoji so npjprej odstranili je.3 pri Mlinarju. Tako se je nivo reke precej znažil. Tudi dela na obeh bregovih hitro potekajo. GASILSKI DOM že dve leti bo minilo, od- kar se je zataknilo pri gra- ditvi novega gasilskega doma v šmartnem ob Paki. Stare- ga so morali podreti, ker na tem mestu gradijo nov zdrav- stveni dom. Zdaj so znova začeli z gradnjo gasilskega doma. Jubilejno deseto sreean.je hrvatskih in slovenskih pio- nirjev gasilcev bo v počasti- tev jublle./^v tov. Tita in ko- munistične partije v nedeljo 29. maja 1977 na stadionu v Štorah, pod pokroviteljstvom Sveta občin celjskega ob- močja. SPORED: Ob 9. uri bo otvo- ritev in pozdrav; ob 9.30 se bo pričelo tekmovanje. Pio- nirji A (7—10 let) bodo na- stoi)ili na vaji z vedrovko in štefeto 9 x 50 m, plonir,ji B (11—14 let) pa z vajo z mo- torno brizgalno in štafeto 9 x 40 m. V športnem delu tekmo, vanja se bodo pionirji A po- nverili z igro med dvema ognjema in skoku v vrečah, pionirji B pa z vlečen.jeni vrvi in metu žoge v koš. V vsaki disciplini ima pravico nast«>- pa po ena desetina iz vsake občinske gasilske zveze, tako bo tekmovalo med seboj 18 enot. IMed o])oldanskim otimo- rom bodo pionirji postreženi v .jedilnici Železarne štore. Ob 13.30 »e bo priče) kul- turni program, ki ga bodo iz- vedli pionirji iz Hrvatske in .Slovenije. Nato bo govor po- kro\itelja, predstavnikov ga- silske zveze Hrvatske in Slo- venije ter razglasitev rezul' tatov, podelitev plaket in pri- znanj. V primeru slabega vreme- na bo kulturni program % razglasitvijo rezultatov tek- movanja v kulturnem domu v Storah. 14 stran — NOVI TEDNIK Št. 21 — 26. maj 19? SL. KONJICE: DOBRA POT Taborniki v konjiški ob- čini so sklenili tekmoval- no obdobje svojega dela, Odredovi in občinski mno- goboji so bili 8. maja, ta- koj po tistem, ko so se kot edina organizacija iz Slovenskih Konjic udeleži- li pohoda spominov in to- varištva v Ljubljani. Občinski mnogoboj mlaj- ših članov, ki se ga je ude- ležilo osem ekip, je pri- nesel kar dve prvi mesti novoustanovljeni enoti od- reda »Sto talcev« iz Stra- nic. Pri starejših članih pa so zmagali člani od- reda »Heroja Bračiča« iz Konjic. še posebej pa je uspel območni mnogoboj. Za konjiške tabornike je bila to prva večja organizacija tekmovanja, sicer pa so bili med 200 udeleženci, poleg domačinov ter čla- nov iz Velenja in Šmarja tudi prebujajoči se ta- borniki iz Celja. HEDVIGA VIDMAR 30 LET AMD ŠLANDER CELJE ODREŠILNA PRALNICA V DRUŠTVU JE ZDAJ ŽE 7.000 ČLANOV Jutri bo v Celju proslava ob 30 letnici ustanovitve in delovanja AMD šlander, ki ima svoje prostore ob Ljub- ljanski cesti. Ob 25 letnici so kot darilo dali svojim čla- nom nove društvene prosto- re, s katerima so v mnogo čem olajšali delo, predvsem pa pospešili. Za 30 letnico, torej jutrišnji jubilej, pa bo- do 7000 članom, kolikor jih sedaj je, podarili še nekaj novih prostorov, kot avtomo- bilsko pralnico, kabinete, učilnice in druge prostore, ki sodijo v okvir sodobnega cen- tra za vise naloge, ki so ob- vezne okoli motornih sred- stev. Za voznike bo brez dvoma trenutno najdragocenejša pralnica za osebne avtomobi- le, saj smo le to že vrsto let v Celju težko pogrešaU. Pralnica je po piredračunu stala 800 starih milijonov din, ker pa so pri gradnji in vseh ostalih delih pazili na vsak dinar, jih je zdaj vse skupaj prišlo stati celo nekaj manj. Torej ena izmed red- kUi, če ne izjemna pozitivna investicija. V novi pralnici lahko naenkrat perejo po tri avtomobile (pri pralne fase), tako da jih bodo v eni uri oprali 60. V pralnem postop- ku se z vozilom zadržujete 2 — 3 minute. Za eno pranje avtomobila se porabi 180 1 vode, eno pranje pa stane 30 din. Če kupite pet ali več ku- ponov naenkrat imajo nečlani popust 10°,o, člani društva pa 20%. Strojni del pralnice je izdelalo s pomočjo tujega partnerja JEKLO Ruše, grad- bena dela pa celjski INGRAD. Pralnica bo obratovala vsak dan in tudi ob sobotah. Na tem prostoru je zdaj zdrtiženo praktično vse, kar je potrebno za avtomobilizem — od tehničnih delavnic, tr> govine z rezervnimi deli, tes- tirnega centra, turistične pisarne (kjer vse lahko ure- dite glede tehničnih pregle- dov, registracije, zavarovanja) do pralnice, kabinetov, učilnic in čakalnega prostora z bifejem. Nova avtomobilska pralni- ca je brez dvoma resnično velika pridobitev za Celje, saj smo doslej imeli tri minia- turne pralnice. Z novo bomo pridobili na času, preprečeva. li bomo onesnaževanje okolja (pranje pri blokih in podob- no) itd. Zdaj pa že razmiš- ljajo, kako bi porabljeno vo- do prefiltrirali in jo znova uporabili oz. kako jo bodo očistiU, da ne bodo takšne pošiljali v reko, Prostor za takšno filtrirno napravo je že pripravljen. Skratka, no- va pralnica je resnično lepo darilo vsem članom društva (in tudi ostalim) ob 30 letni- ci njihovega delovanja. TONE VRABL TEPANJE 50 LET ZVESTA VISOK JUBILEJ OFENTAVŠKOVIH Na zlatih porokah se pretaka- jo solze sreče, največ svetle- čih iskric pa je v očeh ot- rok. Ponosni so na svoje starše, ki so skupaj zdržali petdeset let. V dobrem m v slabem. In ker se običajno slabo pozabi, ostaja več prostora za zvestobo, prija. teljstvo in ljubezen. Tudi pri Ofentavškovih v Tepanju je bilo tako. Pretek- li teden sta na željo svojih petih živih otrok, dvignila kupice vina zlata mama in nevesta Ana ter zlati oče in ženin Joža in tako potrdila zvestobo petdesetih let. Sva- tov na poroki je bilo veliko, samo najbližjih je bilo več kot 40. Vaščani so jima postavili mlaj, v dar pa sta dobila to- liko daril, da sta jih težko pospravila. Z odejami, ki sta ju dobila v dar od občinske skupščine v Slovenskih Ko- njicah je mama Ana takoj prekrila postelji v dnevni sobi in že s tako malenko- stjo dokazala, da se je v živ- ljenju potrebno praktično ob našati. V Tepanje sta Ofentavško- va prišla iz Vojnika, vmes pa je bilo še deset krajev, kjer sta iskala kruh. Tesai Jože, triinsedemdesetletni oče, še danes ne izpusti bo- bnarice iz rok, ki jo kot te» sarski mojster vihti že pol stoletja. In mati Ana? Le kdo bi naštel dobra dela, kd jih še danes postori pri enem ali drugem otroku! če ne dela drugega pa lika, nam vedo povedati dornači, hčer- ke in sin Tone. Ko so bili majhni, otrok pa je bilo šest je skrbela, da so bih čisti, siti in tako vzgojeni, da so postali pravi državljani, ki pošteni kot so, lahko pogle- dajo mimo vsakemu v ob- raz. To je njihova največja dota, ki so jo dobili od star- šev in se v življenju tudi naj- bolje obrestuje. Pri Ofentavškovih v Tepa- nju je bilo preteklo soboto slovesno, zdaj pa sta se zsla- toiK>ročenca že tunirila. Nju- ni otroci so srečni, da sta mama in ata zdrava, želijo> da bi praznovali še eno poro- ko — diamantno. ZDENKA STOPAR 37 Za vso prvo avgustovsko polovico so prejeli vsak samo polovico kislega krušnega hleba s prečudnimi sestavina- mi. Opoldne so požirali toplo vodo, ki je dišala po po- kvarjenem zelju. »Hvala Bogu, da smo že tako daleč,« je menil Polde. »Kmalu pride hudič po vso to revščino,« In je zvečer po njivah kradel krompir in fižol ter ju nosil h kmetom ku- hat. Tudi jabolka so zorela. S Piave so prihajala poročila, da so ob ponesrečeni poletni ofezivi padli mnogi znanci. Tine je oznanjal velike novice o bližnjem koncu vojne in monarhije, podjarmljeni narodi so na Dunaju in na velikih shodih doma odločno izjavljali, da hočejo odslej po svoje živeti. Slovenci in Čehi so se razstajali. Jug in sever ■ sta si v $lovo podajala roko, preizkušena v skupnem trpljenju in bratski zvestobi. Verige so padle. Iz vagonov so pokale puške, pesmi so vrele iz dečkov, cesarske kokarde so bili sneli s čepic in jih poteptali v tla. Lebrinške barake so gorele, zažgali so jih Bosanci, pre- den so se napotili v domovino. Les, slamnjače in gola- zen, vse je gorelo. Umazan dim je puhtel kvišku, teman kakor kletve sužnjev, črn kakor krivice, ki jih je tod do- živel človek. XII. Na večer pred tistim dnem v začetku novembra so po hribih nad mestom in dolino goreli kresovi v jasni, hlad- ni noči, puške in možiuirji so veselo pokali z višin. že vso noč je bilo mesto odeto v zastave, ki so se prosto in široko vile v ulice in trge. Ali to niso bile več zastave v proslavo avstrijskih'zmag. Bile so bele, modre in rdeče, lahke, mladostne, smehljajoče se. To noč ulice še niso bile utegnile zaspati, ko je vzšto sonce, prijazno nasmejano celo v novembru. Po vseh ce- stah so množice prihajale v zdvojevano mesto, prižeto na srce, v belo in veselo mesto. Od vseh strani so ga pre- plavljali tisoči, peš, na ovenčanih vozovih. Samo mnogo mož in fantov ni bilo med njimi. Mnogo njih, ki jih niko- li ne bo nazaj, a mnogo njih, ki bodo skoro tu. ' ' " Vrvenje množic se je ustavilo na trgu pred magistra- tom, kjer so se še nedavno bohotili gospodujoči tujci in Odpadniki.. Tudi $ tega poslopja so zdaj plapolale vesele barve. Nekoč teptane, znak zasužnjenega naroda, šo se vile zdaj zmagoslavno. Zgostile so se množice, napolnile so trg in bližnje uli- ce, žene in dekleta, otroci, telovadna in gasilska društva, delavci in vojaki, nepregledna gneča ljudstva. Zaigrala je godba, spet so počili možnarji s hriba, s streh so se dvig- : nili gotobi, v ^oncu so zavihrale zastave. ' • ■ ■ ' Voditelji so govorili o velikem dnevu, o hudi 'pretek- ■ losti;. o zmagi pravice in o novi bodočnosti. Množica je poslušala, z valov jem klicev in prekinjala. ':govpfnike^ potem so zapeli pevci, godba je udarila. K > Množica je prisegala novi domovini, novim časom. V vrstah vojakov so stali Tine, Ivan in Polde z revol- verji ob bokih. Jugoslavija jim je bila dala vsakemu po tri zvezde na ovratnik in tribarvrie kokarde na čepice. Vs trije mladi, nasmejani. Mimo vojakov je stopal gospod Otorepec, s svetlim, pol nim obrazom, prav nič se še ni bil postaral, z zastavici v levici, in podajal desnico: »Pozdravljeni, vojaki ste v službi prave domovine, le po kako lepo! Živela Jugoslavija! Dočakali smo jo, koliki smo morali pretrpeti zanjo, koliko žrtev je bilo treba!« Polde se mu je zarezal v lice: »Včasih ste pa nosili prav tu mimo lampijončke ol avstrijskih zmagah. Namesto da bi jokali za cesarjem ii Avstrijo, pa se spet navdušujete.« »Cujte, vendar! Treba je bilo, da sem se kot Slovenec in upokojen uradnik kril. Toda skrivaj v srcu sem zme rom bil, kar sem . . .« In je roko položil na prsa. »Trgovina. ..« »S trgovino so bile težave, saj veste... Ali zdaj nai antanta založi z vsem. V nekaj dneh dobimo moke in ri- ža in kave, vsega.« Tudi Vera je bila tu z očetom in doktor Travnar 3 Majdo, župnik in še nekateri iz Šentjanža. »Nismo zaman živeli in žrtvovali,« še je nasmehnil zdravnik. »Vsi trije ste ostati, čestitam vam. Moj Ciril se vrne. In vi ostanete, da boste kovali temelje novim dne- vom. Jaz sem truden, a vendar sem srečen.« Večina nemških napisov na ulicah je že bila izginila^ gruče mladih dijakov so prepevale po ulicah. " »In ti še nisi bil doma?« se je Vera ozrla t> Tineta, »Nisem utegnil. P^ed petimi dnevi sem še vrnil zapora, prav iz sužerijšivd. sem dospel. Pri polku so ms potrebovali. TOvdfiša sta bila že tam, tudi M alga j in drugi, študentov 'mnogo' in"prijhteljev, pa' smo vse dni in noči bili V službi; da čUvamo red: Iž' dvstrtjske'ječe seni'pobeg- nil naravnost v novdšvb^bodo; pomisli, kako veliki ObčutK ' ■Jaz sam sem se pognal s pločevinastega dvogtOvegd orla iznoi vrat vojašnice, pa kako preprel je že bil! A mnogo vojakov nam je ušlo domov, saj je svoboda zdaj so dejali. Zdaj nas je samo še dvesto, ali ti smo trdni. Nocoj odide prvi oddelek na Koroško, Malgaj ga vodi.« gt. 21 — 2e. ma| 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 ZAUPNO SEM MOŽAČA, ČE NOSIM HLAČE? Draga NataSfe, nJaclio dekle sem in rada nosim hlače. Tako so oblečene tudi moje sošolke, ki so tudi vse v hlačah. Doma pa imam zaradi mojega oblačenja večne težave. Starša sla sta- rokopjtna in me kar večno opoearja- ta, da sem možača, ker nosim hlače. Mene se je to že prijelo, ne branim se več, bojim pa se tudi in sprašu- jem, koliko je na tem resniiice. Tako niham med željo, da sem modema in med nešletiani prošnjami mamice in očeta, naj vendar oblečeon tudi kiilo, da bom boij ženska. Kaj pravite vi? DRAGA TANJA, predvsem staršem ne zameri, ker se še niso vživeli v današnji nori svet mliikilih. V njem gospodujejo hlače, predvsem kavbojke in kaj je v tem narobe? Prav čisto nič, zato ti nisi izjema. Ker nisi omenila šole, sodim pa, da obiskuješ srednjo šolo, za njo pa velja celo pravilo, da nisi moderen, če ne nosiš hlač. Staršem dopcvej, da je tako, da pa boš oblekla krilo ta- krat, ko bo v lestvici modnih muh. Kljub temu pa ostaja še nekaj pri- ložnosti, kamor v hlačah ne moreš. To so predvsem koncerti, teater in že je konec takšnih prilik, kjer bi se lahko pokazala v obleki, če se jih boš udeležila s starci in to ti toplo pripo- ročam, bo volk sit in koza cela. Pa še prijetno mlade -dekle boš, ki ve, kaj se spodobi in je daleč od tega, da' bi jo kdo imenoval »možača«. NATAŠA NEPRUEIEN VONJ Vojsko sem že odslužil in se tudi kar dobro zaslužim. Mjoj problem pa je v tem, ker sem boječ in se' v druž- bi ne znajdem. Težko se vključim va- rajo in če imam besedo, težko govo-, rim, Tudi zardevam rad, predvsem, pa me moti to, da se zelo potim. To je opazno zlasti pri nogah. Ce ne dr- žim brezhibne higiene, mi že zaudar- jajo in opazim, da to druge moti. J^ kakš-na pomoč za to? MARJAN DRAGI MARJAN, mislim, da so tvoje težave v kontakti- ranju z drugimi ljudmi psihičnega značaja. Sicer nisem psiholog, niti zdravnik, a kolikor poznam te stvari, se mi zdi, da ti manjka samozavesti. Ne misli, da če samo kvalificirali delavec, da je to premalo ali drugače kaj narobe. Še vedno je čas, da se vpišeš v .šole in nadaljuješ s študi- jem. Danes pa so resnično oprta vrata vsakemu, ki želi napredovati aJi študirati. Tvoje pismo kaže na to, da imaš s tem probleme in verjetno od tod tudi takšne, na zunaj vidne ali zaudarja,)oče neprijetnosti. Danes ,ie že veliko kozmetičnih sredstev, ki odpravljajo tudi take ne- prijetnosti. Kljub temu pa še vedno velja, da sta milo in voda najboljša uničevalca; smradu, zato seži obilno po njih. NATAŠA ALPINISTIČNI KOTIČEK PREPLEZANA NOVA SMER V STENI VEŽICE -TO, ko ie dvoo- ^ . mciistanitnijiov AO leujo zaijvjciaicida utaam dei sobotnega sla-vja pod GoIcit^- cern, so že vsak po sa/oje im- teli proti Logarski. Ob lerpem viremeaau je že skiciraj greh, če je alpimist doma, in tisafci najiboilj zagnani zboOiijo vse leto samo takrat, če jim d'0- linskp delo na neriefljo rwe- krišia načrte. "wikia nedelja pa taci lah- liia pofleg lesf*lh veiponct VLiiXi tragična za celjski aJpi- numn m le sreča je poma,- gala, da m Iriio naijhajjšegfi V steni MrzOe gore, v )>Dj- rektrjii«, je padell Horvat F'7anc &j mert.tiov in oibviseR na vj-vi. SK:;|plei2afl.ec ecannžak Jože je s prieeibnoistijo fikraj-; šal pfidec in pirepiieie.ill naj. huciše. žateititio pri tej ne- sreči je, da padcu ni botiro- vailo neiznanje ali nemoč za- radi težav v steni, temrveč zaupanje v star klin, ki ga je vpel Horvat na stojišču. Obremenil ga je, ne da bd se prepričal, če je trdno v razipoki. Kljub izredno strmi stejni je med padcem udajul dvakrat v sikaio in dobil hude pof^kodbe na desni stegneni- ci in gležnju. Draga šola za sipozrjanje, da staremu klinu ni zaupati in da tudi v pro- stem pleeaniju MORAJO BITI V STFNI VAROVALNI KLI- NI To je obent-m opomin vsem h bodo pona-v^jali tež- je ."OTti., da raapoke po ta- kih temiperatunndh ladJikah, kot, jih je imeOa leliošnja zsi- ma. srtaiMi kHinoo' ne držijo. V ■- - ■•Bimi- ček j . -if-jepja- la r.:- \ stfverrii steni Veižji u sla 6 ut in ocenjflii ni.»;x smecr s 111. do IV. V vzhodni snem: MaJe Rcn- ke so v nedeljo piezali De- belljak, šah Marjana in Zev- nik Ovetika s tečajniki — nji- hov prvi plezalni vspon pK) dolinskih vežbah v pOeciatoi šoli. Poznalo se je, da je to pinra tura mladih naraščajna- kov, ki šele v stena spoznajo krepke raabikc med Veelbafli- ščelm in gocx>. Knez Franček in B/t^be.včriak Fanika sta vsto|{3iiia v nedeljo v še neprejpleaani del Mrsfle gore. O novi smeri bomo po- ročaili 'v naisledrijem priapeiv- ku, ker podrotoosti o vzjpo nu še ntiiso znane. Ziapan Jože in Gomzo Igor pa sita vsto- pila v Zeleni ras, Mnzile gocre, ■kriir je prva .poaioviilev te sTjTjjeri. Na Okj-ešilju je idf-alitia apomiadansSta srnjaka, preho- di so vsi zaliti, fjevarnositi pJazov na smučišču ni več. smuk^aije l&itiiko ogroža, samo padaj<.iče kamenje, zato srve- i.rijtffno, da ne smučajo tik pod stenami. V Turškem žleibu je spodnja velika skaila- še poikriita, vendar se že ka- že šiiroka raapoka, ki lahko postane izredno nevarna pla- nincem ali smučarjem, če jc ob sestopu ne zagledajo pra- vi čas. Mpinisti — biee- če- lad v nobetnio stegno! Na sliM- južna stena Mrzle gore z Diiiektno sarnerjo in mest^km nesreče CIC Mlajše i.ene dajejo pred- nost naravno>iiU m fim tudi vedno ne pristoja »trdna« frizura, želijo si lahkotno skodrano ali »ležerno« fri- zuro, ki jih pomlajuje. Lahke trajne, frizure, obii- kovane s fenom, delujejo zelo mladostno in so tudi po večeru s plesom dobro ohranjene. Strokovnjak — frizer bo znal oblikovati primemo frizuro glede na vašo sturkturo las in po- dobo celotnega obraza. GIZELA ŠURBEK Staša Gorensek Letošnja nadvse aktualna safari moda je prinesla med ostalimi praktičnimi športnimi oblačili tudi udobne cele kombinezone Seveda je treba kar takoj povedati, da takšni kombinezoni niso namenjeni kar vsem po vrsti, ampak da so lepi le na skladni in mladostni postavi, ki ne izraza preveč očitno svojih let, četudi, jih ima že nekaj več. Zato pa bodo tiste, ki si bodo takšen udoben in praktičen kombinezon lahko privoščile, zelo zadovoljne z njim. Največkrat je sešit iz platnenih ali mešanih tkanin in v svetlih peščenih, zelenkastih ali rjavkastih odtenkih. Kroj je izrazito športen. Hlačnice niso preozke, zgornji del je udoben, spredaj se največkrat zapenja z zadrgo, ovratnik je ozek in raven aii večji trikoten. Posebnost so žepi, ki so našiti spredaj, na hlačnicah, na rokavih, skratka povsod. Pa Še okrasni poudarjeni šivi in kovinski gumbi, pa je modni izgled popoln., Pri vsem tem ostaja torej samo še vprašanje vaše presoje in izbire'. PRIPOROČA Tudi tokrat nas vodi pot v Veleblagov- nico T. Danes na oddelek otroške konfek- cije, kjer so vam na voljo modeli domi- selne mode za najmlajše. Težko je z bese- dami opisati razigranost barv in praktič- nost, ter lepoto krojev, ki nam dajejo oblekce 2& mEade nadobudneže. Najbolje jje,, če st jih sami ogledate na omenjenem odedEku in izberete. Ne bo vam težko! 16 stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 26. maj 1977 VOJAKI ŠPORTNIKI NAJPREJ V POSTOJNI 1. junija se bo v Postojni /ačelo športno tekmovanje Ljul»ljanskega ar- matlnega območja, ki bo že po vr- sti. Vojaki — športniki, pripadniki tega arniadnega območja bodo v petih dneh, koliko l>o trajalo prvenstvo (izbirno za sestavo reprezentance za vsearniadno prvenstvo konec junija v Mariboru), pokazali, kako so se pripravili za tek- movanje, kar obenem pomeni, kakšna je njihova boriiena pripravljenost. Tak- šno armadno kot vsearhiadno tekmova- nje pomenita med drugim polno uve- ljavitev športa in telesne kulture kot dopolnilo pri razvijanju, poglabljanju in krepitvi bratstva in enotnosti, tova- rištva in prijateljstva ter drugih pri- dobitev NOV. Tudi v Celju se temeljito pripravlja- jo vojaki — športniki na to tekmova- nje v Postojni od 1. do ."j. junija. Kkipo približno štiridesetih špornikov so že izbrali, in to na predhodnih tekmova- njih. Clelje bo zastopala reprezentanca obeh vojašnic — »Jožeta Meniha-Uajka« in »Slavka Šlandra«. Celjani so optimi- sti, saj pravijo, da imajo v svojih vr- stah nekaj dobrih športnikov in da bodo tudi v Postojni posku.šali vsaj v nekaterih disciplinah uspeti. To pa bi pomenilo, da bi se kdo izmed voja- kov — športnikov tudi uvrstil v repre- zentanco za vsearmijsko prvenstvo v Mariboru, Pokrovitelj celjske ekipe bo tokrat skupščina občine Koper, ki za ekipo pripravlja poseben sprejem in ogled nekaterih delovnili organizacij. Skrat- ka, tudi vojaki športniki sc z zaključ- nimi tekmovanji na najvišji ravni vključujejo v proslavljanje vseh po- membnih obletnic v letošnjem letu z željo, da upravičijo Titovo zaupanje. TONE VRABL Na zadnjem srečanju v Celju proti beograjski Crveni Zvezdi je zadnjiki-at pred celj- skim občinstvom nastopil Zdenko Zorko, ki je zadnje leto zelo uspešno branil vrata celj- ske ekipe. Zorko namreč odhaja na služenje vojaškega roka. Pred tekmo so se od njega poslovili tudi navijači, katere je zastopal Mijo Andjelovič, ki je Zorku izročil šopek rož z željo, da dobro preživi vojaške dni in da se vrne v Celje. Stojijo z leve proti desni: Božič, Zorko, Andjelovič, Luskar, Praznik, Peunik, Vukoje, Ivezič, Marguč in Levstik. Foto: TONE TAVC/\Ri SLAVJE MLADIH ATLETOV ZDAJ MED NAJBOLJŠIMI V JUGOSLAVIJI Pred CKlliodom v Osijek in Beograd na državno ekipno prvenstvo v atletiki za mla- dince in mladinke je pred- sednik društva Berni Strm- čnik takole komentiral mož- nosti domačih tekmovalcev: »Na pot gresta obe kom- pletni. Dekleta imajo vse mo- žnosti za osvojitev naslova državnih prvakinj, fantje pa bodo vsaj drugi!« Njegova prognoza se je skoraj v .celoti uresničila. De- kleta so namreč prepričljivo zmagale v 0.sijeku (za več kot 1000 točk so prehitele drugouvrščeni Zadar!) z no- vim rekordnim zbirom točk, fantje pa so v Beogradu os- vojili tretje mesto, žal so imeli smolo, saj so še pred zadnjo disciplino štafeto 4x 100 m vodili, potem pa je prišlo do usodne napake in so toko namesto prvega mes- ta osvojili samo tretje. Kakorkoli že, obe uvrstitvi pomenita samo nekaj in to da se je Kladivarjeva šola zače- ta pred treini, štiririmi leti pokazala za pravilno. S pri- hodom profesionalnega tre- nerja prof. Mladena Pavlja- ka, ki je trenerski štab obo- gatil z domačimi trenerji, se je začela renesansa celjske atletike. Stara, dobra gene- racija je odšla in vsi so ne- kam mrko gledali na nadalj- ni razplet. Pri Kladivarju pa so zavihali rokave, naredili več konkretnih in načrtnih selekcij najmlajših, začeli z njimi delati in danes že po- birajo prve sadove. Sadove lastnega trdega, vestnega in načrtnega dela. Celjska šola se je ponovno izkazala za odlično in kaj kmalu bomo lahko govorili tudi o dobrih ter močnih članskih ekipah. Ob vsem tem pa je raz\'e- seljivo, da je kvalitetno za- živela ženska ekipa (ko bi le nekaj let ostala skupaj!) ter da v moški ne prevladujejo odlični posamezmiki (tudi teh je nekaj in to resnično dob- rih!) ,ampak več enakovred- nih tekmovalcev, ki tvorijo homogeno celoto. Celjski mo- del sodobne atletske šole lah- ko marsikomu pomeni pravo pot. In prepričani smo, da bomo s takšnim delom in prizadevnostjo mladih atle- tov kmalu imeli v Celju po- novno večje število tistih, ki bodo grb s plamenicami no- sili tudi na evropskih prven- stvih, sredozemskih igrah in celo olim-piadi v Moskvi. P, S.: Pred zaključkom re- dakcije nas je obiskal se- kretar AD Kladivar Štefan Jug, ki je bil z atleti v Be- ogradu. Ogorčen je povedal, da so ponovno bili »oguljo- fani«, saj ni dokarov za pre- stop. Pri Kladivarju bodo ves primer posredovali sodnikom Jugoslavije ter predsedniku Atletske zveze Jugoslavije. Za- radi tega sta že v torek od- potovala s predsednikom Be- rnijem Strmčnikom v Zag- reb, da bi pojasnila nekatere stvari okoli tega neprijetnega dogodka, ki je prizadel celj- ske atlete, da so bili ob na^ slov državnih prvakov. TONE \^ABL SCAMTE: LEPE BOilBE, SLUBI SOOMiiCt Karate sekcija pri TVD Partizan Laško je v počastitev 750. letnice Laškega pripravila tekmovanje v absolutni ka- tegoriji karateja. Tekmovanje se je točkovalo in bo veljalo . za sestavo republiške reprezentance. V bistvu je šlo za re- publiško prvenstvo, saj so morali nastopiti vsi najboljši, če si želijo zagotoviti republiški reprezentančni dres. Nastopilo je petnajst klubov,. iz Celja, Rimskih Toplic in Laškega s skupaj 56. tekmovalci, ki so se borili na izpadanje. V če- trtfinale se je uvrstilo osem tekmovalcev, med drugim tudi Špilja,k in Tamše iz Celja ter Jovan iz Rimskih Toplic. Zma- gal je Dragan Vujovič (Mladost Zagreb) pred Matovičem (Branik), Jankovičem (Maribor) in Tulimirovidem (Branik). Laščani so nadvse vzorno pripravili to prireditev, katero si je v telovadnici osnovne šole tudi ogledalo lepo število gledalcev. Vsak nastopajoč je dobil diplomo za sodelovanje. V odmoru so nastopali najmlajši člani lašike karate sekcije, ki so pokazali najosnovnejše pn'ine karateja. Zal so drugače lepo pripravljeno in izpeljano tekmovanje motili sodniki, • zaradi česar je ekipa Emone tudi predčasno zapustila tek- movanje. T. VRABL SSD USPEŠNE SELEKCIJE Celje je bilo prizorišče republiškega polftnala ŠŠD iz vzhodne Slovenije. Tekmovanja občinskih selekcij ŠŠD os- novnih šol v športnih igrah so bila odlično pripravljena. Po- hvalo velja izreči ŠŠD TEHNIK in ŠŠD Hudinja, ki sta v dvorani telmiške šole in Golovca poskrbeli za vzoren potek tekmovanja in prisrčen sprejem nad 400 mladih gostov iz vzhodne Slovenije. Tudi ZTKO občine Celje je poskrbel za strokovno izvedbo prireditev na kvalitetni ravni. Z izjemo nogometašev šmarske občine in odbojkaric iz velenjske občine so se prav vsi ostali uvrstili v republiški finale, kjer se bodo borili za naslov prvaka ŠŠD v SRS. Brez dvoma je bilo najprijetnejše presenečenje zmaga šmarskih pionirk v košarici, kjer so premagale vse svoje sovrstnice. Z veliko prednostjo so zmagali tudi pionirji iz Trbovelj v košarki. Velenjčanke so bile najboljše.v rokometu. Odbojkarji iz Šo- štanja so bili drugi, odbojkarice iz Šoštanja četrte in nogo- metaši šmarske občine tretji. Uvrstitev kar štirih selekcij iz celjskega področja na republiško prvenstvo pomeni ve- lik športni uspeh pionirskega športa, žal pa pri tem po- grešamo zastopstvo iz celjske občine. Le v atletiki bodo predstavniki Celja nastopali na republiškem prvenstvu, ki bo 2. jimija v C^lju. K. JUG DVE ZMAGI Nad 280 mladih atletov in atletinj občinskih selekcij ŠŠD se je spoprijelo v Celju za kolajne in ekipno razvr- stitev. Zmagovalci so bili: pionirji — 60 m Kožar (Ce), met krogle — šket (Za), skok v daljino — Silovšek (2a), 600 m — Juteršek (Ce), višina — Belci (Ve) in 4xl(X) m — Celje; pionirke — 60 m — Poteko B. (ža), višina — Teršek (Ce), 600 m — Poteko T. (Ce), met krogle — Britovšek (Ve), dal- jina — Regner (Ce) in 4x100 — Celje. Vrstni red pri pi- onirjih — 1. Celje, 2a.Iec, Velenje, Laško, Slov. Konjice, Šentjur, Hrastnik in Šmarje. In pri pionirkah — Celje, Ža- lec, Velenje, Laško, Šentjur, Slov. Konjice in Hrastnik. K. JUG KOŠARKA V CELJU: JUGOSLAVIJA PROTI KANADI V Celju bo ponovno at- raktivna košarkarska tek- ma in to med reprezen- tancama Jugoslavije in Kanade. V tem primeru ne bo šlo za prijateljsko sre- čanje, ampak za srečanje v okviru interlige, kjer na- stopajo najboljše reprezen- tance Evrope in Južne ter Severne Amerike. Zanimi- vo je, da evropske ekipe ne tekmujejo med seboj, ampak samo z ekipami preko luže. Isto velja za njih. Ekipa Kanade je do- bra ekipa, ki je presene- tila zlasti na zadnjih olim- pijskih igrah v Montrealu. Igra podobno košarko kot ZD.'\, torej gre za visoko kvaliteto, kjer pa bolj prevladujejo odlični posa- mezniki, kot pa kolektiv- na igra. Jugoslavija bo na- stopila v najboljši postavi, torej tisti, ki je v Nišu do- besedno deklasirala nekoč tako slovečo Brazilijo. Sre- čanje Jugoslavija : Kanada bo v soboto ob 19. uri v dvorani Golovec, vstopnice pa so že v predproda,ji pri TTG Celje, tv ROKOMET 3MARTČANKE DRUGE V REPUBLIŠKI LIGS (celjski rokometaši so kljub zadnjemu porazu proti Di- nam.u v Pančevu zasedli v I. zvezni ligi med štirinajstimi ekipami sedmo mesto in s tem svoj doslej navečji us- peh in sploh največji uspeh katerekoli slovenske ekipe, ki je nastopala v tem rangu tekmovanja. Tako so v ^ 26. srečanjih devetkrat zmagali, sedemkrat igrali neodločeno (to so bile nadvse dragoce- ne točke z gostovanj in tu je tudi skriti ventil za viso- ko uvrstitev!) in desetkrat iz- gubili ter imajo gol razliko celo pozitivno 584 : 581! Us- peh celjskih rokometašev je še toliko večji, ker so ga dosegli v letu, ko so jih pe- stile številne težje in lažje poškodbe ter druge ovire, vendar so vse to zmogli pre- broditi in zdaj so sedmi v Jugoslaviji. Ta uspeh ne gre pripisati samo starejšim, prekaljenim igralcem, ampak tudi tistim mladincem, ki so vskočili v trenutku krize in se tako že začeli kaliti za prihodnje se- zone. Visoka uvrstitev pa je seveda tudi uspeh tmerja l"o- neta Goršiča, tehničnega vod- stva in klubater ne nazadnje zvestili navijačev. Skoraj go- tovo je, da so Celjani v le- tošnji sezoni imeli največ gle- dalcev, ki so bili ta.ko bučni, da so ekipo velikokrat eno- stavno nosili. Zato tudi ra- zumemo druge ekipe, ki pra- vijo, da bi takšno občinstvo rade same imele, kajti to je verjetno najmočnejši igralec. V tem tednu bodo celjski ro- kometaši odigrali še več pri- jateljskih tekem f>o različ- nih krajih Slovenije ter ta- ko propagirali to dinamično igro. Kmalu bo nastopil zas- lužen odmor, ki ga bo še p>o- sebej tehnično vodstvo izrabi- lo za izdelavo detajlnega pro- grama priprav za prihodnjo sezono ter seveda za dopol- nitev igralskega kadra. Celj- ski rokometaši pa si za zad- nji uspeh zaslužijo iskrene če- stitke! Končano je tekmovanje v republiški ženski ligi. V zad- njem kolu je bil derbi med novim prvakom Krko in dru- gouvrščenim Šmartnim v šmartnem. Zmagale so prva- kinje, ki so letos prvič na- stopile v tej ligi, Šmartno pa je ostalo drugo, kar je tudi njihov največji uspeh. Velenj- čanke so sedme. V republiški moški ligi je Minerva zmagala doma nad Brežicami in je še vedno tre- tja, Šoštanj pa je izgubil v Tržiču in je šesti. V prihod- njem, predzadnjem kolu, bo Minerva ponovno igrala do- ma proti Tržiču, Šoštanj pa bo -gostoval proti Poletu v Murski Soboti. TONE ViElABI.. NOGOMET ŠMARTNO PRESENETILO V RUŠAH Po štirinajstih dneh so nogo- ineta,ši slovcnslte nogometne lige nadaljevali s prvenstvom. Zal pa zadnje kolo ni bilo u.spcšno za prcdstavnilie Velenja, ki so v Ljubljani izgubili proti zadnje- uvrščeni ekipi Slavi je z 0:1. Ne- prijeten poraz, ki je pustil vpra- šanje prvaka odprto. Velenjčanl so s tem dali priložno.st Muri, Kladivarju in Litiji. Nič hudega, prvenstvo je s tem samo prido- bilo na zanimivosti. Moštvo Šniartnega je gostovalo v Rušah proti Pohorju. Gostova- nje je bilo za igralec trenerja Ferija Bencika uspešno, saj so zmagali z 2:1. Srečanje Litija — Kladivar jc bilo preloženo in so zato Igralci Kladivarja odigrali samo prijateljsko tekmo proti vrsti JLA in zmagali z 8:0. Strel- ei — Slijepčevič, Cernjavič in Belej po dva ter Martič In Ko- kotM po en zadetek. Trener NK Kladivar Ilija Uba- vič po tem kolu ocenjuje prven- stvo: »Poraz za Rudarja sicer ni uso- den, toda .^ura je s tem dobila priložno.st za ponovno kandida- turo za prvaka. Seveda tudi mi lahko presenetimo. Toda tu smo realni. Najprej bi morali prema- gati Lilijo in Velenje v gosteh, doma pa imamo tudi v nedeljo neprijetno ekipo Pohorja. Torej vrstni red na vrhu je precej ne- gotov, Velenjčani pa so najbližji drugi zvezni ligi.« Rudar Se vedno vodi z 28 toč- kami, sledijo pa Mura 26, Kla- divar 24 in Litija 25 (toda oba s tekmo manj), Pohorje 22, Ru- dar Trbovlje 21 in Šmartno 21. V prihodnjem kolu igra Kladivar doma proti Pohorju, Velenje pro- ti Litiji in Šmartno proti trbo- veljskemu Rudarju. J. kuzm4l NA KRATKO Občinskega sindikalnega tek- movanja žalske občine v nogo- metu se je udeležilo 14 ekip. Zmagal je Ferralit Žalec pred Minea-vo Žalec, Garantom Polzela itd. Na občinskem atletskem te- kmovanju ŠŠD žalske občine je sodelovalo okrog 300 pio- nirjev in pionirk. Ekipno so največ uspeha imeli žalčani, ki so osvojih obe prvi mesti. V soboto 28. maja bo na Vranskem zaključna akade- mija v počastitev meseca mladosti ob 15, uri. Ob tej priliki bodo zaključili 85 špor- tnih prireditev, katere so po- svetili 85. rojstnemu dnevu to- variša Tita. Društvo Jugokaj iz Žalca je v okviru praznovanja dneva mladosti priredilo ekipno meddruštveno srečanje v ka- rateju. Tekmovanja so se ude- ležile ekipe Nakla, Ljubljane, Novega mesta, Celja, gimna- zije Celje in Žalca, Po dokaj lepih bojih je zmaga pripad- la domačinom, pred ekipo gimnazije Celje in društvom Jugokaj iz Celja. Prireditev, ki je bila v te- lovadnici osno\me šole, si je ogledalo okoli 150 ljudi. SKI klub Celje organizira v soboto, 28. maja ob 9.30 na plazu v Logarski dolini smu- čarski dvoboj Celje — Tr- bovlje. Istočasno bodo tudi imeli letno klubsko prvenstvo in zaključek sezone, zato va- bi.jb člane kluba da se ude- ležijo tega tekmovanja. TRIM HOJA bo v soboto, 28. ih nedeljo, 29. maja ob 7.00 do 13. ure na krožni poti na Gričku, Skalna klet — Celjska koča. Store — Sveti- na in Dobrna — Paski Koz- jak. Vsi udeleženci bodo pre- jeli nalepke in značke trim- čka hodača v vijoličasti barvi, družine s tremi in več člani pa še družinska pra^nanJa, št. 21 — 26. maj 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 18 stran — N0V8 TEONSK St. 21 — 26. maj 1977 Za o(;Jaise, objavljene pot! oznako, ne pozabite napisati piamiBn^« ponudbo! V pisem skcm ovitku, na katerega na- pišete oznako oglasa, jo pri- nesite v naš oglasni oddeJek! Naslovom/ 7.A fce oglase nima- mo! KOSILNICO, nidravlieno, za trak- tor dotta in enobrazdni plug stejrer pirodam. Ivan Kramar šek, Primož 1 a, Šentjur pri Celju. MOPED tamos avix>matic in nruT ped cia« (italijanske proazvO';' nje), odlično ohran.iena ugodr.- prodam, tudi na 6ek. Infonna cije po tel. štev. (063) 701-484. BALKONSKA vrata — leva, 250 k 85 cm, nova. ? roleto in dvoje enokrilnili otoen z roleto, 160 x 140 cm, 7,:v,čit.ona s sandoliiiom 3, prodam. Arli. Grobelno 27. MOTORNO žago »gartner«. švev;*3 03270, Laško. TR.AKTOR:sKO kosilnico, dobro ohranjmo, piodara. Prane Pi- co\fnik. Zaleže 39. Polzela. ;>00 1 dobrega iat>olčmka prodain. i^nton Nunčič. Grobelno 4. ŠKODO im MB zelo ugodno prodam. Dn.g-an Milenkovič, Po kop.ališka 4, Celje, tel. 25-1170, vsak dan od 14. do 17. ure. AMI 8, letnik 72, prodam poceni. Darko Zavr&m, Ul. bratov Voš- njakov, 20 E, Celje, dopoldne na štev. -24-700 VELIKO tri.Tako i v.seljiva«. BMW liaOO. letnik 25. december lfW7. obnovljen, prodam. Tele- fon 8:l.!)-flPEL rekord 1700, letn& 70, lobi-o oliradijen, prodam. Ra- kuša, Šentvid 4, Grol»lno. illMI voz, nov, 12eol, prodam. BorovSčik, Kompole 65, Si,ore. iKODO. GlOOOkm. registrirano do aprila 1978, ugodno pro- ilam. Jože Cater. Vodrjž 7, Šentjur. ("lOPED TE 15, pet brzin, dobro ohranien. prodam. Maks Ter- zan, Vodruž 2i, Šentjur pri Ce- lju. ZASTAVA 101, dobro ohranjena, 48.000 lan, prodam. Toni šu- mečnik, VtUiarjeva 5 CSkalna klet), Celje, rOVOKNl avto^ TAT/I 4500, kii)or, n prevozi, regi;5triramik, Globodco 22, Riraske Toplice. ZASTAVO 13100. registrirano do 1. 1978. ugodno prodam, Anton Liix>všek, Brezno 13, Laško, SPAČEK, letnik 1973, dobro ohra njan, prodam. Informacije i>o telefonu: dopoldne 2()-li04, po- poldne ^-3*1, RABLJENO pohištvo; omajo, mi- zo in vitrino ugodno prodam Danica Tumšek, Cesta v Lokro • vec 25, Celje. NOV GtMI voz, 13 col in puhal nik za izrnetavanje sena ugodno prodam. Ogled vsak dun od 16. ur naprej. Martin čatsr, Za- dobrova 8tf a, škof ja vas. CEVI, rabljene, 2 dolžine 1,1 m- ■ za vrtno ograjo, prodam. Tele fon Zl-791, POSE.STVO, srednje veliko, bli 2u Sl^ke gore, vseh kultur — elekSfika, voda, vse v hiši. prodam. Stanko Lovrenčak. No- va vas 14, 63i24!0 Šmarje pri Jelšah. AMI 8 pocemi prodam, delno tud) na ček. Informacije: Žagar, Ljubljanska c. 92. KOŠNJO prodam. Ogled v solX)- to in nedeljo. Sander, Lernberg 118. Strmec prt Vojmku, ZASJAVO 750. letnik 1972, pro- I dam. Informacije po telefonu < 25-a.l7 do l!5. ure. ZAGO za razrez hlodovine, prilo Uco snoosno aa traktor,, gunn voa 1-5 cx>l in vitio za tra-ktor ugodno r)n>iam Košto-maj, Voj- nik 167. TKilKTOR zotor, 25 KM in traii- .torako škropilnico, 4i)01, m škropljenje koruze, prodam Franc PeOek, Završe 21, Gix) belno. OTROŠKI voziček in k-ošarico na koleščkih prodam. Vprašajte • pri Stare, Kajuho^ia 7, in.. nad- stropje. DKW F li2 po-;:-i- ■ i ■•■■^ s-in peter 65. flOLlCO v 9. maieci! inejo, .s.ive pasme, prodam. Jože Plank, Medlog 65, Celje. ŠKODO S 1(W, odlično ohranjeno, 54.O0i0km, prodam za 23,500 dm. - in kasetni rnagiietofon »centu ryK. nov, prodam za 1..500 din Karin, Celje. LjubliaiLska cesta 10/3. MLADO vozno kravo, dobro mle- ■ kaiioo, prodam Franc Vn«^er. Polule 78, Celje. i^iEMSKE ovčairje, mladice, pro- dam. Končan. Gotovi ie lfj4. 'Ža- lec. (JOZD, smreko;', . i >.....■,. ? Marija Reki, o t ■ < is .i..iui -ij; ■.zamenjana za les aa leske, Štefan Si- .''ije 133, Žalec. ; 2a BCS k(>sil;nico, aov, proidam Konrad -., Vojnik 118 / ii;(ulno prodt«:n ali zanxe- ua za Z 750 z di.^plačilom. Hajsinger, Ziagrad '70. Ge- i LEPO. ao ajx>v veliko parcelo, dovoz,ob v»al .iirejeroam po telefonu ,tliran, ali samo stroj —. brezliiben, ka-. pim, Anton Pajk. Savinjsko na- brežje 5, dvorišCe, 63i0OO Celje.^ DVOSOBNO sban^ovanje. polovico hiše ali manjšo hiSo v Velenju ali bližnji okolici, kupim. Po- nudbe pod oanako ■>Go*-oviria«, ^ ---^iju ah bližnji okolic I- i' ■iii,.>3ti k -posebnim vhiu i.i ,souj>.}rabo la>i>alnice iščem. Mibin Oairevič, Libela Celje. Opekamiška 2. KDOR nama nudi stanovanje v bližini mesta, nudiva' lopo na g rad o. Ponudbe pod oznako »Starej,ša upoiko,(enca((. ?;,\1V1ENJAM dv'.)v>o)>no stanovanje liraz centralne sa ^nalco ali vjč- je 3 ceiitralnim ogrevanjem Pani Plesniik, Dt^,ikova cesta 54 Celje. • , MLAD paa: iSoe opremljeifK) ali iieopreiuljeno sobo. po možno- sti s souporabo kopalnice v Ce- lju ali bližnji okolici. Ponudbe p(>ii oznako »Zalo nujno«. DVEMA dekleixHna oddam sobo s 1. junijem. Ponudbe pod oznako »1. junij«. SOBO s souporabo kopalnice od- dam dvema študentoma. Pla- čilo za dva meseca vnaprej. Ponudbe pod oznako »Solrati. KNOSOBNO stanovanje z vrtom in garažo, zamenjam za enalio ali dvosobno v' bloku s cen tralno. Informacije po telefonu 22-497 od 8.—12. ure, razen so- bote. GRADBENO podjetje iz Ljublja- ne išče za začasno naistanitev svojih uiilužbencev opremljeno ali neopremljeno stanovanje v Celju. Ponudbe pod »Dobro plača« ŽENSKO za občasno pranje m likanjei,^ perila iščem. Ponudbe pod Oznako »Dogovor«. V REDNO delovno raamarje sprej- mem kvalificiranega vodovodne-, ga instalaterja in NK delavca, ki se želi priučiti te stroke. Jože Borštner, Mariborska oe sta 53, Celje, tel. 250^85. , NATAKARICO ali dekle, ki ima ve.selje do .strežbe, sprejme go- stihia Orešnilt, Polzela. ŽENSKO za nego l>olnice iščem Albina Bo&tjančič. Meatinje. Pod plat ■>-.•• U>NKtiJd »Osamljena«. INSTRUIRAM, nemščino in tran coščino za sradnj? šole Ojster šek, Celje, Vojkova 5. KOŠNJO dam v najem na I.o pati.- Lipovšek. Dobrova 52, ce Ije. FANT, 33 lot, z dobro službo in novo iiiso v naravi, želi spoa- nati prijateljico do 36 let. V pošte v pridejo, ločene in vd,<> ve, otrok ni ovira, Zglasire se pod oznako »Želim te videti«, NAPROŠAM voanika temnozelene škode, ki je 14.5. ob 10.40 vo- zil skoizi Prožinjiko vas proti Storam in mi pred srečanjem zapel J aj na moj pas cestišča ter me s tem spravil v prometno' nezgodo, naj se javi zaradi aa- stale škode s svojo zavarovalno polico. Vlaidko Kunej, Zagrad 130, Celje. PREKLICtfJEM prijavo, ki sem jo pi.smeno [»Hal Lovski dm- žmi' Dobrna v zadevi uplenita dveh snijalMv i» tovarišu Val- tei,ift Dvoršaku, članu lov.ske dnjžine Doibrna — m ki jo je lovsl» dmžina prejela dne 14. 4. 1975 tmenovaneraii se zaliva- Ijujem. da je od tožbe od- stopil ji)<žei Krivec. Dobrna, ' Klane 3 Ansanaljol VESESL.! LIBOJČANC iši6e,io pevca in i>3«cko. Zaintere^i roni s« naj oglaaijo v Liniiartovi 16 v Celju ali ob poiredeljkih m sredah v pras^torUi OPD 9vob',)da L11k>iu med U9, m 'JI. ur«* •Trgovsko podjetje »MODAk CELJE Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta delovna mesta 5 PRODAJALCEV tekstilne stroke Pogoji: končana šola za prodajalce tekstilna stroke SAMOSTOJMEGA ARAMŽERJA Pogoji; končana šola za oblikovanje ali aranr-erska šola z najmanj 3-letnimi'delovnimi izkušnjami. Zasedba delovnega mesta je možna takoj. PLsmene vloge s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih zap0sUtev sprejema ta.jništvo podjetja d,Q 31. maja 1977, . w Z 51 V \ h A Ob prerani izgubi dragega moža, očeta m de>dkA v Franca Žerjava uskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, za poku> njeno cvetje in vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala tov. Dolfetu Lešniku in sosedom za pomoč v težkih trenutkih. 2 a 1 u j o iH : žena Tončka, sinova /ludrej in Franci, Fi'airija. Štefka ijti Ivjinka z driržinaml ZAHVALA Ob bole>61 izgubi našega dragega f.o//!.. i.i^-.er.i, t.),,^,. tn starega očeta ,se i»kreno zahvaljujemo vsem soi-odnikorn, .sosedotn, prijateljem in znancem, l-d ste ga spremili na nje- govi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje.' Naša zahvala volja tudi pev- cem, govorniku tov. Turku in duliovniku g. Svetku 3a opravljeni obred in govor, se enkrat vsem. — iskrena hvala. Majda k% hčerka Si!va z dra-žitio Trgovska m proizvodn-a OZO EIRA VELES^JE Delovna skupn.'>st. :4kuptilh slu.žb objavlja — vec prostih delo-imili ni.i.st KiM,J«GO¥ODJA SALOAKONTOV m — delovno mesto KMJ3G0V00JE .0-SNO¥;N3H S?!£iDSTEV POGOJ. — SS ekonomske ali 3ulttilni,itrativiie smeri z eno- letno prakso. Rok za prijavo je 10. 8 1977. Prijave sprejema kadrovska služba »ERA« Velenje: — Jenkova 6. ZMIV A L A Ob bridki izgubi moje drage žene Aiitoiiije Bec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prij,3,ta- Ijern, znancem in sosedom za izraženo sožalje. Lepa,, hvala tudi za darovano cvetje in vence. Posebna, hvala dr. Jožici Lipičntk-Kolar in strežnemu osebju-j nevrološke,ga oddelka bolnice Vojnik, duhovščini zaj poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zbo-| ru iz Prebolda in vsem, ki so jo pospremili na njeni] zadnji poti. ' j Žalujoči mož. i Trgovsko po-djetja objavlja prosto delovno m(j?^to 3a VELE8LA'GOV^iilCO ŽALEC 1. KUHARJA POGOJL poklicna gostin- ska šola, poskusno delo tri mesece de-lo za nedo- ločen čas. Pismene ponudbe s krat- kim življenjepisom in do- kazili o izobrsizbi spreje- ma kadrovsko socialna služba podjetja: Ljublja- na, Tomšičeva 2, osem dni po objavi. »t 21 — 26. maj 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 KINO UNiON: ZQ. maja še ameriški barvni film »Srečna dama«; od 27. do 31. maja angleški barvni film »Alfie dariing«; od 1. junija dalje ameriški film »Zad- nja predstava«. METROPOL: do 30. maja II. del francoskega barvnega filma »Avanture štirih mušketirjev«; od 31. maja dalje »Umazane roke nad mestom«. DOM: do 29. maja ob 16. in 18. uri ameriški barvni film »Spolno življenje živali«; ob 20. uri pa ameriški film »Los amigos«; od 30. maja dalje ameriški barvni film »Kung Fu — zeleni obad«. ŠLG četrtek, 26. maja, ob 12. uri — Dušan Kovačevič: »Maratonci tečejo častni krog« — za abonma Pedagoški šolski center; ob 19.30 uri isto delo za IV. mladinski abonma. Petek, 27. maja, ob 19.30 uri — »Maratonci tečejo častni krog« — pre- miera za premierski abonma in izven. Sobota, 28. maja, ob 16. uri — »Ma- ratonci tečejo častni krog«, za abonma Prijatelji gledališča; ob 19.30 uri isto delo za sobotni abonma in izven; Ponedeljek, 30. maja, ob 15.30 uri — »Maratonci tečejo častni krog«, za V. mladinski šolski abonma; ob 19.30 uri isto delo za VI. mladinski abonma; Torek. 31. maja, ob 15.30 uri — »Maratonci tečejo častni krog« — za II. mladinski abonma; ob 19.30 uri isto delo za torkov abonma in izven. Sreda, 1. jimija, ob 17. uri — »Ma- ratonci tečejo častni krog« za abonma Upokojenci. TV SPORED NICI)KL.JA 8.20 Paročjla 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Čez tri gon — Savski val, barvna oddaja 8.40 62S g.OO A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neb«, barvna nadalje^-anka 9.50 Sezarnova ulica — barv. oddaja 10.M Križem kražem l.l.OO Morda va.s zanima: Sreča na vrvici, barv. oddaja M.25 Mozaik 11.30 PCmetijska oddaja 12.16 Poročila (do 1G.20) 112.30 Vilnius; Evropsko prvenstvo v gimna- stiki — prenos in posnetek U5.30 Speedway v Krškem — prenos iza JRT II > vmes Poročila in Letujte z nami 17.00 TV žehtnik — barvna oddaja 17.35 Operacija Amsterdam — film 19.16 Risanka 19.20 Cikoaik i!9.3{) TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 119.55 Propagandna oddaja 20.00 Mora-ia 76 — barvna nadaljevanka TV Beograd in TV Ljubljana 21.00 Zibelka evropske civilizacije — barvna oddaja 21.45 TV dnevnik 22.00 Športni pregled PONKDKLJEK 117.05 Glasbeni ciciban: Izlet v naravo 17.20 Človek in zemlja — barvni dokimien- tami film 117.50 Obzornik U3.05 Zdravilo, človekov prijatelj in 90\Taž- nik, barvna oddaja 18.25 Mozaik 18.30 Dogovorili smo se lvS.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.2,1 Cikcak 19.33 TV dnevnik l*).f!5 Propagandna oddaja K).00 S. Savič: Strel v hrbet — barvna dra- ma TV Beograd 21.15 Propagandna oddaja 21.20 Kultiu-ne diagonale 22.00 TV dnevnik 19.55 ProTjagandna oddaja 20.00 S. Pavič: Strel v hrbet — barvna dra- ma TV Beoirrad 21.15 Propagandna oddaja 31.2^1 Kulturne diagonale 22.0^ TV dnevnik 22.t'") '^'Tozaik kratJcega filma TORKK 17.00 Prevzetni medved — oddaja iz cikla V znamenju dvojčkov 17.20 Pan Tau — serijski barv. film 17 ..50 Obzornik 18.05 Jugoslovanska folklora: Zapisi Petra Vukosavi ieviča — barvna oddaja 118.30 Mozaik 18.35 TV trimski te.«t 19.16 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 1.9..55 Barvna proparandna oddaja 20.00 Oči kiitike 20.30 Barvna propagandna oddaja 20.35 1. Bergman: Prizori iz zakonskega Jnv- Ijenja, barv. nadaljevanka 21.15 Glasbeni magazin 21.45 TV dnevnik SREDA 16.50 Petkova cesta aJi po snegu h godcu — barv. serija Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 17.05 Ukročeno oko — barv. dokumentarni film 17.315 T V obzornik 17.50 Spekter — barv. oddaja 18.20 Mozaik 113.35 Glasba takšna in drugačna 10.15 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Film ledna: Umor iz usmiljenja 21.35 Propagandna oddaja 21.40 Včcnaj, danes, jutri: Evropa v naših rokah: Velika Britanija 22.2S TV dnevnik Oddajniki 11. TV mreže: le.OO Evropsko prvenstvo v boksu — po- snetek iz Halleja (Zg II) 18.45 Narodna glasba (N. Sad) 19.30 TV dnevnik (Zg) 20.00 Kino-oko (Zg II, Bg II) 23.00 24 ur (do 23.05 (Bg II) ČETRTEK 119.30 TV dnevmk 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Variacije — barvna nanizanka TV Beo- grad 20.30 Svet v letih 190O—1939 31.30 Kvartet Alli Anvenhahti 21.40 Prihodnosti naproU 32.20 TV dnevnik PETEK 17.15 Križem kražem 17.25 Pisani svet 1£.00 Obzornik liB.lS Milo zveni, sto dukatov velja, barvna oddaja iz cikla Jugoslovanska folklora 118.40 Moaaik 18.45 Izbira študija in poklica, barvna oddaja 19.15 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 T V dnevnik M.55 Tedenski notranjepolitični Icomentaj 20.00 Propagandna oddaja 20.05 Koncert orkestra slovenske filharmoni- je, barvni prenos 21. (» Propagandna oddaja 21.10 Razgledi: Miru in kruha — barvna oddaja 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — barv. odd. 21.4S J. Shaw: Bogataš in revež — barvne nadaljevanka 22.35 TV dnevnik SOBOTA 8.00 Colargol — barvna lutkovna serija 8.15 Deklica Delfina in lisica Zritorepka — barv. oddaja 8.35 Zajček v škripcih — oddaja iz cikla V znamenju dvojčkov 8.55 Pravljica o Janku in Metki 9.25 Človek in zemlja — .serij.ski barvni film 9.5S Izbira študija in poklica — barvna od- daja 1(0.25 Dc^umentama oddaja r.1.00 S. Curkovič: Tretji za preferans, barvna drajma TV Bg (do 12.10) Športno popoldne Oozornik Mozaik Mladinski film 19.16 RLsanka 19.20 Cikcak 19.31 TV dnevnik 19..'lo Tedenski zunanjepolitični komentar 19.55 Propagandna Oddaja 20.00 Prench can-can — barv. film 21.40 Letujte z nami 21.50 TV dnevnik 22.05 625 22.45 Zlabavno glasbena oddaja PROMETNE NESREči PREHITRO JE VOZIL Skozi Gorico pri Slivnici je vozil z osebnim avtomobilom ZVONKO GO- BEC, 22, iz Tratne. Ker je vozil prehi- tro, ga je v ostrem, desnem, nepre- glednem ovinku pričelo zanašati v des- no, tako da je z bankine zapeljal na travnik, se trikrat prevrnil in obstal na kolesih. Pri tem se je lažje poškodoval voznik Gobec, na vatomobilu pa je škode za 20.000 dinarjev. ŠEST POŠKODOVANIH Voznik osebnega avtomobila IVAN KOPRIVNJAK, 32, iz Orehovca je vozil iz štor proti Teharjem in v nepregled- nem ovinku ga je zaradi prehitre vož- nje na mokrem cestišču zaneslo v le- vo. Tako je čelno trčil v kombi, s ka- terim je iz nasprotne smeri pripeljal AVGUST URLEB, 44, s Ponikve. Pri nesreči so se težje poškodovali oba voznika in sopotnica v osebnem avto- mobilu, trije sopotniki pa imajo lažje poškodbe, škode je za 40.000 dinarjev. MRTEV KOLESAR Po Cesti na Dobrovo v Celju je vo- zil z osebnim avtomobilom MILAN KRUŠIČ, 43, iz Celja. Ko je pripeljal do križišča s Travniško ulico, je po tej, ki je neprednostna, pripeljal kolesar BLA2 SENIC, 74, iz Celja in ki je iz- siljeval prednost vozniku Krušiču. Le-ta ga je zbil po cestišču, kjer je Senič ob- ležal mrtev. ZA 100.000 DINARJEV ŠKODE Voznik tovornjaka MARJAN HOL- CER, 27, iz Arje vasi je vozil iz Ko- njic proti Vojniku, naložen pa je imel osebni avtomobil. Ko je pripeljal v Frankolovo, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo in je zadel v nasip ob desni strani ceste. Pri tem je osebni avtomobil vrglo na cestišče, tako da je na obeh vozilih škode za 100.000 di- narjev. Pri nesreči se je lažje poškodo- val Holcer, težje poškodbe pa ima so- potnica. NEPREVIDNOST NA PROfJI V kraju Šentjur na Polju so bile spuščene polzapornice. Pred njimi je počakala kolesarka MARIJA IMPERL, 49, iz Šentjurja, da je mimo odpelal vlak. Čeprav so bile zapornice še spu- ščene, pa je prečkala progo, takrat pa je iz smeri Zidanega mosta pripeljal električni vlak, ki je Imperlovo zadel ter jo potiskal pred seboj še okoli 70 metrov. Imperlova je takoj umrla. ČELNO TRČENJE Iz Mozirja proti Šentrupertu je vo- zil z osebnim avtomobilom ANDREJ POTOČNIK, 33, iz Radovljice. Ker je vozil prehitro, je v Topovljah zapeljal v levo v ovinku in tu čelno trčil v osebni avtomobil, s katerim je iz na- sprotne smeri pripeljal FRANC PLEV- NIK, 53, iz Ljubljane. Pri nesreči sta se poškodovala oba voznika in dva sopotnika, škode pa je za 50.000 dinar- jev. BREZ IZPITA Iz smeri Teharij je vozil proti Bu- kovžlaku z osebnim a\'tomobilom RA- DI VOJ JOŠT, 21, iz Celja V ovinku pa ga je zaneslo ob levi rob zelenice, nato pa je trčil v električni drog. Voz- nik, ki je prišel sam prijavit nesrečo, se je težje poškodoval in so ga nato odpeljali na zdravljenje v bolnico. Na avtomobilu je škode za 15.000 dinarjev, ka.sneje pa so tudi ugotovili, da je vo- zil brez vozniškega dovoljenja. PRETESNO PREHITEVANJE V kraju Radna pri Seraci je vozni- ca osebnega avtomobila MARIJA JAN- CIČ, 44, iz Savskega marofa dohitela pešakinjo, 72-letno ANO RIHELJ, ia Lukovca in ker se je ravno takrat sre- čeval s tovornjakom, jo je prehitevala pretesno, tako da jo je zadela v levo nogo. Rihljeva je padla na hrbet in se pri tem tako močno poškodovala po levi strani glave, da je na kraju nesre- če umrla. POROKE CELJE Poročilo se je 12 parov, med njimi: ANDRIJA VUKOVIČ in MARIJA KLANJSEK, oba iz Celja ter VIKTOR PETEK in SLAVA NOVAK, oba iz Celja. Proizvodno podjetje »Zarja« Žalec — Petrovče Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto 1. REFERENT NABAVE za les- no stroko POGOJ: — srednješolska Izobrazba lesne smeri s 3-letnimi izkušnjami na na- bavnem področju in šoferskim izpi- tom. OD po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Prijave sprejema splošno-kadrovski sektor Proizvodnega podjetja »Zar- ja« Žalec — Petrovče, 10 dni po ob- javi. objavlja tudi UČNA MESTA za učence v gospodarstvu na poklicni šoli: 10 učnih mest »mizar« (strojni in pohištveni) 3 učna mesta »ključavničar« 1 učno mesto »pleskar« Kandidati naj pošljejo svojo vlogo (obrazec 1,65 DZS) na naslov; Proizvodno podjetje »Zarja« Žalec — Petrovče, 10 dni po objavi. K prošnji je potrebno priložiti: — overjen prepis ali fotokopijo zad- njega šolskega spričevala ali potr- dila o opravljenih izpitih — podatke o OD staršev za leto 1976 (obrazec 1,65) — potrdilo o premoženjskem sta- nju in številu družinskih članov — potrdilo o višini otroškega dodat- ka ali izjavo, da ni upravičen zanj. Tovarna modne konfekcije TOPER — CELJE razpisuje v Šolskem letu 1977/78 naslednje štipendije, in sicer: Delovna skupnost skupnih služb: poklicna šola — 15 štipendij — konfekcionarke ekonomska srednja šola — 2 štipendiji tekstilna tehniška šola — 4 štipendije — konfekcijska smer modno modelarska — 1 štipendija upravno administrativna šola — 2 štipendiji višja konfekcijska šola Zagreb — 1 štipendija visoka tehnična šola Maribor — 1 štipendija — konfekci jslia smer VEKŠ I. — 2 štipendiji VEKŠ li. — 1 štipendija filozofska fakulteta — 1 štipendija — nemški in angle- ški jezik TOZD Elegant poklicna šola — 10 štipendij — konfekcionarke ekonomska srednja šola 1 — štipendija tekstilna tehnična šola — 1 štipendija TOZD Prevent - Slovenj Gradec tekstilna tehnična šola — 1 štipendija Kandidati za štipendije pošljejo svoje vloge na naslov: TOPER CE- LJE, kadrovska služba. K vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS naj kandidati predložijo: — spričevalo zadnjega letnika in za- ključnega izpita oz. potrdilo o opra- vljenih izpitih z ocenami (študentje, ki so že v-pisani) ter irekventacij- sko potrciilo — potrdilo o premoženjskem sta- nju in dohodkih dnažinskih članov v družinski skupnosti za leto 1976 — obrazec 0,12 — potrdilo o višini otroških doklad oz. potrdilo, da le-teh ne prejemajo. Kandidati za poklicno šolo — kon- fekcionarke — bodo izbrani s po- močjo izvedenih testov, pri ostalih štipendijah pa imajo prednost kan- didati, ki stanujejo v bližini organi- zacije, imajo boljši učni uspeh, so v slabšem materialnem položaju in so otroci iz delavskih in kmečkih družin. Rok prijav je 10 dni od objave. Istočasno Tovarna modne konfekci- je TOPER Celje po sklepih OMR objavlja naslednja prosta delovna mesta, in sicer: Delovna skupnost skupnih služb 1. TAJNIK samoupravnih organov 2. KNJIGOVODJA osnovnih sredstev TOZD Športna konfekcija 3. pet KONFEKCIONARK TOZD Elegant 4. 22 KONFEKCIONARK Poleg splošnih pogojev morajo kan- didati izpolnjevati še naslednje po- sebne pogoje: pod 1.: — srednja šola upravno administra- tivne smeri — 1 leto delovnih izkušenj — poznavanje vsebine Siimouprav- nih odnosov pod 2.: — srednja šola ekonomske snieri — 3 leta delovnih izkušenj pod 3.: — poklicna šola krojaške smeri pod 4.: — poklicna šola šiviljske ali kroja- ške smeri Kandidati naj pošljejo pismene vlo- ge z dokazih o izpolnjevanju raz- pisnih pogojev in s kratkim življe- njepisom na naslov: Tovarna modne konfekcije TOPER Celje Teharska 4, kadrovska služba, naj, kasneje v roku 10 dni od objave. zmmwmn miiiiiiiN v svitu BEOGRAJSKE RAZGLEDNICE ZANIMIVA ZGODOVM ^ f^ASTANKA OLEJA PIŠE: BRANKO STAMEJČIČ (8) Avala je lengendarni grič v bli-žim Beograda. Še vedno je med najbolj priljubljenimi izlefbmšflcimi točkami Beograj- čanov, hkrati pa je večni pomnik. Na njej stoji nam- reč" sloviti spomenik neznane- mu junaku. Zgodovina nastanka tega mavzoleja je izredno zanimi- va V borbah za Beograd lela 1915 so braJiilci — srbski vo- jaki sedem dni in noči obu- pno branili Beograd. Steber obrambe je bila Avala. V oo- rabml pa proti večkratni premoči, še posebej potem, ko so jim bres vojne napo- vedi v hrbet udarili še Bol- gari, niso imeli -.m^.iosti ■Beograd je padel. Skupma nemških oficirjev pa ia na čistini, prav pod vrhom Ava le našla truplo srbskega veja toa, ki ga je zadela topovskd graaiata. Ukazali so, da tega ne22naiaega vojaka poko.j.jejo. Po vojni so grob našli pred- stavniki prve jugoslovanske vlade in tu postavili začasen kamnit grob. 1938. leta pa se je vlada odločila, da tu postavi veličasten mavz^olej, spomin neznanemu junaku in pogtuuu naših narodov. Iz graidinjo spomenika s:) zaupa li enemu največjih kiparjev sveta Ivanu Meštroviču. Ta je napravil veličastno grob- nico iz črnega marmorja, h kateri vodijo metrske stopni- ce. Vrh grobnice same pa na svojih glavah drži osem kai tijatid, ki simbolizirajo jugo- sliOvan'9ke narode in narodno- ..tj. V svoji celoti je spoinmik nepozaben. Čudovito are,cinl c'<»stopi do spomenika na da ja«^ obiskovalca z občuJ^om miru in -spokoja. Ogromna grobnica pa deluje nepozaono — pred njo sem se poču^xJ izgubljenega, majhnega in povsem nepomembnega. Spomenik neznanemu juna- ku pa ni edini na Avali. Pred leti se je ob proslavah oblet- nice osvoboditve Beograda tu zrušilo letalo, ki je na prosla- vo vozilo nekaj največjih sovjetskih generalov. Nesreče ni preživel nihče. V večni spomin pa so na bregovih Avale zrasla zlomljena krila. lil še eno točko ne pozabi cbiskati noben Beograjčan To je nov televizijski stolp na Avali. Zasnovan je izredno pogumno. Njegovi štirje be- tonski loki se stekajo v ene- ga samega in ta sili visoko v nebo. Antene, ki so prav na vrhu, pa je videti v lepem vremenu skoraj iz vse osred- nje Srbije. Prav pod vrhom televizijskega stolpa je tudi restavracija z razgledno ploš- čadjo in od tam je videti ce- loten Beograd kot na dlani. Sotočje največje in najlaUše jugoslovanske reke, pa Ka!e- megdan, gričke po katerih se vse bolj širi Beograd, Novi Beograd in Pančevo, okoliš- ka naselja in čudovita »za- hodna vrata«, kot so poime- novali ogromen stanovanjski blok na vzhodnem obrobju mesta in ki ima dva v nebo sileča kraka, med njima pa teče asfaltni trak. Beograd sem zapuščal z množico prijetnih vtisov. Prava prestolnica je, zanimi- vo in bogato mesto. Kot sem zapisal že v prvem nadalje- vanju pa so največje bogas- tvo mesta njegovi ljudje, s svojimi pestrimi in zanimivi- mi običaji. Takšnimi, ki ti kmalu prirastejo k srcu, in takšnimi, ko so tuji, a se jih z razumevanjem privadiš. Beograd, kljub svojemu imenu, ni belo mesto, je pa lepo, nepozabno doživetje. BOLEZEN IZOBILJA (3) TOBAK ŠE ZDALEČ Ni EDIN! KhT t . Na primer, če 45-letni Američan vsak dan po- kadi več kot škatlo ciga- ret, je podvojil pogoje, ki jih ima aa srčni na- pad, če pa ima ob tem še visok krvni pritiek in visck nivo holesterola v krvi, je rizik srčnega na- pada pri njem kar štiri- krat večji! od poprečja. xxx Za prebivalce industrij- ^ih držaiv je značilen sedeči način življenja: mi- lijoni ljudi, ki delaijo v pisarnah, se sploh ne gi- bajo — vozijo se od do- ma v službo in naizaj, čez vikend pa se odpelje- jo z avtomobiloim na iz- let. Debelost je postala v razvitih dtržavah pravi me- dicinski problem. Dovoilj ie, da je telesna teža za deset odstotkov večja od normaile in že se kar za tretjino poveča rizik po- sameznika, da prezgodaii umre zaradi bolezni sroa, visokega kn-nega pritiska ali diabetesa. Po uradnih statističnih podatkih je vsak peti Američan tako »okrogel«, da debelost ogroža njegovo zdravje. Hipokratov izrek, da de- beli umira'O prej kot su- hi, ima dianes prav to- likšno veljavo, kot jo je imel pred ?OnO leti Povečan krvni pritijsk je danes ena najbolj po- gostih boleznii v svetu. Najpogosteje se pojavlja v razvitih deželah, ven- dar se iz bogatašknlh če- trti širi v siromašne pre- dele. Kot VSe kaže vpli- vajo na visok krvni pri- tisk poleg dedne preddi- spozioije tudi količine so- li v hrani, psihični napo- ri in — urbanizacija. Diabetes je bolezen, ki smo jo vedno pcveziovali s preobilno in bogiaito pre- hrano, čeprav ima tu svo- jo vlogo tudi dednost. xxx Zveza med prehrano in pojavom raka je še po- sebej kiomipUciran pro- blem, če manj obveščene opozorimo na takšno zve- zo, se bodo preplašili za- radti raizlionih umetmih dodatkov prehrambenim proiizvodom. Res je, da so nekatere cd vse šte- vilnejših primesd v živi- lih problematične! Toda raziskovanja v zadnjiih 25 letih opozarjajo tudi na nekatere druge {aiktorje, ki bi lahko bili še večji krivci, vendar jim nismo namenjali dovolj pokor- nosti. Gre za stopnjo predela- ve živiil, vlogo maščob v prehrani, način skladišče- nja hrane, pcmanrlkanije ali višek vitaminov, na- čin kanzerviranja živil itd. Gledano v svetovnih raz- merah, imajo vsi faktor- ji prehrane skupaj moč- nejši vpliv na pojav raka kot pa tobak (če ga gle- damo' kot poseben fak- tor). Dr. Ernst L. Wynder, predsednik ameri.ške zdrav- stvene fondaciije, meni, da je prehrana v zvezi »s polovico vseh primerov raka pri ženskah in s tretjino vseh primerov pri moških.« Glede na to, da v industrijiskih drža- vah zboli za rakom vsak četrt.i, umre pa vsak petji, lahko zaključimo, da je število žrtev r8.ka, čigar vzrok je v prehrani, res- nično veliko. Niti naimainj ni čudno, če vpliv prehrane povezu- jejo z nastankom raka na prebavnih organih: ustih, grlu, požiralniku, želodcu, orevih. Manj cčigledna, statistično pa vseeno po- trjena, je zveza med pre- hrano in nekaterimi obli- kami raka izven prebav- nih organov, kot npr. rak na prsih pri ženskah ali rak prostate pri moških. To po.jiaisnjujejo s tem, da sestav brane in njena količina vplivajo na izlo- čanje hormonm'- in meta- ^olizem. ZNANILCA TURIZMA? Kibniki na Blagovni .so s svojo vabljivo okolico zamikali tudi dva dolsovrata laboda. K4ii ve, ali sta prišla samo na oddih, aH pa sta si ribnike izbrala za svoj novi dom. Prav goiovo pa računata tudi na gostoljubnost krajanov in naključnih turistov, saj nista, začu- do, nič plašna. Torej se znanilca turi«ma na Blagovni dobro počutita, še posebej tedaj, ko jima za družal)nike prikljiiči.jo še dolgonoge čaplje. MATEJA PODJED NOVE KOSTI IMAMO v seaanjem izrednem razvoju me- dicine priskočita na pomoč plastični kirurgiji večkrat tudi kemija m kri- stalografija. Gre predvsem za pomoč pri izdelavi novih materialov, potreb- nih za uspešno zame;njavo tkiv, iz ka- terih so naši organi. Velika sposobnost našega in sploh živega organizma je, da regenerira tiekatere elemente. To sicer ni pogost pojav, regeneracija je minimalna, ven- di*r za oko strokovnjaka opazna. Tako je tudi presajevanje k<>sti večkrat samo spodbujanje lokalne re- generacije kostnega tkiva. No, nemogo- če je sicer doseči, da bi na mestu iiz- ruvanega zoba zrasel nov. ali na me- stu zlomljene roke nova roka. pa vse- eno zdravniki v svetu razmišljajo o rešitvi tega vprašanja s pomočjo izde- lave sintetičnega materiala, katerega struktura bi bila podobna strukturi kosti, seveda ob pogoju, da bi orga- nizem takšno kost sprejel. Ameriški strokovnjak Della Roy, profesor enega od laDoratorijev za raziskavo materiala, je odkril izredno zamenjavo za človeške kosti. Kot su- rovino je uporabil korale »porites«, ki imajo mikroskopsko majhne luk- njice. Te omogočajo pretok hranlji- vih sestavin in krvi. Takšno lastnost pa imajo samo prave kosti, ne pa tu- di sintetični materiali, ki so jih doslej uporabljali kot zamenjavo za zlomlje- no ali odstranjeno bolno kost. Skozi luknjice tega novega mate- riala prehajajo krvna amca in hra- nijo sosednje kosti, kar pospešuje njihovo rast. Profesor je še povedal, da material ne uporabljajo v njegovi naravni, temveč predelani obliki. Ta- ko sintetično pridobivajo praktično povsem nov material, ki ga kombini- rajo z železom in keramiko. Končni proizvod je pravzaprav skorajda po- polna kopija človeške kosti, z enako strukturo, poroznostjo — popolnoma pripravljen, da prevzame organske funkcije same kosti. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov Konjice Šentjur, Šmarje pn Jelšah m 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, Naročnina in oglasi: Tr; V. kongresa 10 - Glavm in odgovorm urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija; Milan Bo žič. Jure Krašovec, Mat-eja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič. Damjana Stamejčič. Zdenka Stopat. Milenko Stra šek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtak — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posamezaie številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din., polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cenj dvojna Tekoči račun 50102-601 20012 ČGP »Delo« Ljubljana - Tel-lon: 22-309, 23-105, oglasi in naročnma 22-800.