PoSInina plačana v gotovini.
izhaja vsak torek, četrtek in soboto.
Cena posamezni številki Oin. - 50.
jicijska knjižnica,
♦ _ ~ ~i *_
TR00VSK LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
Uredništvo Jn upravništvo je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev. pri čekovnem uradu v Ljubljani 1 1.953. — Štev. telefona 552. Naročnina za ozemlje SHS: letno D 60'—, za pol leta D 30'—, 2a četrt leta D 15 —, mesečno D 5' — , za Inozemstvo D 90’—. — Plača In toži se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 26. januarja 1922.
ŠTEV. 11.
Dohodki v državnem proračunu.
V sledečem prinašamo dobesedni prevod odlomka iz stenogratičnega zapisnika o referatu biv. ministra li-nanc dr. Momčila Ninčiča. Govoreč o dohodkih v našem državnem proračunu je minister izjavil: Kako je pa z našimi dohodki? Ali so dohodki, ki so predvideni v budžetu za leto 1022 resnično tudi tako visoki, kakor jih predvideva proračun? Kakor v oudzetu za leto 1920/21, tudi to pot niso sestavili dohodke ljudje iste stranke, vidi se to jasno že iz sestave same. Minister linanc ni imel dovolj poguma, da bi predložil narodni skupščini pravo sliko o našem finančnem stanju. Minister mora predložiti vravnotežen budžet, ne glede na to, da je to ravnotežje pro-vedeno le na papirju, samo da bo s tem, da poda resnično sliko državnih financ, vzbudil v Narodni skupščini in v javnem mnenju prepričanje, da ni treba v naši finančni politiki niti reform, niti kakih novih mer, ker ni ničesar takega, kar bi bilo potrebno poprave, ker je budžet v ravnotežju, Toda sliko, ki bi si jo potemtakem naredili, bi ne odgovarjala vrednosti. Naš budžet za leto 1922 ne le da se ne nahaja v ravnotežju, vsebuje velikanski deficit, ki sega v milijarde.
V ministrskem predlogu se je doseglo ravnotežje le na papirju. V budžetu je predvideno med dohodki mnogo postavk s svotami, s katerimi se z ozirom na dosedanje rezultate nikakor ne more računati. Na primer;
V Banatu, Bački in Baranji so znašali dohodki taks od meseca junija do o-ktobra p. 1. 24,400.000 Din. Z ozirom na to se lahko pričakuje, da bodo znašali dohodki taks tekom 12 mese-
>eev k večjemu 58,560.000 Din., toda J budžet jih predvideva na 188 milijo-/ nov, tedaj trikrat več. Isti dohodek *' je dal tekom petih mesecev v Slove-t- niji 10,300.000 Din. in sorazmerno s tem se lahko pričakuje, da bo znašal ta dohodek tekom 12 mesecev 24 milijonov 700.000 Din., ne pa 56 milijonov, kakor predvideva ta budžet. Na Hrvatskem in v Slavoniji so znašale takse tekom 5 mesecev 67 milijonov, kar bi odgovarjalo letnemu donosu 67 milijonov, a budžet predvideva 192 milijonov itd.
Ako se je delalo tako z dohodki, koje se je že vplačevalo in bi se jih moglo točneje predvideti z ozirom na prejšnje dosežene rezultate, si pač lahko mislimo, kako so se kalkulirali zneski novih dohodnih virov. Z samo jedno potezo peresa se je vstvaril davek na poslovni promet, ki naj do-nese 400.000 milijonov dinarjev. Toda to ni bilo še dovolj, da se vsaj na papirju doseže ravnotežje v državnem proračunu. Moralo se je izpolniti še jedno veliko odprtino in najti nove dohodke v znesku cele milijarde dinarjev. Morali so se najti novi dohodni viri in zato se je predložilo v proračun 100 odstotno doklado na vse direktne davke. Iz tega vira se pričakuje dohodek v znesku 400 milijonov. Razen tega se predvideva nov davek na imovino in od tega davka se pričakuje toliko dohodkov, kolikor je ravno potrebno, da se doseže budžetno ravnotežje na papirju, in to j« 597 milijonov dinarjev. Ali naj bo
to budžet, ki bi odgovarjal našim razmeram, ako se ga spravlja na tak način v ravnotežje?
Naša lesna trgovina.
Med vsemi evropskimi državami je naša država najbolj bogata na gozdovih. Ona nima ' samo neizmerne mase drv, ki so po večini še nakopičena po pragozdni, ampak tudi kvalitativno zavzemajo naši gozdovi najvišje mesto. Znano je, da se naš les znatno razlikuje od češkega, švedskega iu rumunskega, ker ležijo naši gozdovi na najnižjih pozicijah, kjer rastejo najlinejše vrste lesa, ki se radi tega tudi vporabljajo za naročite svrhe. Naša kraljevina ima v tem oziru zelo ugoden položaj, zato najdemo pri nas zelo bogato izbero vsakovrstnega lesa, od najnavadnejšega do dragocenih lesnih specialitet: pri nas se najde najboljši hrast na svetu, ki raste v Slavoniji, izvrstni črni bor v Bosni, ki je enak Pitschpine-u. Ni tedaj nič čudnega, da se pri nas lesna industrija živahno razvija, ter da tvori eno najvažnejših panog našega gospodarstva.
Italija, Grška, Turčija, Španija, južni del Francije in Egipt so navezani na naš les. Kadi tega bi morali posvečati največjo pozornost temu, tako važnemu predmetu našega izvoza, in to osobito radi tega, ker bi povečani izvoz najbolj učinkoval na poboljšanje naše valute. Kako mogočno upliva izvoz na stanje valute, nam je v zadnjem času najeklatant-nejše pokazala Čehoslovaška.
Zadnje mesece je izvoz lesa nekoliko pojemal. Vzroki za to ležijo ponajveč v prometnih razmerah, ro-manjkanje vagonov je največja ovira pri izvozu našega lesa. Dneve in tedne se truoijo lesni trgovci, da dobijo par vagonov na razpolago. Sicer se je ta predmet že izčrpno obravnaval v našem listu, tako da so naši čitatelji o železniški mizeriji pri nas zelo dobro informirani. Najvažnejši vzrok, da naša lesna trgovina v zadnjem času pada, leži pa v valutnem vprašanju. Nestabilnost našega dinarja napram italijanski liri zelo ovira naš izvoz lesa v Italijo, ki kupuje največje množine našega lesa.
Kes je, da sta naša nizka valuta in izvanredno visoki tečaj čehoslova-ške krone izključila Čehoslovaško, ki je bil naš največji konkurent za izvoz lesa v Italijo, toda te posledice niso še vidne, tudi bi ne mogli mi zadostno izkoriščati te konjunkture, ker nam primanjkuje vagonov in ni nas železniški park zadostoval niti ]iri navadnem, običajnem izvozu.
Razun iz Jugoslavije izvaža Italija les tudi še iz Avstrije in Nemčije, kjer dobavljajo Italijani mehki rezani les v velikih množinah. Mi izvažamo komaj tretjino mehkega lesa, kojega producira naša država. Italija potrebuje v prvi vrsti bukov les, a razun tega naročuje v naši državi tudi hrastovino. Naš hrastov les smemo postaviti, kar se tiče njegove kvalitete, na mednarodnem tržišču na prvo mesto. Radi tega dobavljajo Anglija, Francija in Belgija hrastov les le iz naše države.
Zadnje tedne se je izvozilo največ kurilnega lesa in lesnega oglja.
Italija kupuje sedaj skoro izključno ie drva za kurjavo, radi česar so že sedaj skoro vse zaloge suhih drv in bukovega ogija v naši državi popolnoma razprodane. Za bukove panjače se plačuje po iOUO lir za 10 ton od železniške postaje. Za te vrste lesa nam daje Italija na razpolago poljubno število železniških vagonov. Tudi se v Italiji zelo povprašuje po zelezni-ških pragih iz hrastovega in bukovega lesa. Italijani plačajo po 95 do 100 kron za on oukov prag. iNajvisjo ceno so pa dosegle doge za sode, čebre itd., koje se ne izvažajo samo v Italijo ampak tudi v Erancijo, kjer je uprav sedaj vprašanje po tem predmetu zelo veliko in kjer se plačuje za 1000 dog 45.000 naših kron. Za ravne stolpe iz hrastovega ali kostanjevega lesa, ki se uporabljajo pri napeljevanju električnih žic se plača po ibU kron za komad. Cena za navadno tesano mehko smrekovo ali bukovo drvo znaša pa 1000 do 1400 K za kubični meter.
Velike množine našega lesa se uvaža tudi v Egipt, ki igra poleg Italije najvažnejšo vlogo pri izvozu našega lesa. Egipt sam ne producira ni-kakega blaga, zato pa je zelo važen posrednik za naj večji del Levante. Egipčansko tržišče preskrbuje vsa manjša tržišča omenjenega področja z lastnim blagom, kojega kupuje na Švedskem, v Jugoslaviji in Rumuniji,
V	Egiptu vlada veliko vprašanje po. našem jelovem lesu. Okoli polovice oktobra p. 1. se je prodajalo v Egiptu naš jelov les prve vrste po 4 in pol luntov za 1 kubični meter in to pod jako dobrimi pogoji. Čez nekoliko dni se je prodajal les iste vrste po 2 in pol funta za kub. meter in to pod -mnogo težjimi pogoji. Cez par tednov so cene sicer zopet zrastle, toda v takih razmerah je malim trgovcem skoro nemogoče prevzeti riziko. — Znano je, da so vsi naši trgovci, ki so na lasten račun izvažali les v Egipt, da bi ga tam tudi sami prodali, to vsled neugodnih izkušenj opustili. — Vso trgovino našega lesa v Egiptu vodi par velikih špekulantov, ki ne bodo nikdar dovolili, da bi jim kdo iz malih trgovcev kvaril posle. Le z združenim izlaganjem na svetskih tržiščih, bi zamogli napraviti naše blago popolnoma neodvisno od tujih špekulantov, ki želijo prevzeti tutor-stvo nad našo trgovino. Isto se godi tudi z našim izvozom lesa v Italijo. Tukaj smo še na slabšem, kajti tu imamo Italijana že na domačem tržišču in ako ne nastopimo v tem o-ziru s smotreno politiko, bo naš človek iz lesne trgovine popolnoma izključen.
Kadar bo Italija izpraznila vse zasedeno ozemlje in bodo naši medsebojni trgovski odnošaji definitivno urejeni, se pričakuje, da bo imela naša trgovina lesa na svetovnem tržišču krasno bodočnost, tem več, ker je Italija uprav primorana, da se poslužuje našega lesnega izvoza. Stvar naše vlade je, da se zaveda važnosti, katero igra izvoz lesa za naše narodno gospodarstvo in da se bo pri sklepanju trgovinske pogodbe posebno o-ziralanata, tako močan faktor našega gospodarstva, ki bi zamogel ogromno vplivati na poboljšanje državnih financ.
Čehoslovaška in Trst.
ttSOStSiz
Ob priliki svoječasnega poseta češko-slovaškega ministra zunanjih del g. Beneša v Rimu se je, na konferencah, ki so se tedaj tam vršile o gospodarskih vprašanjih, sklenil med cehoslovaškimi in italijanskimi delegati dogovor glede izhoda češkoslovaške republike za trgovino na Jadran. Izbrali so si Trst, kjer bi naj dobila Čehoslovaška velike olajšave v trgovskem, carinskem in tranzitnem oziru. Počasi bi se zgradila v Trstu samostojna češkoslovaška luka, ki bi bila vitalnega pomena za gospodarsko vzpostavitev Trsta.
Kakor se pa sedaj vidi, se niso čehoslovaški trgovski krogi preveč zavzeli za to misel. Toda ne le v trgovskih, ampak tudi v političnih krogih ni našla ta ideja prijaznega odmeva, kajti češki politiki so zavzeli temu sporazumu nasprotno stališče in to posebno radi žalostnih izkušenj, koje je doživela čehoslovaška republika z ozirom na novo orijenta-cijo italijanske politike ministra della Torreta.
Te dni se je mudil v Beogradu jodličen čehoslovaški strokovnjak na narodno gospodarskem polju, kateri je v razgovoru s tamkajšnjimi strokovnjaki izjavil, da je po sedanjih trgovinskih in političnih momentih nemogoče, da bi se moglo uresničiti idejo čehoslovaškega izvoza in uvoza čez Trst. Češka industrija in češka trgovina sta prišli do prepričanja, da je Balkan najboljše tržišče za njune produkte. Ako bi pa Čehoslovaška želela izhod na morje, ga ne bo nikdar iskala črez Trst, njen izhod bo peljal po najkrajši poti, preko pokrajin, kjer bo našla za svoje produkte najugodnejše tržišče, to je črez Jugoslavijo.
Tudi je dotični češki strokovnjak izjavil, da ne bi bilo težko pridobiti čehoslovaško vlado, da bi tudi ona sodelovala pri zgradbi modeme železniške proge, ki naj bi zvezala luko Split s srednjeevropsko železniško mrežo. Kakor hitro bi bil Split zvezan z evropsko mrežo, bi se kmalu gospodarsko povzdignil, ter postal eno izmed najvažnejših pristanišč na Jadranu,^ kjer bi se koncentrirala vsa evropska trgovina.
Koliko se razpravlja, koliko se je že sklepalo v ministrstvih in na javnih shodih o zvezi našega železniškega omrežja z Jadranom, toda do danes se ni v tem pogledu napravilo niti pičice pozitivnega dela. Pač pa vlada v Beogradu posebno zanimanje za solunsko luko, kjer si bomo najbrže prej pridobili majhen kotiček navzlic vsem težkočam s strani Grkov, nego da bi začeli resno misliti o zvezi naših pristanišč z osrčjem države.
Splošne dolžnosti posestnikov žganjarskih kotlov.
(Kon*).	v
č. Uradni pečati.
Vsako prijavljeno žgalno pripravo mora finančna kontrola najkasneje v 48 urah po prijavljenju zapečatiti.
Ravnotako mora finančna kontrola zapečatiti vsako odpečateno žgalno pripravo, čim je postal razlog, iz katerega se je moral pečat sneti, n. pr. čim je potekel čas, ko je bilo kuhanje žganja prijavljeno.
Žgalne (destilacijske) priprave se ne pečatijo le v lekarnah in javnih laboratorijih:
1. če so steklene ali
2. če so sicer kovinaste, pa ne drži njih kotel več nego 25 litrov, kolikor se rabijo te destilacijske priprave le za izdelavanje zdravil, za naučne namene ali za javni pouk.
Kovinaste žgalne priprave, katerih kotel ne drži več nego 26 litrov, se morajo pečatiti, četudi se rabijo v lekarnah in javnih laboratorijih le za izdelovanje zdravil, ali poizkuse itd.
Pri navadnih žgalnih pripravah se pečati odslej ne samo kapa, temveč tudi kotel in hladilne cevi (hladilnik).-
Kapa se pečati, kakor do sedaj tako, da se nadrgne na gorko kapo za odtis pečatnika potrebna plast voska.
Kotel in hladilnik se pečatita na ta način, da se potegne skozi dve luknjici preko odprtine kotla ali hladilnih cevi trden motvoz, ki se zaveže in zapečati s pečatnim voskom na posebni pečatni znamki.
Podjetnik žganjame sme sam odpečatiti žgalno pripravo le, če ne dospe organ finančne kontrole do ure, za katero je določen pričetek kuhanja.
Odstranjenje pečata mora podjetnik žganjame takoj po končanem kuhanju izročiti obenem z boleto za kuhanje žganja organu Inančne kontrole, ki vrši pri njem nadzor.
Kdor bi ne oddal odstranjenih pečatnih znamk ali prijavne bolete finančni kontroli, se kaznuje z 20 do 50 dinarji.
Vsako poškodbo ali uničite v pečatov, ako tudi so jo povzročile tuje osebe ali pa se jc zgodila slučajno, mora podjetnik žganjame, odnosno njegov namestnik, prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole najkasneje v 24 urah od ure, ko je izvedel za to.
Vsaka neopravičena poškodba uradnega pečata ali pečatne znamke na žgalni pripravi se kaznuje:
1. če se potem ni učinil še kak drug prestopek, z 20 dinarji.
2. če se je potem učinil še kak drug prestopek (če se je prezgodaj pričelo kuhati ali če se je potem sploh neprijavljeno kuhalo), s 50 dinarji.
Ali se kaznuje poškodba uradnega pečata povrh tega tudi še po čl. 104. g srbskega kazenskega (prej § 316 avstr. kaz. zak.), je sporno vprašanje. Po naših informacijah stoji generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu na stališču, da se poškodba uradnih pečatov na žgalnih pripravah kaznuje edinole z denarno globo po finančnih oblastih ne pa tudi pri sodiščih po členu 104. g srbsk. kaz. zakona.
Na kak način se poškodba pečata izvrši, pri kaznovanju ne pride v poštev. Kdor je poveznil zapečateno kapo na žgalni kotel, pa se je pečat na kapi sam raztopil, je ravnotako kaznjivo, kakor oni, ki je pečat odtrgal, še preden je postavil kapo na kotel.
Tudi oblika ali napis uradnega pečata pri kaznovanju ne pride v poštev. Glavni pogoj je ta, da je bil pečat od uradnega organa v uradni namen upravičeno na pripravo dejan. Če zapečati uradni organ žgalno pripravo s svojim monogramom, je poškodba tega pečata istotako kaznjiva, kakor če bi se pokvaril pečat z državnim grbom in uradnim napisom.
D.	Izpremembe na obratnih pripravah
Posestnik žgalne priprave, ki želi na pripravi sami ali na kadeh za drozgo kaj izpremeniti, mora to vsaj 6 ur prej prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole.
Prijavo je treba vložiti pismeno v 2 izvodih. Od teh se vrne eden prijavitelju kot dokaz, da je prijavo v redu opravil. Taka prijava ni podvržena nobeni taksi.
Kdor svoje obveznosti pravočasno ne izpolni, se kaznuje z 20 do 50 dinarji.
Prijave o izpremembah na pripravah ni treba vlagati lekarnam in laboratorijem za steklene destilacija ske priprave, ki se rabijo le za preizkuse. Za kovinaste destilacijske priprave pa se morajo vlagati omenjene prijave, pa naj si drži kotel take priprave tudi manj nego 25 litrov.
E.	Poslovodja in namestnik v žganjarni.
Ako ne kuha žganja podjetnik žganjarne sam, mora prijaviti poslovodjo in nadzorno osobje.
Ravnotako mora podjetnik prijavili oddelku finančne kontrole, kdo ga, kadar je odsoten, nadomešča v žganjarni in daje finančnim organom v njegovem imenu potrebna pojasnila.
Kdor teh svojih obveznosti pravočasno ne izpolni, odnosno, kdor ne postavi za časa svoje odsotnosti v žga-njami namestnika, ki more dati vsa potrbena pojasnila, se kaznuje z 20 do 50 dinarji.
F. Kontrolni spisi.
Zapisnik o pregledu žgalne priprave, kontrolni list, v karetega vpisujejo finančni organi svoja službena opravila, boleto za kuhanje žganja, prijavni in pregledni list o trošarine prostem kuhanju žganju, kakor sploh vse spise, ki se tičejo žgalne priprave, mora podjetnik žganjarne hraniti v posebnem zavitku (kuverti) na takem kraju, kjer jih organi finančne kontrole lahko najdejo ob vsakem času.
Kdor ne hrani kontrolnih spisov v redu, se kaznuje z 20 do 50 dinarji.
Podjetnik' žganjarne, ki izgubi zapisnik o pregledu žgalne priprave, mora prositi, da se mu izda duplikat. Prošnja se kolkuje z 2 dinarjema, a za prepis in overitev se mora priložiti kolek za 15 dinarjev.
G. Opustitev žganjame.
Če se žganjarna popolnoma opusti (žgalna priprava odda) mora podjetnik to takoj pismeno prijaviti oddelku finančne kontrole, ker je on o-proščen vseh dolžnosti, ki jih je imel kot podjetnik žganjame, šele potem, ko dobi potrdilo, da je vložil prijavo o opustitvi žganjarne.
Za prijave o opustivi žganjarne se ne plačuje nobena taksa.
H.	Ustne prijave.
Kadarkoli je podjetnik zavezan vložiti pismeno prijavo, pa želi prijavo opraviti ustno, mora preskrbeti fnančni kontroli za sestavo zapisnika potrebni papir, sicer se njegova ustna prijava ne sprejme in on se kaznuje, kakor da bi prijave ne opravil.
Občinski davek na dohodnino.
Mestni občinski svet ljubljanski je nedavno skltnil novo občinsko doklado in sicer na dohodnino. Pobira se naj od 1. januarja 1922 naprej. Kakor poročajo časopisi, so dohodki do 60.000 K prosti doklade. Od 60 — 80.000 K se pobira 5°/ona, od 80 — 100.000 K desetodstotna doklada. Dokladne stopnje se dvigajo za 5% od vsakih nadaljnih, 20.000 K. Pri dohodkih nad 200.000 K znaša doklada 60°/o. Slednja stopnja je najvišja. Državni uradniki z dinarsko plačo so prosti doklade.
Celi ustroj doklade nam ni še popolnoma znan, ker smo navezani le na časnikarska poročila. Vendar si dovoljujemo priobčiti sledeče pomisleke.
Predvsem nam ni popolnoma jasno, radi česa se ni oprostilo tudi zasebne nameščence. Položaj pretežnega dela zasebnih uslužbencev je skoro ravno tako obupen, kakor oni javnih nameščencev. Res je sicer, da zasebni nameščenci prejemajo nekaj višje plače, a zato je pa njihovo davčno breme dokaj višje. Tudi finančni zakon za leto 1921 (Uradni list št. °%4o iz I. 1921) položaja ni bistveno spremenil. Tu dovoljene olajšave so postale vsled zvišane draginje skoro brezpredmetne.
Davčna bremena zasebnih nameščencev se razvidijo najbolje iz sledečega primera. Ako imam mesečno plače 6000 K, in preživljam ženo in otroke,
tedaj plačam na dohodnini in plačarini nad eno osmino plače. Dohodnina znaša namreč 2513 K, vojhe doklade 1633 K 45 v, skupaj 4116 K 45 v. Plačarina znaša 1728 K, 70 odstotni enotni pribitek 1209 K 60 v, avtonomne doklade v Ljubljani 1641 K60v, skupaj 4579 K 20 v. Invalidski davek.500 tK. Celo davčno breme bi zašalo torej 9225 K 65 v. Ako bi k temu prišteli še novo občinsko doklado po 5 odstotkov od predpisane dohodnine, bi se davčno breme zvišalo s tem za 207 K 32 v. Samo po sebi to breme res ni veliko, a v zvezi z državnimi davčnimi bremeni pa vendar znatno vpliva na gospodarski položaj zasebnega nameščenca.
Zvišanje davčnega bremena moramo pa vpoštevati še s sledečega vidika. Zasebni nameščenec ima pri letnih službenih dohodkih po 72.000 K plačati na davkih 9.225 K 65 v. Vsaka druga davčna stranka, ki ni uslužbenec, ampak samostojni podjetnik, zasebnik i. t.d. plača pa pri istih dohodkih na davkih le 4146 K 45 v. Zasebni uradniki plačajo torej na davkih, odpadajočih na njihove dohodke, več kot polovico višje davke kot drugi sloji in stanovi z enakimi dohodki.
Oproščenje zasebnih nameščencev od občinskih doklad pri dohodnini je torej popolnoma upravičena zahteva.
Podjetništvo samo je pri tem vprašanju tudi interesirano. Konečno n.ora podjetnik itak vse one davke, ki zadevajo plače njegovih" uslužbencev, kriti iz svojega, bodisi posredno ali neposredno. Ako ne plača sam davke za nameščence, mora pa vsaj zvišati plače in mezde, sicer izgubi delavno moč.
Sicer pa dvomimo, da dobi zakon o občinski dokladi v tej obliki, kakor se je konečno določila, odobrerje vlade.
Vprašanje je namreč, kdo naj ugotovi za vsak posamezen slučaj občinsko doklado k dohodnini.
Preračun izvrši lahko namreč davčna oblast, oziroma davčni urad, kakor se to zgodi pri zemljarini hišnem davku [itd., ali pa mestno knjigovodstvo odnosno zadevni referat pri magistratu (n. pr. vodarina, gostaščina itd.)
Finančna uprava se bo pri sedanji formulaciji občinske doklade skoro gotovo branila prevzeti novo breme. Preračun doklad bi povzročal namreč finančni upravi precej dela. Višina občinske doklade zavisi namreč od višine dohodkov, ne pa od dohodnine. Davčni urad bi moral torej v vsakem posameznem slučaju ugotoviti dohodke, dalje dohodnino in nato šele doklado. To bi bilo neobhodno potrebno, ker se dokladne stopnje stopnjujejo drugače kakor pa davčne stopnje pri dohodnini. Vrhu tega se zasebne nameščence ob-dačuje na izjemen način. Finančni zakon za leto 1921 (Uradni list, št. 9%4o z dne 2/8 1921) določa namreč, da so zasebne plače le z delnim zneskom (50°/o — 90%) zavezane dohodnine. Občinski sklep tega domnevno ne vpošte-va. Tudi to vprašanje bode povzročalo precej dela.
K dokladnim odstotkom omenjamo pa sledeče:
Dohodnina konsumira že danes pri višjih dohodkih nad 16°/« vseh dohodkov. Ako dobimo sedaj vrhu tega še 60% no občinsko doklado, se odvzame davčni stranki nad 25%. S tem se jemlje veselje do dela. Vpoštevati nam je, da podjetja nosijo poleg dohodnine tudi še druge davke, ki so tudi zelo težki. Sploh se opaža, da se dela v Sloveniji občinska davčna politika, ki ni zdrava. Dovolimo si v dokaz navesti sledeči slučaj. V neki občini v Sloveniji se pobira na plačarino 509»/» na doklade. Ako ima tedaj v tej občini kak uradnik 10.000 K mesečne plače, in takih uradnikov je tamkaj več, tedaj plača dotični uradnik, dohodnine in plačarine z vsemi državnimi in avtonomnimi dokladami ravno 64.793 K 48 v. Dotičnik plača torej od svoje plače več kot polovico na davščinah. Kdor tega ne veruje; naj preizkusi našo odmero.
Občini ne zamerimo, da je sklenila take doklade. Bila je gotovo v stiski: Čudno se nam le zdi, da ni nikaka kompetentna oblast opozorila občino na gorostasne posledice, ki izhajajo iz 509 o/, ne doklade na plačarino.
Kakor smo informirani, so pa v Sloveniji občine, kjer se pobirajo še višje doklade!
Predlagali bi, da občinski svet ljubljanski, svoj sklep reasumira in celo vprašanje znova temeljito prouči. Tudi bi ne bilo napačno, ako bi za-slušal par davčnih strokovnjakov.
Pobiranje občinske doklade na dohodnino ima namreč lahko za posledico, da se zemljiški in hišni davek po fin. upravi avtomatično zviša. Glej § 2 in § 3 zakona z dne 23. 1. 1914, drž. zak. št. 14. Res je sicer to vprašanje nekoliko sporno z ozirom na spremenjeni politični položaj, vsekako je pa vendar bolje zvoniti pred točo.
Fr. Zelenik.
Organizacija trgovske pisarne.
Plačila.
Vsaki račun, katerega prejmei, dobro preglej in preračunaj. Posebno pazi na decimalno točko, ker to je tista pika, ki jako rada nagaja mladim kontoristinjam. Če jo postavijo na levo, te to nebi bolelo, ali večkrat pa stoji tudi preveč na desno, tedaj pa gre iz tvojega žepa. Morebitno pomoto javi v vsakem slučaju.
Ko plačaš račun, zabeleži na njem datum in način plačila. Še boljše pa je, da se dokaz plačila prilepi kar na račun, ker tako se ne boš zmotil in kaki račun tudi dvakrat plačal. To se je pripetilo že marsikateremu površnemu trgovcu.
Poslužuj se po možnosti položnice čekovnega urada. Banke so danes nekoliko drag posredovalec.
Ako smeš pri računu odbiti kak znesek, zapiši ga na računu, da no pozabiš pozneje odbiti. To velja posebno za voznino, če si se pogodil za »franko« dobavo, pa si moral plačati voznino.
Precej površnosti vlada v postopanju s .čekovnimi izpiski in njegovimi prilogami. Čekovni urad se sicer ne ozira na potrebe lastnika računa, pošilja kopo papirja, ali ni pravega prostora za zasebne pripombe. Urad v zadnjem času zapisuje namesto imena kraja samo številko poštnega urada. Zapiši kraj in pa ime plačnika. Ko je pregledan čekovni izpisek, se vzamejo kopije računov in nanje prilepijo odrezki. To je delo za kako mlado pisarniško moč, ki pa mora imeti že toliko v glavi, da ve, kam se mora prilepiti dokaz plačila. Saldakontist kontrolira, ali je plačilo v redu in krije račun, pa potem zapiše v dobro plačniku.
Dokaz plačila se tedaj vedno priloži tistemu računu ali aktu, kateri je s plačilom poravinan. Vse skupaj se da potem v mapo dotične stranke ali odjemalca. Pomisli, koliko truda in zamude časa bi bilo potrebno, ako bi v slučaju potrebe moral stikati za raznimi,/ po številnih svežnjih odrezkov raztresenimi plačilnimi dokazil
Na ta način je tudi jako otežko-čena terjatev za kak račun, ki je že poravnan.
Za vsa plačila ali izplačila v gotovini se mora napraviti blagajniška priloga.
Za vsako izplačilo v gotovini se mora napraviti nakazilo v treh izvodih. Izvod za »blagajno« in »knjigovodstvo« se izroči stranki, katera mora izročiti oba izvoda skupaj blagajniku, >kopija« pa ostane v knjigi. — Blagajnik si pusti na vsak način na prilogi za »blagajno« potrditi od prejemnika prejem denarja, na izvodu za »knjigovodstvo« pa zabeleži izplačilo. V manjšem podjetju zadostuje nakazilo v dveh izvodih in sicer za »blagajno« in »kopijo«. Ako se delajo trije izvodi nakazila, ne sme blagajnik nikdar izplačati zneska, če mu stranka izroči le en izvod ali če je med dvema eden »kopija«.
Obrazci se naj razločujejo z natiskom »Blagajna«, »Knjigovodstvo« in »kopija«.
Brez nakazila ne' sme blagajna izplačati nikakega zneska. Za manjše troške imej kaki drugi uslužbenec primerni znesek in malo knjižico, v-
katero zapisuje izdatke, katere pa mora kriti s primernim dokazom.
Za vsak prejem gotovine mora Magajna izdati trojno, enkrat veljavno potrdilo. En izvod dobi »stranica*, drugi »knjigovodstvo«, tretji pa ostane »olagajm«. Obrazci se naj razločujejo po natisku »Stranka«, »Knjigovodstvo«, »blagajna«.
Vsi trije obrazci morajo imeti eno in isto tekočo številko! Ako se je Plačnik zmotil, ali plačal mlajši račun pred starejšim, ali napravil neopravičen odbitek, ga opozori. Ne dovoljuj neopravičenih oa bitko v, ker bi to vzbujalo sumnjo, da kalkuliraš bolj na »debelo«.
Zgoraj navedeni nasveti slonijo na temeljitih izkušnjah, zato jiii to-plo priporočamo trgovcu in podjetniku v uvaževanje.
izvoz in uvoz.
Izvoz ječmena iz Čehoslovaške. Doslej le v malem kontingentu dovoljem izvoz ječmena se namerava povečati, ker je v Slovaški okoli iiO.OUU vagonov ječmena v smadiščih.
noroono goipoanme zadeve.
Trgovina.
Dvojne pobotnice pri izplačilu za državne dobave. Zadnji čas so uvedle državne in vojaške oblasti običaj, da pri vsakem izplačilu za dobavljeno blago ali za izvršen posel zahtevajo razen saldiranega računa še posebno pobotnico, katera mora biti kolekovana s kolkom v višini pol odstotka od izplačane svote. Trgovski običaj od nekdaj je bil, da se izstavljajo o dobavah predpisane fakture, katere se opremijo s predpisanim kolkom in da se na to fakturo ob priliki izplačila stavi žig »saldirano« z datumom in podpisom lastnika ali pol-nomočnega zastopnika tvrdke. Zato tudi trgovski in industrijski krogi ne uvide-vajo potrebe, niti utemeljenosti zahteve, da bi se poleg saldirane fakture morala še predložiti pobotnica, za katero znaša polprocentna kolkovina jako občuten znesek. Vsled tega so industrij-ci in'trgovci pri tukajšnji trgovski in o-brtniški zbornici protestirali proti zahtevi izstavljanja dvojnih kolkovanih dokumentov o enem in istem predmetu, ter prosijo, da se ukine zahtevanje po-Bebnih pobotnic za izplačilo za dobave in dela dolžnih svot, ter da se preuredi interna manipulacija v državnem računovodstvu tako, da bo en dokument zadostoval kot priloga za blagajniški, kakor tudi materielni račun. — Zbornica je napravila tozadevno vlogo pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. O rezultatih te akcije bomo svo-ječasno poročali.
Belgijski konzulat v Sarajevu. — Vlada je podelila Vekoslavu Jelaviču eksekvatur za vodstvo belgijskih konzularnih poslov.
Dviganje češke valute in štajerska tekstilna industrija. 10 tvrdk iz Gradca je storniralo vse naročene dobave za prihodnjo sezono. Naslovile so na če-hoslovaške dobavitelje okrožnico, kjer izjavljajo:	Enostransko	dviganje	češke
valute v Curihu je primoralo graške tvrdke, ki se bavijo s tekstilno trgovino, da na podlagi sklepa, storjenega na sestanku dne 14. t. m. stornirajo vse še ne izvršene dobave.
Industrija.;
Zastopnik se išče. Tovarna avtomobilov in motornih plugov na Čehoslo-vaškem išče zastopnika svojih izdelkov v Ljubljani (za Slovenijo), ki se spozna v avtomobilizmu ali vsaj v strojni stroki ,govori češko in slovensko in je zmožen, da tvrdko redno zastopa. — Ponudbe s pojasnilom glede referenc, zahtev, izpričevala v prepisih naj se pošljejo na Konzulat Čehoslovaške republike v Ljubljani, Breg št. 8.
Denarstvo.
Petdinarski bankovei. Finančni minister je odredil, da morajo davčni uradi tudi še naprej sprejemati petdi-narske novčanice.
Izdajanje uverenj za izvoz valut od strani odbora Narodne banke SHS in njenih filijalk. Ljubljanska carinarnica je dobila od generalne direkcije carine sledečo brzojavko: >Z odlokom finanč-
nega ministra z dne 9. januarja je odobreno odborom JNarodne Danke SHS 111 njeiuh fiiijaik tudi nadaijuo izdajanje ouobrenj 111 uverenj o izvozu valut, toda samo individualno in za vsaki slučaj posebej.
Opravdanje izvoza deviz. Odbor za reguliranje prometa z devizami in valutami pri iNarodni banki v Ljubljani o-pozarja interesente, ki so si pri pooola-ščenin denarnih zavodih naoaviu devize in se istočasno obvezali, da bodo v roku od treh, oziroma šestili mesecev uvozili blago v ekvivalentih vrednosti, naj to v roku osmih dni po dospetku zanesljivo pri pristojnem Odboru oprav-dajo s tem, da prediože originalne lak-ture in carinske deklaracije ter v tozadevni vlogi navedejo, kje (pri katerem denarnem zavodu), kdaj in v katerem iznosu so devizo kupili. — Industrijska podjetja imajo pri nabavi strojev in materiala za opravdanje izjemni rok od leto dni. V slučaju, da se izvoz deviz pravočasno ne opravda, nastopajo posledice, predvidene v členu 11 »Pravilnika za promet z devizami in valutami«, ki obstojajo v dogovornem plačilu ene četrtine dovoljenega iznosa deviz mi ime kazni.
Borza v Petrogradu. Po poročiiiii iz Moskve je bila dne 20. januarja v Petrogradu otvorjena blagovna borza.
Popisovanje in žigosanje predvojnih posojil bivše kraljevine Ogrske. — (L. D. U.) Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Gosp. finančni minister je s svojim rešenjem z dne 14. januarja 1922 D br. 21.140 odredil: 1. da se smejo do 28. februarja 1922 popisati in žigosati v smislu pravilnika D br. 4019 (Ur. list št. 313 iz leta 1920) obveznice predvojnih posojil bivše kraljevine Ogrske, katere njiii imetniki, naši državljani, doslej niso mogli dati žigosati. Ta rok se ne bo več podaljšal. 2. Podaljšanje roka za naknadno žigosanje tiče samo predvojne dolgove bivše kraljevine Ogrsko, ne pa ostalih državnih dolgov. 3. Prošnje za naknadno žigosanje naj se z obveznicami vred vpošljejo neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. 4. Vsaka prošnja mora biti opremljena v smislu zakona o taksah s kolkom po 7 dinarjev. Imetniki obveznic državnih dolgov se opozarjajo, da velja podaljšanje roka samo za gori navedene obveznice in da se na prošnje za naknadno žigosanje drugih obveznic ne bo oziralo.
Katastrofalna hausse na dunajski borzi. Na dunajski borzi je vladala 23. t. m. velika panika. Nastala je katastrofalna hausse, povzročena prvič vsled vesti, da se zapre borza, kar se je izkazalo pozneje za neresnično in drugič vsled vesti o kabinetni krizi. Stališče zveznega kancelarja dr. Schobra je o-majano vsled velenemške opozicije glede dogovora v Lani in vsled tega, ker Giirller ne more izvesti akcije finančnega kredita.
Csrlna.
Carinarnica zahteva potrdilo o plačanem davku za 1. 1921. Glavna carinarnica I. razreda v Ljubljani je dala z razglasom št. 33.176 z dne 13. decembra 1921 svojim uradnikom nalog, da zahtevajo od vsakega deklaranta potrdilo o plačanem davku za 1. 1921 in sicer počenši z 18. decembrom p. 1. Kdor nima potrdila, ne more cariniti blaga.
Nove carinske pristojbine v Italiji. Iz Rima poročajo, da je italijanska vlada odredila, da se pri plačanju carine v zlatu, ako se vrši plačanje v bankovcih, od 16. do 31. januarja plača 3.49 krat toliko, kot znaša temeljna carina.
Carinarnica na Kranjski gori in Dovju. Interesenti iz Kranjske gore in Dovja so javili trgovski in obrtniški zbornici, da obstoja na obmejni postaji Kranjska gora carinama, ki ne more izvršiti samostojne carinske odpreme izvoznega blaga. Stranke se pritožujejo, da morajo n. pr. za carinjenje lesa in drv naročiti carinskega uradnika iz Jesenic ter morajo vsled tega za vagone plačati 115 Din. dijet in stroškov carinarju. Trgovska in obrtniška zbornica nabira podatke o celokupnem izvoznem in uvoznem prometu preko meje na progi Trbiž—Bela peč—Planica, razun tega pa tudi špecijelno o lokalnem tovoru za postaje, ki ležijo med mejo in Jesenicami, kjer obstoja glavna
carinarnica, da bi na podlagi točnih podatkov zamogla pokreniti tozadevno potrebno akcijo.
Promet.
Ekspoze prometnega ministra o prometni katastrofi, Zopet ena komisija.
Minister saobračaja Andrija Stanič je na seji finančnega odseka podal due 23. t. 111. obširnejši ekspoze o stanju naših železnic in prometa sploh. V parlamentarnih krogih so govor ministra v Imančnem odseku pričakovali z velikim zanimanjem, Ekspoze ni odkril ničesar novega, zaznamovanja vreden pa je zato, ker še nikdo ni s tako odkritostjo in iskrenostjo pokazal v parlamentarnih krogih na bližajočo se katastrofo, kot to pot minister Stanič. — Minister je med drugim omenil, da so glavni vzroki današnjih nedostatkov: a) slaba kakovost premoga; b) pomanjkanje dobrih vagonov in pragov; c) kakor sploh nedostat-ki v materialnih potrebah za kurjavo, hden izmed glavnin vzrokov krize premoga je v tem, da smo morali evakuirati pečujski rudnik in da so se potem radi prihoda razkralja Karla na Madžarskem v času mobilizacije potrebovali vagoni za prevoz vojske in s tem porabile vse rezerve premoga. Rudniki v Srbiji so bili v vojni poškodovani in niso mogli dosti producirati. Zato so bile srbske železnice navezane samo na trboveljski premog in na premog iz drugih rudnikov. Bosna ne trpi, ker ima dosti premoga in je tam promet dober. Premog se vse leto ui mogel dajati v rezervo, ker ima mnogo žvepla in ako stoji dalj časa na zraku, se zapali. Predlagal je, da se ustanovita dve novi tovarni briketov, ena v Bosni v okolici Pri boja, druga pa v timoški kotlini. Ti dve tvornici bi lahko dajali okoli 40 vagonov briketov na dan, kar bi bilo dosti, ker se briketi bolje ohranijo. — Drugi vzrok katastrofe so železniški pragi in pomanjkanje vagonov. Ako bi bili pragi dobri, bi vlaki lahko vozili s hitrostjo 40 do 60 km na uro, sedaj pa vozijo 20 do 30 km. Pragi, ki lahko zdrže do deset let, niso bili izmenjani osem let. Zalo bi se moralo zamenjati 80% pragov. — Veliko lokomotiv in vagonov je potrebnih popravila. Naše delavnice pa jih ne morejo popravljati in so se morale lokomotive poslati na Madžarsko, v Nemčijo, Avstrijo in Cehoslo-vaško. Popravljalnica vagonov v Nišu, nima materijala. Kredita ima 12 milijonov dinarjev na leto, porabi pa mnogo več, ker dela od dneva do dneva in mora kupovati vse v malih količinah. — Prometno ministrstvo je naročilo v Nemčiji na račun vojne odškodnine tri delavnice. Potem je minister govoril o dvanajstinah v proračunu. Za premog je predvidenih 6 milijonov dinarjev, potrošenih pa je 17 milijonov. Za prage je predvidenih 3,900.000 dinarjev, treba pa jih je 26 milijonov. Da bi ostal promet, kakršen je danes, se je potrošilo za 82% več, kakor je predvideno v dvanajstinah za januar in februar. Zato zahteva od finančnega odbora in finančnega ministra, da se pregleda proračun prometnega ministrstva in da se preiščejo vse železniške direkcije ter odredi kar je treba. — Prometni minister je dalje razpravljal o pomanjkanju izvežbanega, dobrega osobja in stanovanj za uslužbence, kar veže 1200 vagonov, ki služijo za provizorna stanovanja in povzroča letno 40 milijonov škode. — Nadaljni vzrok slabega prometa je tudi v tem, da ni enotnosti v prometu. Štiri direkcije, ki obstojajo, nimajo med seboj zadostne zveze. — S tem je prometni minister končal svoj ekspoze in prosil od finančnega odbora izdatne pomoči. Odbor je končno sklenil odrediti komisijo, ki se bo natančno poučila o pravem stanju stvari v prometnem ministrstvu in na licu mesta pri železniških ravnateljstvih v Zagrebu, Subotici, Sarajevu in Beogradu ter potem poročala odboru. — Mesto nujne odpomoči smo dobili torej običajno komisijo, promet pa bo v našo škodo hiral naprej.
Prometno omejitve. Sprejemanje sporovozne robe v vozovnih nakladih za vse kolodvore v Hamburgu, za postaje Altona, Harburg in Wilhelmsburg je do nadaljnega ukinjeno. Sprejemanje robe v vozovnih nakladih za postaje železnice >Steyertalbahn< je ukinjeno. V vozovnih nakladih je dovoljeno sprejemati robo, navedeno v seznamu blagovnih potrebščin. V vseh postajah v Bur-
genlandu so reekspedicije pošiljk v vozovnih nakladih pod pogojem dovoljene, da se jih ne pretovarja.
Prometne omejitve. Radi prenapol-njenja postaj Plase in Bakar je ukinjeno do vključno 1. februarja t. 1. sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstnega rezanega lesa in drv v vozovnih nakladih za postaje Plase, Bakar in Sv. Ano na odprti progi. Medpotne pošiljke iztečejo.
Za popravilo železniških prog nakaže ministrstvo za promet vsem železniškim ravnateljstvom po 100.000 pragov.	;
Simplonexpress Atene in Carigrad. Na mednarodni železniški konferenci je bilo sklenjeno, da se ima do konca, februarja 1921 vspostaviti redni promet Simplon-Ekspressa na progah Beograd-Atene in Beograd-Carigrad.
Naznanila trgovska In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Kolkovanje vlog na trgovsko zbornico. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente, da se morajo po naredbi generalne direkcije posrednih davkov št. 18.771/1921 vse vloge, v katerih stranke prosijo zbornico za intervencijo pri raznih državnih uradih in oblastih v zadevah posameznikov odnosno v privatnem interesu strank, po predpisu kolekovati z 2 in 5 dinarskim kolekom v smislu določb začasnega zakona o taksah. Zbornične vloge na državne urade so kol-kovine proste le v zadevah, ki so v interesu celokupne trgovine, industrije in obrti, ne pa le v interesu posameznih strank. Vloge strank na zbornico so kolkovine proste, izvzemši vloge za iz-danje potrdil za carine prosti uvoz, katerim je priložiti dvodinarski kolek In 10 dinarjev za pristojbino in kolke za potrdilo.
Iz nailh organizacij.
Trgovska agencija naše kraljevine v Hamburgu poroča, da mnogi nemški industrijci in izvozniki življenjskih potrebščin niso izpolnili kupčijskih pogodb napram našim trgovcem, ali da se protivijo izpolnitvi, češ, da se je nemška valuta momentalno tako poslabšala. — Agencija smatra tak izgovor za neizpolnitev sklenjene kupčije za nedopusten in nesprejemljiv. Da se zaščiti domača industrija in trgovina, vabi gre-mij trgovcev v Ljubljani vse svoje člane, ki so radi postopanja nemških trgovcev in izvoznikov prizadeti, da takoj javijo svoje konkretne primere gremi-jalni pisarni, Gradišče 17/1.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je priredilo dne 14. t. m. trgovski ples, ki je zelo povoljno uspel in done-sel društvu lep čisti dobiček, katerega polovico je razdelilo društvo na Gre-mijalno trg. šolo in državno trgovsko šolo v Mariboru. — Društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Gg. člani so vabljeni, da se istega polnoštevilno u-deleže.
Dobava, prodaja.
Dobava ieleia. Ravnateljstvo dri. železnic v Sarajevu razpisuje dobavo Siemens-Martinovega železa raznih vrst in dimenzij. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 15. februarja 1922 do 12. ure opoludne. Predmetni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Borza dela. Ministrstvo za socialno politiko je otvorilo te dni novo borzo dela v Tuzli. Delokrog te borze bo obsegal celo okrožje Tuzle.
Naša vlada ne ratificira sporazuma z Italijo o ribolovu-na Jadranu. Naša vlada ne bo ratificirala sporazuma z Italijo- ki se nanaša na ribolov na Jadranu. Sporazum o tem predmetu pa bo tvoril del trgovinske pogodbe med obema državama. Italijanski delegati za pogajanja trgovinske pogodbe pridejo te dni v Beograd.
Tržna poročila.
■Sladkor. London: Lyles Granu-lated Mr 1, 40.3, Tates v kockah 51.0, beli Java 43.3, ameriški Granulated 45.0 — Pariz: beli sladkor št. 3, loko 154 fr. — Newyork: centrifugalni 3.01 (3.61). — Hamburg: za jan. 10, za 1'ebr. 10, za marc 10 Mk po kilogr.
Kakao: Hamburg za 50 kg netlo ab Hamburg. Kakao zrnje:	fini	Aura
ferm., jan. febr. 43 šil. (1013 Mk), loko 1050 Mk, Aura ferm., za jan., febr. 41.0 šil. (1550 Mk), loko 1575; Courant Ae-cra, loko 1315—1500 Mk, fini Tkome, jan., febr. natovor. 51 šil. (1913 Mk), Kamerun, loko 1950, Šamana, loko 1725, Eair-Bahia promptni raztovor 44 šil. (1050 Mic) cif., loko 1765, Superior Ba-hia, jan., febr. 51 šii.r loko 2025 Mk., Superior S. Arriba, loko 1990, Machala, loko 1915, Plantation Trinidad, loko 2065, Venezuela, naravni, loko 1950—2200, barvani, loko 2070—2400, Macaraibo in Porto Cabello 2300-3700, Java 2300— 3700; Kakao v masi: Accra, nemški izdelek s carino 3200, Thome 3300, Ba-hia, nem. od tvornice 2300—2500. Kakao, prašek, nemški, ab tvornica 2300— 2500, ameriški 2200—2400. Čokoladna masa: nemški izdelek, ab tvornica 2600 do 2800.
Kava. Hamburg: Pojavilo se je večje zanimanje za dobro, ocarinjeno konzumno blago, posebno za fine vrste in prano blago. Cene polagoma rastejo. Brazilija je svoje previsoke cene znižala, vendar ni kupcev. Cene so za pol kg brez carine: loko roba, tranzit. Santos good 23—24 Mk., Santos Superior 24— 25, Santos Superior extra 27—28, Santos prima 30—31, Santos extra prima 32—33, Santos prana 35—44, Rio 21—28
Riž. Hamburg po kg v markah: Burmah, loko 11. jan., febr. 10.15, Bur-mah, nova žetev jan., febr. 10.15, febr., marc 13.3, Saigon, loko 10.25, Choice blue rose 17, kalifornijski Japan, glasi-rani 18, Francy Siam Garden 19.
Semena. Rudeča detela (seme), Zagreb 110—135 K kg, lucerna, seme, Zagreb 100-115 K.
Bombaž. Newyork: loko 18.30 (18. 25), jan. 18 (17.95), febr. 17.92 (17.90), marc 17.90 (17.88), april 17.65 (17.65); maj 17.53 (17.54), junij 17.40—17.30. — New-Orleans: loko 16.75 (16.75). — Liverpool:	loko	10.05,	jan. 10.58, marc
10.51, april 10.44, maj 10.40, junij 10.31, Egiptovski bombaž: jan. 18.50, febr. 18. 80, marc 18.95.	—	Aleksandrija:	jan.
39.75, marc 40.75, gornjeegiptovski bombaž: febr. 29.15, april 30. — Bremen: 78.90 Mk kg.
Kovine. Berlin:	baker elektrolit.
5747, baker rafiniran 5175—5225, mehki svinec 2000—2050, cink 2100—2150, re-melted cink v ploščah 1575—1625, aluminij 8000, aluminij vlečeni ali v žici 8200, kositar Banka-Straits-Austr. 13.200 —13.300, čisti nikelj 11.400—11.500, antimon llegulus 1925—1975, srebro 3600 do 3650.
Borza.
Uvoz \r\ prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
A. & E. SKABERME
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
KJS2J52JEZJSZiEZJ5ZJ
Odlašajte»Jržouskem Listu'!
52JSZJ5ZJEZJSZ25ZJ25ZJ
IS
itte
Zagreb, devize: Berlin 150.50— 152, Bukarešta 218—220, Milan izplačilo 1330—1340, ček 1320—1340, London izplačilo 1305-1315, ček 1300-1305, Ne\vyork kabel 306—310, ček 304—305, Praga 600—610, Švica 6000—6050, Dunaj 3—3.10, Budimpešta 44—44.50; valute: dolarji 302—303, rublji 23—25, češke krone 590—600, franki 2450, na-poleoni 1015, marke 148, leji 203—220, lire 1320, turške zlate lire 1100, madžarske krone 44—45.
Ljub. kreditna banka 900—925.
Slov. eskomptua banka 600.
Ljub. strojne tovarne in livarne 885. Trbov. prem. družba 980—1050.
Beograd, valute dolarji 75, marke 37.50, leji 54, češke krone 148, napo-leoni 250; devize: London 325, Pariz 620, Ženeva 1510, Praga 150, Budimpešta 11.25, Dunaj 0.76, Berlin 37.20, Milan 335.
Curih, devize: Berlin 2.37, Nevv-york 5.15, London 21.67, Pariz 41.20, Milan 22.40, Praga 10.05, Budimpešta 0.72, Zagreb 1.70, Varšava 0.15, Dunaj
0.15, žigosane 0.08.
kontiolne trakove, šekovne zvitke, barvo itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK.
Galanterija, drobnarija, pan’r in pletarski izdelki na debelo. Jurjevo, Ilirija, Cipulin-krema Mast za čevlje
po tovarniških cenah.
Baloh in Rosina
MARIBOR, Grajski trg št. 3.
Erjavec & Turk
PRI »ZLATI LOPATI"
trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (MUhleisen) nasproti Krlžanske cerkve.
Pripravljalni odbor za ustanovitev
TrjousKe banke d. d. v Ljubljani
razpisuje službena mesta in sicer:
mesto ravnatelja, prokurista, internista, arbitražerja ter še druga uradniška mesta kot korespon-dentov, knjigovodij etc. ter mesto 1 sluge in tekača.
Ponudbe je vposlati z navedbo dosedanjega službenega mesta in zahtevki glede plačegdo 10. svečana 1922 na naslov: Pripravljalni odbor za ustanovitev »Trgovske banke d. d. v Ljubljani«, poštni predal št. 27.
lenoilenl
za slovenščino z večletno prakso se išče za takojšnji ali poznejši nastop. Prednost imajo oni, ki so vešči v knjigovodstvu in obvladajo srbohrvaščino. — Ponudbe s prepisom spričeval ter navedbo referenc na Parno veležganjarno Robe.t DiehI, Celje, Slovenija.
Vse vrste umetnih gnojil
ima vedno v zalogi po najnižji ceni
Anton Tonejc in drug, Maribor.
„MONTECATINI
64 tovarn, vplačana glavnica L. 200,000.000
Kemične tovarne, rudokopi in rafinerije žvepla.
Centrala Milano. Glavno zastopstvo Ernesto Pincherle, Trst. nudi po brezkonkurenčnih cenah:
^uahIa (cvet) dvakrat rafinirano, v bombažnih vrečah p«
» vŽ.§j?!iQf 50 in 25 kg sledeče znamke:
Mollto 3 Stelle, 70 %
I.	Extra Trezza, 75- 80 %
Ventllato Trezza, 85—90 %
za žveplanje sodov na trakih in vrvicah, v kosih za papirnice in tovarne vžigalic mleta žveplova ruda.
v vrečah po 100 kg /o navadno in tudi kristalni zdrob.
Dobava samo v vagonih, cene franko obmejna postaja Postojna. Za cene in pojasnila obrniti se je na zastopnika za S. H. S.:
J. SCHUSTER, Ljubljana, Slomškova ulica štev. 14.
Brzojavke: Kolonialschuster, Ljubljana.
S	l
Žveplo Modro galico 98—99%
^u±iddubi±ibbbbbi±i±ibi±jbi±i^±i^^
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana
Delniška slovnica 50,000.000 K. - - Rezervni zakladi 45,000.000 K.
IL j ul Tol j a-n s k: a*	kreditna banka
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice: Spili, Trst, Sarajevo, norita, Celje, Maribor, Ptuj, Brežice.
Prodaja srečke razredne loterije.
Brzojavi, Hediet	Telal.	it.	75.
Manufakturna trgovina na veliko
Hecdžet Sz K©ritn.i2z —
XXXXXXXXXXXXXXX IFrem-čišOsaKLeOca. -ulica KXXXXXXXXXXXXXX
Lastnik : Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. *- Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.