ISSN 0351-6407 Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije. Murska Sobota, 5. oktobra 2000, leto Lil, št. 40, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit REPORTAŽA, str. 1 6 (IZ)BRANO, str. 9 OKROGKA MIZA, str. 10 Slovenska miss Maša Merc se predstavlja Ščavnica popolnoma uničena Se bodo mladi izobraženci vračali v Pomurje? JOŽE GRAJ Teden otroka Ta teden je v Sloveniji razglašen za teden otroka - predvsem zato, da bi našim najmlajšim v tem času namenili dodatno skrb, pozornost, naklonjenost... Resnici na ljubo se v vrtcih in osnovnih šolah ali na prostem res dogaja marsikaj zanimivega in koristnega. V mislih imam predvsem številne prireditve in dejavnosti, ki so namenjene otrokom. V njih ■ nastopajo oziroma ustvarjajo sami ali jih obiskujejo bolj ali manj znani kulturno-umetniški ustvarjalci. Vsekakor je vsaj v tem tednu lepo biti otrok, ki ni bolan, ki ima dobre in skrbne starše, ki se mu ne dogajajo krivice... Tako žal prihaja tudi do »izrinjanja« posameznih otrok zaradi socialnega oz. gmotnega položaja njegove družine. Kako bi sicer drugače označili primere, ko starši otrokom ne morejo dati denarja za šolske izlete ali ekskurzije in še za marsikaj drugega, kar si lahko privošči večina otrok. Konvencija o otrokovih pravicah pa sicer vsem zagotavlja poleg neodtujljive pravice do življenja tudi enake možnosti za vsestranski razvoj. Države podpisnice naj spoštujejo otroke in vsakemu, ki sodi v njihovo pravno pristojnost, jamčijo pravice brez kakršnega koli razlikovanja - ne glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno, etnično ali družbeno poreklo,. premoženje, rojstvo ali kakršen koli drug položaj otroka, njegovih staršev ali zakonitega skrbnika, je zapisano v 2. členu Konvencije o otrokovih pravicah. Bojim se, da so dobila ta vprašanja, zlasti pa skrbi, da otroci ne bi bili odrivani zaradi socialnega položaja, to pa naj bi bil vsebinski poudarek letošnjega tedna otroka, premajhen poudarek. Zapora ceste ni bila le za Nafto Lendava Če lastnika Nafte Lendava, Petrol in država, zaposlenim v družbi do prvega septembra ne bosta predstavila jasnega dolgoročnega načrta, bodo začeli zaradi ogroženosti delovnih mest in socialne varnosti ob podpori Sindikata delavcev dejavnosti energetike v Sloveniji s pripravami za stopnjevanje pritiska na lastnika. Takšen je bil osnovni sklep odmevne konference sindikata družbe s člani sveta delavcev Nafte marca letos, katere sta se udeležila tudi Janez Lotrič, predsednik uprave Petrola, in Robert Golob, državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Včerajšnja zapora ceste na mejnem prehodu Dolga vas, kije za dve uri ustavila ves promet, je bila posledica marca sprejetega sklepa, s tem da so na konferenci Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije k stavkovni zahtevi po celoviti sanaciji družbe Nafta Lendava pripisali še šest drugih, s katerimi zahtevajo celostno reševanje položaja zaposlenih v vseh podjetjih energetske dejavnosti glede na predvidene organizacijske spremembe. Če vlada ne bo pristopila k pogajanjem, bo sindikat delavcev energetike stopnjeval pritisk še z drugo opozorilno stavko desetega oktobra in z generalno stavko s prekinitvijo dela delavcev v družbah energetske dejavnosti do izpolnitev zahtev. - MH, foto: NJ KRONIKA, str. 17 KMETIJSTVO, str. 13 Smrt kolesarja v križišču Izbrali najboljše reje prašičev VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN OTILIJA KOCUAN Desn jak 39 9240 Ljutomer NAROČNIK 2 AKTUALNO OKOLI NAS 5. oktober 2000, VESTNIK Lendava, Murska Sobota Imenika volivcev za poslanca madžarske narodnosti n z upravne enote Lendava so nam sporočili, da je na volilnem imeniku, ki gaje že pred tedni sestavila komisija narodne skupnosti, prijavljenih 6262 volivcev. Volivci na tem seznamu so iz narodnostno mešanih vasi: Kot, Kapca, Ga-berje, G. Lakoš, D. Lakoš, Lendava, Trimlini. Petišovci, Čentiba, Dolina pri Lendavi, Pince, Pince - Marof, Lendavske Gorice, Dolgovaške Gorice, Dolga vas, Mostje, Ba-nuta, Genterovci, Radmo-žanci, Kamovci, Žitkovci in Dobrovnik. V teh vaseh so tudi volišča, kjer bodo volili svojega poslanca na državnozborskih volitvah. V upravni enoti M. Sobota, kamor spadajo narodnostno mešane vasi Prosenjakovci, Čikečka vas, Pordašinci, Središče, Do-manjševci, Hodoš in Krpli-vnik, je na volilnem imeniku prijavljenih 995 volivcev. V to število so vključeni tudi tisti, ki ne živijo v narodnostno mešanih vaseh, se pa prištevajo k tej narodnostni skupnosti. Volišča goričkih Madžarov bodo v omenjenih vaseh, prav tako pa je za tiste, ki ne živijo na narodnostno mešanem območju, pripravljeno tudi volišče v M. Soboti. Tako bo skupno nekaj več kot sedem tisoč volivcev madžarske narodnosti volilo med kandidati za narodnostne poslance, kjer je na listi pet kandidatov. C. KOSEDNARi /IM Radio Murski val 94,6 Mhz VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za de-Ipvne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 220,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RSza PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50 i 00-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998. št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Ob predsednikovem Bo po volitvah res lažje? Murska Sobota ne sme sama postati razvojno središče sklopu ponedeljkovega obiska M. Sobote si je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan najprej ogledal novozgrajeni po-slovno-proizvodni objekt Galexa, namenjenega proizvodnji zdravil in veledrogeriji. Temu je sledil obisk tovarne Mura in pozneje še obisk prostorov mestne občine, kjer je potekal tudi krajši pogovor z občinsko upravo. V pogovoru je murskosoboški župan Anton Slavic podal krajše poročilo o delu in investicijah občine v zadnjih štirih letih in načrte za naprej. Rezultati štiriletnih investicijskih naložb v vrednosti osmih milijard tolarjev se kažejo v urejenem osnovnem zdravstvu, reševanju stanovanjske problematike z zgraditvijo dveh objektov ter v drugih gospodarskih panogah, ki so nekoliko zmanjšale tudi brezposelnost. Naložbe za prihodnost pa so avtocesta, čistilna naprava, študijska knjižnica, porodnišnica, ekonomska šola in drugo, skupno bo stalo okrog štirideset milijard tolarjev. Ob predstavitvi Konservativno - svobodnjaško krpanje proračunske luknje Z uvedbo plačila šolnin do denarja za ministrstvo za šolstvo Študentje proti poskusu družbenega razslojevanja omaj se je stabilizirala politična situacija v Avstriji po umiku sankcij štirinajstih držav članic Evropske unije zaradi navzočnosti skrajnih desničarjev v vladi, že se je sprožil val novih protestov in nestrinjanj z vladno politiko. Ko je avstrijska ministrica za šolstvo Elisabeth Gehrer (OVP) pristala na predlog vlade za uvedbo plačila šolnin, je sprožila val študentskih nemirov po državi in ponovno postavila pod vprašaj kredibilnost modro-črne vladne koalicije. Ukrep, s katerim želi avstrijska vlada zakrpati luknjo v državnem proračunu, bo nedvomno povzročil socialno selekcijo študentov pri naših severnih sosedih, pa čeprav gre zgolj za 10.000 šilingov na leto. Krpanje proračunske luknje s študentskimi žepninami Največ očitkov je ministrica deležna ne toliko zaradi uvedbe šolnin kot zaradi motiva, iz katerega se je za to dejanje odločila. V ozadju je namreč proračunska in ne izobraževalna politika. Gehrerjeva pričakuje, da bo omenjeni ukrep prinesel v ministrstvo 2 milijardi šilingov. Šolnina, ki naj bi znašala 5.000 šilingov na semester oziroma 10.000 šilingov letno, je po vladnih merilih povsem v razmerju s finančnimi zmožnostmi študentov, saj po statističnih podatkih 58 % vseh študentov v Avstriji mesečno ostane na voljo vsaj 3.200 šilingov žepnine, kar 34 % vseh študentov pa vozi celo lastne avtomobile. Ministrica pra načrta pa je župan predsednika zaprosil za pomoč predvsem glede znane železniške problematike, kjer se je potožil zaradi Ministrstva za promet in zveze. Pomoč pa bi bila dobrodošla tudi pri Zakonu o pokrajinah, ki ne more zaživeti. Mestna občina ima velik interes za to povezovanje, saj je moč občinskih meja nekoliko prevelika, to pa ovira razvoj pokrajine. V ustavi bi bilo treba spremeniti besede »da se pokrajine lahko ustanovijo« z besedami »da se ustanovijo«. Predsedniku pa je bila posredovana tudi prošnja za pomoč pri reševanju romske problematike. vi, da sicer »razume, če bodo študentje demonstrirali«, vendar pa »ne odobrava, da nameravajo to storiti na agresivni način«. Združenje socialističnih študentk in študentov (VSStO) in »komunisti« so namreč napovedali pohod z rdečimi zastavami po dunajskih ulicah. Gehrerjeva upa, da^|i bo razjarjene študente uspelo pomiriti s kakšnimi »spremljevalnimi ukrepi«. Obljube ministrstva za šolstvo Konservativna ministrica zavrača očitke javnosti, da je prelomila dano besedo, ko naj bi obljubila, da se nikoli ne bo zavzela za takšen ukrep. Gehrerjeva meni, 'da izobraževanje na noben način ne more biti »od zibke do groba« zastonj. Vladni ukrep je alternativa ukinitvi družinskih dodatkov, ki jih je predlagala socialistična Kot je seveda predsednik države obljubil, se bo zavzel za reševanje omenjenih problemov, je pa zanimivo, da za ugodno rešitev nekaterih problemov čaka na rezultate volitev. Mar bodo te na oblast postavile stranko, s katero mu bo lažje sodelovati in reševati probleme? Ob pogovoru z županom pa je poudaril, da si M. Sobota kot mestna občina ne sme prizadevati le za svoj razvoj, ker jo bo kot upravno enoto nerazvitost manjših občin ovirala. Zato je predlagal temo za naslednje srečanje: Vloga in vpliv mestne občine na manjše občine. C. KOSEDNAR, foto: NJ ■ stranka (SPO). Tisti študentje, ki že sedaj prejemajo socialno pomoč, bodo opravičeni plačila šolnine. Ministrstvo bo dalo tem študentom na voljo 400 milijonov šilingov, pripravilo bo ugodna posojila in povečalo štipendije za nadarjene študente, tako da se po njihovem mnenju straši ne bi smeli bati, »da njihov otrok ne bo mogel študirati.« Gehrerjeva je prepričana, da bodo z uvedbo plačila šolnin pomagali zajeziti tudi naraščajoče število tistih, ki se vpisujejo na fakultete samo zaradi statusa in ugodnosti, povezanih z njim. Obenem naj bi pomagali zmanjšati čas študija, bolj motivirati študente in dvigniti raven državnih univerz. Rektorji univerz se z vlado ne strinjajo Nove šolnine pa naj bi po pričakovanju rektorja Dunajske univerze in predsednika Rektorske konference Georga Winckle-rja drastično spremenile študentsko statistiko. Winckler pričakuje, da se v naslednji študijski semester ne bo mogla vpisati vsaj četrtina študentov. Čeprav so se rektorji že pred dvema letoma začeli po- Šefer prvi Lions lani soboškega kluba Lions so za enoletno obdobje zaupali predsednikovanje Herbertu Šeferju, dolgoletnemu članu kluba in županu občine Radenci. Klubske »relikvije«, kot se je izrazil dosedanji predsednik Rajko Stupar, so mu predali na jesenskem družabnem srečanju, ki sta se ga udeležila tudi predstavnika.sosednjega avstrijskega kluba na Janževem Vrhu. Novi predsednik je poudaril, da ostaja osrednji poudarek na dobrodelnih aktivnostih kluba, v ospredju pa bo pomoč slepim in slabovidnim. Letos je stopil soboški Lions klub v deseto leto uspešnega delovanja. Za dosedanje delo so prejeli lionistična odlikovanja Viljem Žižek, ustanovni član kluba in predsednik kluba v obdobju 1996/97, ko je izvedel prodajno razstavo umetniških del, katere izkupiček je klub namenil za nakup mamografa, Anton Lopert za uspešno izvedene dobrodelne akcije v obdobju 1998/99, ko je predsedoval klubu, in Marjan Suhadolnik, že nekaj let klubski zakladnik, ki se trudi za finančno izvedbo projektov. govarjati o uvedbi šolnin, se s to odločitvijo vlade ne strinjajo, ker vidijo v njej samo proračunsko motivacijo, ne pa ukrepa, ki bi bil vzgojno-izobraževalno usmerjen. Zahteva po odstopu ministrice Tudi politična opozicija v Avstriji ostro nasprotuje uvedbi šolnin. Medtem ko socialdemokrati (SPO) Gehrerjevi očitajo prelom besede in zavajanje študen Listina o prijateljstvu nedeljo je bila v grajski dvorani v Murski Soboti podpisana listina o prijateljstvu med SPD (Sozial Partai Deu-tschland) Ingolstadt in Območno organizacijo ZLSD Murska Sobota. Pobuda o listini je padla že ob lanskem obisku soboške delegacije pri strankarskih somišljenikih v Nemčiji. Prijateljstvo naj bi se kazalo v sodelovanju na kulturnem, športnem in drugih področjih regije ter pri sodelovanju na državni ravni. Obvezali so se tudi, da bo vsakokrat vsaj eden od članov delegacije, ki naj bi jih izmenjavali enkrat letno, predstavnik podmladka tako ene kot druge stranke. Ob tej priložnosti sta se predstavila kandidata murskosoboškega občinskega odbora stranke, ki bosta kandidirala v četrtem in petem volilnem okraju osme volilne enote. Na srečanju, katerega seje udeležil predsednik stranke Borut Pahor, so podelili tudi priznanja zaslužnim članom 00 ZLSD Murska Sobota. C. K. ■ tov z obljubo »spremljevalnih ukrepov«, pa socialistični podmladek zahteva celo takojšen odstop konservativne ministrice. Zanje je obljuba ministrice, da bo vlada podelila deset tisoč novih štipendij, samo »pesek v oči vsem prizadetim«. Tudi stranka zelenih zahteva takojšen umik načrtovane uvedbe šolnin, Visokošolski svet Avstrije (OH) pa napoveduje velike demonstracije vseh avstrijskih študentov, ki bodo 11. oktobra letos. MARJETKA RAUSLi fifflK , 5. oktober 2000 AKTUALNO DOMA 3 Prihaja prva pomoč za sanacijo škode po suši V pomurskih občinah po podobnih merilih Komentar Državna komisija za sanacije naj bi danes ali jutri potrdila sanacijske programe občin a račun sanacije škode, ki jo je povzročila letošnja suša, je v zadnjem času slišati veliko kritik, nesporno ob vsem pa je, da država s sanacijo zamuja. Sredstva, ki naj bi jih po zakonu dobili oškodovanci, so še vedno v državni blagajni in le malo verjetno je, da bi jih še v tem tednu nakazali občinam. Te so sanacijske programe v teh dneh že pripravile in jih poslale državni komisiji za oceno škode, ki naj bi te programe potrdila ali zavrnila. Kot prvo akontacijo je država za sanacijo škode po suši prizadetim namenila 1,2 milijarde tolarjev, s temi sredstvi pa bi sanirali dobrih 9 odstotkov ocenjene škode do 31. junija 2000. Že 10. oktobra naj bi prvi akontaciji sledila druga v višini 1,8 milijarde tolarjev, vendar je vprašanje, če se bo predvideni tempo sanacije uresničeval. Malo je namreč verjetno, da bodo oškodovanci do 10. oktobra prejeli prvo akontacijo. V pomurskih občinah, ki so utrpele največjo škodo, pravijo, da pomoč prihaja prepozno, saj so zaradi izpada v pridelavi krme za živino morali rejci le-to že nabaviti, pa tudi setev strniščnih dosevkov so morali opraviti z lastnimi sredstvi. . Državna komisija za sanacijo je beltinski občini s prvo akontacijo namenila 34.782.848 tolarjev, sanacijski program je občina že poslala državni komisiji v potrditev, v občini pa je škodo prijavilo čez tisoč oškodovancev. Odločili so se, da v tej prvi delitvi pomoči ne bodo zajeti tisti oškodovanci, ki so upravičeni do 5 tisoč tolarjev pomoči (to bodo dobili pri naslednjih delitvah), si- cer pa bodo vsi ostali dobili enak odstotek glede na višino priznane škode. Komisija za oceno in sanacijo škode seje v cankovski občini sestala včeraj, škodo je prijavilo 381 oškodovancev, v poštev za sanacijo pa tako kot v vseh ostalih slovenskih občinah ne pridejo tiste površine in kulture, na katerih škoda ni presegla 30 odstotkov. Ker v občini prevladujejo živinorejci, občina pa je po obremenitvah z živalmi na hektar kmetijskih površin v slovenskem vrhu, bodo do sredstev za sanacijo upravičeni vsi oškodovanci v enakem odstotku od ugotovljene škode. V prvi fazi bo občina prejela 7.020.389 tolarjev V občini Črenšovci je škodo zaradi suše prijavilo okoli 500 oškodovancev, za prvo akontacijo je država določila občini 11.552.764 tolarjev, namenili pa jih bodo najbolj prizadetim v Črenšovcih, Trnju in Žižkih, kjer je škoda v povprečju presegla 50 odstotkov; Ostale vasi bodo prišle v poštev pri naslednjih delitvah pomoči. Takoj po prejemu sredstev jih bo občina nakazala HKS, ta pa prizadetim kmetom. 7.768.244 tolarjev državne pomoči bodo v dubrovniški občini namenili 280 oškodovancem, škodo pa bodo v prvi fazi vsem oškodovancem sanirali v enakem odstotku. Sicer pa so v občini iz občinske blagajne namenili za jesensko setev še dodatnih. 20 tolarjev za regresiranje semenskega materiala. Nadaljevanje na 13. strani Predsednik Milan Kučan z menedžerji in podjetniki Pomurja O plotinizniu po politično otrdilo seje - od vsega je najpomembnejša izbira trenutka. Predvolilni čas je pravi trenutek, v katerem je z zanimivo temo, a še bolj atraktivnim gostom mogoče napolniti dvorano. Jakijeva dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Prišli so vsi, sol pomurskega gospodarstva in brezkrvni, plehki večno nastopaški prodajalci megle. Vabil je Rudi Cipot, predsednik Kluba menedžerjev in podjetnikov Murska Sobota, naslov srečanja Razvojne priložnosti pokrajine ob Muri v evropskih povezovalnih procesih, kot posebni gostje bil najavljen predsednik Slovenije Milan Kučan. Dvojni namen srečanja je bil spoznan v izrečenem in neizrečenem sporočilu.' Jasno sta bila izrečena iskanje razvojnih priložnosti in poziv za strnitev domačih vrst za razvojni skok regije (z zadnjega, dvanajstega mesta med pet najbolj razvitih regij v Sloveniji), neizrečeno pa je bilo vabljenje gospodarstvenikov in vplivnežev v regiji k »primernim« političnim strankam in »pravim« ljudem na volilnih seznamih, ki bodo znali lobirati za pomurski prostor. Kdo to je, eksplicitno ni izrekel nihče, Milan Kučan pa je svetoval, da se je dobro ozreti po programih strank ter da je tehtnejšo analizo le-teh opravil le Gospodarski vestnik. (V analizi gospodarskih programov najpomembnejših slovenskih političnih strank daje Gospodarski vestnik najbolj pozitivno oceno programu LDS, saj med drugim piše, Za Vas posredujemo pri nakupu in prodaji vseh delnic,ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. KREKOVA BANKA BORZNO P O S K E D N I š T V O tel.: 02 - 22 93 119 e-mail: primoz.kovacic@krekovadtanka.si da program LDS v nasprotju z drugimi strankami ponuja sodobno vizijo spodbujanja gospodarskega razvoja, težava pa je v njegovi verodostojnosti.) S tem namigom in poudarjanjem predvsem možnih pozitivnih posledic kapitalskega povezovanja gospodarskih družb (v kontekstu razprav o prevzemu Radenske s strani Pivovarne Laško) seje v umestil v predvolilni politični prostor, se postavil bližje določeni politični opciji in odmaknil od drugih. Milan Kučan je stopil tudi na stran tistih snovalcev regij, ki ne prisegajo na zakonsko reguliranje oblikovanja regij. Zavrnil je mnenje župana Moravskih Toplic Franca Cipota, da če ne bo zakona, se bomo sprli že o tem, kje bo sedež in kdo bo prvi. Hlepenje po prevladi na ravni regijenaj bi padlo, ko bo jasna in zahtevana odgovornost do lokalnih oblastnikov. Za jalove je imenoval tudi vse tiste razprave in obljube, ki si predstavljajo decentralizacijo države z izselitvijo nekaterih državnih institucij iz Ljubljane. Vprašanju, kako je mogoče v Sloveniji presegati prevladujoči centralistični pogled na upravljanje države, pa je iskal odgovore v vedno večje zavesti pripadnosti regijski skupnosti in sodelovanju v njej ter z opredelitvijo, da so regije starejše in naravnejše od držav, tak pa je tudi pogled evropske unije. Težave pa vidi v odkrivanju priložnosti. Po njegovem nam manjka jasna predstava o sebi in svetu ter možnostih, ki nam jih daje svet. Dosegli smo osamosvojitev, ustavne temelje državnosti, manjka pa nam soglasja o lasni predstavi o tem, kaj smo in kakšen svet nastaja. Soglasja ni, ker, kot je dejal Milan Kučan, mnogo lažje gradimo plotove, kot jih podiramo. Razgalil je tudi nekatere pomurske plotove, kj so pripeljali do tega, da je Pomurje bela lisa glede možnostih visokošolskega izobraževanja, in izjavil, da bi bila temu prostoru bolj pisana na kožo katera druga veja nadaljnjega šolanja kot novonastala višja ekonomska šola. Razpravljalne o begu šolajočih se pa je prizemljil z ugotovitvijo, da odhajajo tudi že zaposleni. MH1 Predvolilna kampanija teče nekako po ustaljenem tiru. Približuje se najbolj všečnim temam, ki smo jih že vajeni. V »špici« so kilometri asfalta, tu in tam kakšen »ror« pa smo pri koncu. Ta šablona nas ponovno definira kot čiste »lokalce«, ki z obljubami nikakor ne bomo sodili v t. i. »nacionalni interes«, s katerim se bo manipuliralo ne glede na barvo obla- sti v naslednjem mandatu. Ta nas bo tako ali tako spet posiljevala z evropskimi temami. Toda znotraj teh evropskih tem je nekaj odprtih vprašanj, ki jih je mogoče nasloniti in postaviti v nacionalni in evropski kontekst. V tem času pa so verjetno preveč občutljive in tudi nepopularne, da bi se jih obešalo na veliki zvon, četudi bi glede na superiorno prepričanost o volilni zmagi prejšnje stranke na oblasti človek pričakoval njeno večjo smelost pri obljubah in tudi uresničevanju nekaterih ciljev. Pa pojdimo po vrsti, v času lokalnih volitev je bil slovesno položen temeljni kamen za novo ekonomsko šolo. Letos bi na ta kamen lahko položili kak dodaten zidak. Dobrih deset dni je od tega, ko so dvignili svoj glas maturanti soboške gimnazije zaradi dvoizmen-Ali dr, Vukanova mora na brod? skega pouka. Menda je šlo tako daleč, da naj bi jih sprejeli nekateri od pomembnih političnih akterjev. To je sicer lepa gesta, vendar problem je drugje, omenjena primera kažeta, da ob socialni izključenosti, ne samo na omenjenih dveh šolah, na splošno ne premoremo ustrezne srednješolske infrastrukture tako na levem kot desnem bregu Mure, ki bi omogočala normalne razmere za šolanje mlade generacije. Mimogrede Ptuj, ki je imel podoben šolski kombinat kot Sobota, bo dobil novo gimnazijo. Povsem drug primer je zdravstvo, konkretno bolnica, spet nehvaležna tema, kajti zaradi nekonsistentne plačne politike je napovedana stavka zdravnikov. Pa to ni problem, problem sta položaj in marginalizacija »obrobnih« bolnic, ki očitno postaja čedalje hujši. Ne glede na plače je zdravstvo kljub vsemu dejavnost, ki premore veliko koncentracijo znanja. Toda to znanje pristaja zaradi kapitalskega stiskanja vedno bolj ob robu. Soboška bolnica ne premore samo dr. Vukanove in hjene ekipe na očesnem oddelku, ki z vrhunskim znanjem žanje priznanje pacientov iz vse države. So še zdravniki s podobnimi referencami, ki zaradi svojega značaja ali drugih razlogov ne dvignejo glasu in ne poskušajo zaščititi svojega znanja. No, ne gre toliko za znanje, ampak za razmere, ki bi omogočale uporabo tega vrhunskega znanja. Toda ali bo dr. Vukanovi prisluhnil kateri od politikov. Verjetno ne, še posebno, če vemo, da je vodenje te ustanove politično. Zato pa v tem boju bistveno bolj vžge manipulacija s preprostimi ljudmi, ki jih stiskajo,obmejni problemi. Dva pretendenta za visoko politiko si lahko privoščita igro z državno mejo na Hotizi in odigrata podpis nekega lokalnega sporazuma ter glede na dosedanje izkušnje pri pogajanjih o meji s sosednjo državo sosedom dobesedno potiskata v roke sporno slovensko ozemlje. Od omenjenih dveh akterjev bi človek pričakoval malo več nacionalnega ponosa in zavesti, če jima je že spoštovanje pravne.države nič ne pomeni. Ne glede na svoje mnenje o državnem sporazumu bi morala spoštovati parlament, ki se je odločil, da bo omenjeni sporazum predal v pravno oceno ustavnemu sodišču. In dokler te ocene ni, bi glede na njun položaj poslanca in župana in tudi tretjega visokega strankinega funkcionarja pričakovali, da se vzdržita kakršnih koli manipualcij in pobud, kaj šele podpisovanja sporazumov. J. VOTEK ■ Bo Nafta brez plina? Dz Nafte Lendava v sporočilu za medije pišejo, da so obvestili in pozvali predsednika vlade, ministrstvo za gospodarske dejavnosti ter ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, da preprečijo veliko gospodarsko škodo, ki grozi Nafti Lendava zaradi odločitve Geoplina, da bo petega oktobra ob osmih ustavil dobavo zemeljskega plina Naftinemu sektorju Petrokemija. Nafta Lendava je doslej v roku poravnala vse obveznosti do Geoplina, zamuja pa s plačilom 224,5 milijona tolarjev, kije zapadlo tridesetega septembra. V Nafti pojasnjujejo, daje do zamude prišlo, ker država v pogodbenem času ni nakazala 400 milijonov za dokapitalizacijo družbe in je zaradi neplačanih davščin blokiran žiro račun družbe. Za dobavljeni plin v drugi polovici septembra bo rok za plačilo 287,2 milijona tolarjev zapadel petnajstega oktobra. V Nafti so presenečeni nad grožnjo Geoplina o ustavitvi dobave plina in zahtevo po dodatnih'pogodbenih garancijah. Zaradi ustavljene dobave pline bi znašala poslovna škoda v Petrokemiji dve milijardi tolarjev, zaradi izvozne naravnanosti družbe in hude konkurence pa bi tudi izgubili sedanji položaj na tujem trgu. Socialdemokratska stranka Slovenije / www.sds.si 4 LOKALNA SCENA 5. oktober 2000, VISTIK V Radencih ob dnevu učiteljev Posebno poslanstvo in čast O Praznik povezali s srečanjem delavcev v vzgoji in izobraževanju - Vloga učitelja mnogo pomembnejša kot nekoč b mednarodnem dnevu učiteljev je bila v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih osrednja občinska slovesnost, ki so jo povezali s srečanjem delavcev v vzgoji in izobraževanju. S tem jim je vodstvo občine Radenci izkazalo posebno pozornost. Kot je poudarila podžupanja Živana Safran, je izobraževanje za življenje osnovni cilj vsakega posameznika, vendar si teh vrednot ne moremo predstavljati brez vodilnih členov v izobraževanju učiteljev, zato je velikega pomena, da je Unesco, mednarodna organizacija za izobraževanje, znanost in kulturo, 5. oktober določil za mednarodni dan učiteljev. Že samo to dejstvo je veliko priznanje. Po besedah Safranove je vloga učitelja za 21. stoletje še mnogo pomembnejša, kot je bila nekoč. In dobro je, da to zna ceniti širša skupnost. Izkušnje, ki jih učitelji prenašajo na mladi rod, pa imajo posebno poslanstvo in čast. Slavnostni govornik je bil poslanec državnega zbora Feri Horvat. Sledil je še priložnostni kulturni program v znamenju misli dr. Aleksandre Kornhauser: »Oziraj se na sončno stran, pa bodo sence ostale za teboj!« MILAN JERŠE ■ Četrtkovo zasedanje OS Puconci s Praznovanje bo letos skromnejše edemnajsta seja je puconske svetnike še najbolj izmučila pri sprejemanju nekaterih odlokov in obravnavanju določenih členov. Na seji so predstavili tudi program prireditev ob bližajočem se občinskem prazniku. Med odloki so največ časa posvetili Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, kjer se niso mogli sporazumeti o kriterijih in točkah za določanje višine nadomestila. Po skoraj dveurni razpravi so se dogovorili o vmesni rešitvi, ki občana ne bo preveč udarila po žepu, bo pa zadovoljivo napolnila občinsko blagajno. Glede občinskega praznika pa seje večina strinjala, da mora biti letos nekoliko skromnejši predvsem, kar se tiče stroškov, saj so se menda širile govorice, da se za praznovanja porabi preveč denarja. Letos naj bi stroški znašali okrog milijon tolarjev, pri čemer gre predvsem za pogostitev in namestitev nastopajočih. Program prireditev se bo začel že v petek, šestega oktobra, z razstavo slik Janosa Gonc-za, se nadaljeval v soboto s folklorno prireditvijo in v sredo s srečanjem delavcev občinskih uprav območja UE M. Sobota. Na dan občinskega praznika, to je v petek trinajstega oktobra, pa bo v ospredju otvoritev športnega igrišča v Mačkovcih in otvoritev prve faze ureditve prometnic naselja Puconci. Praznik se bo nadaljeval še v soboto in nedeljo ob raznih športnih, cerkvenih, kulturnih in drugih prireditvah. Ob točki vprašanja in pobude je bilo kar nekaj zanimivih vprašanj. Med drugimi je eden od svetnikov spraševal, ali lahko nekateri kmetje še vložijo poročilo o škodi. Kot pravi župan Ludvik Novak, je prvi krog popisa škode že končan, saj je na občino že prispela odločba države, s katero so jim za sušo odobrili 21 mio SIT. Mogoče pa je, da tisti, ki vsega še niso vložili, to naredijo ob poznejšem popisu škode, o čemer bodo občani pravočasno obveščeni. Vendar bo izplačilo za škodo, prijavljeno v drugem popisu, mnogo poznejše. C. KOSEDNAR ■ Občinski svet pri Sv. Juriju ob Ščavnici »Izigravanje podeželja« Sofinanciranje transformatorskih postaj - Občina dobila podžupana - Kljub otvoritvi lekarna še ne obratuje a zadnji seji občine Sv. Jurij ob Ščavnici je potekala daljša razprava o sofinanciranju transformatorskih postaj. Navzoč je bil tudi predstavnik Elektra Maribor, PE Gornja Radgona Franc Mauko, ki je občinske svetnike seznanil z načinom gradnje in financiranja postaj. Po Maukovih navedbah prihaja v občini do prevelike obremenitve električnega omrežja, to pa ima za posledico slaba napetostna razmerja. Da bi stvari izboljšali, je potrebna gradnja transformatorskih postaj, česar pa Elektro naj ne bi zmogel v celoti sam, zato bi morala občina oz. občani prispevati petnajst odstotkov vrednosti gradnje postaj. Iz Elektra so poslali dopis o planu gradnje postaj do leta 2004 in zahtevo po sofinanciranju občini že v lanskem maju, vendar je svetniki niso podprli. Tudi tokrat so izrazili pre- cej skepticizma, svetnik Stanko Gregorec je celo spregovoril o izigravanju podeželja, saj je prepričan, da morajo na vasi za tovrstne investicije oz. sanacije plačevati več kot drugje. Tudi preostali svetniki so razmišljali v tej smeri, poudarjali so, da jim mora podjetje Elektro samo zagotoviti enako kakovost el. energije, kot so je deležni drugod, saj tudi enako plačujejo. Svetnik Franc Belšak je bil mnenja, da so ljudje za raznovrstne gradnje že ogromno prispevali, tako da predloga o še enem izdatku ne bodo sprejeli tako zlahka, poleg tega pa se je vprašal, kako to, da Elektro tega ne more plačati, ko pa je po drugi strani toliko razkošja, ko si postavljajo svoje poslovne prostore. Mauko mu je na to odgovoril, da so hkrati poskrbeli za precejšnjo modernizacijo naprav, potrebnih za kakovostno obratovanje. Ker pri vsem tem niso sprejemali sklepa, šlo je zgolj za razpravo, so se svetniki odločili, da vsak v svojem kraju pripravi sestanek z vaščani, kjer bi ugotavljali dejansko pripravljenost občanov za sofinanciranje. V nadaljevanju seje so izvolili tudi podžupana občine. Prvotni predlog komisije za imenovanje je bil, da postane podžupan svetnik Franc Belšak, ki pa je funkcijo zavrnil zaradi preobili- ce dela. Komisija je predlog podala že maja, ko naj bi se Belšak strinjal z imenovanjem, vendar do sedaj na seji občinskega sveta tega še niso obravnavali in Belšak si je v tem času premislil. Kar takoj je sledilo novo imenovanje, ki so ga svetniki potrdili. Podžupan občine je tako postal svetnik Stanko Gregorec. Ob koncu seje, pri pobudah, predlogih in vprašanjih svetnikov, se je pojavilo tudi vprašanje lekarne, ki pa kljub odprtju pred nekaj meseci še vedno ne obratuje. Zdaj so izvedeli, da je bilo pred dnevi izdano uporabno dovoljenje, čakajo pa še na verifikacijo, ki naj bi bila urejena nekje do sedmega oktobra. D. TIBAOTi Zapletom s Cankarjevo ni videti konca ž e tolikokrat opisanim težavam prebivalcev Cankarjeve ulice so se pridružile nove. Križišče med ulicami Zorana Velharja, Cankarjevo in ulico Mikloša Kuzmiča so razširili, saj bodo ob njem namestili semaforje. Zaradi semaforizacije križišča so podrli tudi nekaj ograj in dreves pred stanovanjskimi hišami ob križišču. Spremembe je doživelo tudi sosednje križišče med Kroško, Cankarjevo in Ulico Štefana Kuzmiča, kjer so v podaljšku zožili vozišče Cankarjeve na 6,5 metra, to pa naj bi prispevalo k umiritvi vožnje na 50 kilometrov, saj je v bližini devetletna osnovna šola. Pokazalo pa se je, da se je projektant uštel in je hiter prehod iz široke ceste v zoženo ulico nevaren in je že bil »kriv« za bližnja srečanja oziroma opla-zenja težkih avtovlačilcev. Vsekakor velja omeniti, da so cesto v omenjenih križiščih krepko poglobili in jo na novo preplastili. Tačas predstavlja prehod s starega cestišča Cankarjeve iz smeri centra Murske Sobote in iz mariborske smeri pravo skakalnico za avtomobiliste in motoriste. Kot je povedala načelnica Oddelka za okolje in prostor pri Mestni občini Murska Sobota Nada Torok, načrtujejo Cankarjevo Ulico poglobiti še za 80 metrov v smeri proti Mariboru in 60 metrov proti središču mesta, seveda če bo na voljo dovolj denarja. Poglobitev in Nagrajenka Zavoda za šolstvo R Slovenije Izjemno požrtvovalno delo za devetletko 15. srečanju delavcev republiškega zavoda za šolstvo in bistvenih vsebinskih poudarkih tega strokovnega zborovanja, ki je bilo pred dnevi v Murski Soboti, smo že pisali. Prav gotovo pa velja še doda- ti, da je bila med dobitniki letošnjih zavodovih priznanj tudi Irena Kumer, predstojnica območne enote v M. Soboti. Ob tem je bilo poudarjeno, da je opravila izjemno požrtvovalno delo pri uvajanju devetletnega programa osnovne šole. Z odgovornim pristopom k delu z ravnatelji, poglobljenim strokovnim delom in stalno navzočnostjo v dogajanju na področju vzgoje in izobraževanja v pomurski regiji je namreč prispevala k temu, da je območna enota Murska Sobota med tistimi, v katerih je bil odziv šol na postopno uvajanje progra- ma devetletne osnovne šole največji, »to pa še povečuje odgovornost majhne območne enote in predvsem njene predstojnice za dosledno uresničevanje ciljev prenove tega dela šolskega sistema«. Irena Kumer je začela svoje delo na območni enoti v Murski Soboti leta 1991 kot pedagoška svetovalka za slovenski jezik, predstojnica pa je postala leta 1995. V predmetni skupini za slovenski jezik še vedno posveča posebno skrb poučevanju slo- Irena Kumer, dobitnica letošnjega priznanja Zavoda za šolstvo venskega jezika na dvojezičnem območju v Prekmuiju in položaju materinščine med porabskimi Slovenci na Madžarskem. Prav tako velja zanjo ocena, da ima posluh ter da se strokovno razdaja na vseh ravneh izobraževanja, od predšolske vzgoje do mature. JG ■ utrjevanje cestišča naj bi izvajali zaradi ob cesti stoječih stanovanjskih hiš in blokov. Seveda pa le nekaj sto metrov utrjene in poglobljene ceste ne more rešiti težav več tisoč živečih v Cankarjevi ulici v Murski Soboti. Velja omeniti, da so pod del že obnovljenega vozišča položili nove proti velikim obremenitvam težkih tovornjakov odpornejše vodovodne cevi. Vodovod in razsvetljavo ob novih križiščih financira soboška mestna občina. Seveda pa draga obnova le delčka Cankarjeve ulice ne more nadomestiti več kot nujno potrebne soboške obvoznice. BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: BORIS HEGEDUŠ I Drugega tradicionalnega pohoda ob meji, ki ga je pripravilo ŠD Studenec s Cankove, se je v nedeljo udeležilo okrog petinsedemdeset pohodnikov, med njimi tudi delegacija iz Nemčije, ki je spremljala enega naših znanih politikov. Pot, ki je bila dolga petnajst kilometrov, se je začela na Cankovi pred občinsko stavbo in se nadaljevala ob avstrijski meji, torej ob potoku Kučnica, navzgor vse do Gerli-nec, kjer je potem zavila na gozdno učno pot Fuks grabo ter se končala na igrišču v Korovcih, kjer so se pohodniki okrepčali s toplo malico. Kljub močnemu dežju so vsi pohodniki pot v celoti prehodili peš, med njimi tudi najstarejša udeleženka, stara petinsedemdeset let. Namen pohoda je bil predvsem, kot je povedal cankovski župan Viktor Voršič ob začetku poti, druženje, spoznavanje naše najbolj severne meje ter rekreacija v sklopu vseslovenske akcije Rekreacija 2000 - Živimo zdravo za zabavo. C. K., foto: N. J. VESTNIK, 5. oktober 2000 LOKALNA SCENA 5 Sv. Jurij ob Ščavnici Iz občine Beltinci Osnovna šola se podira zornega odbora o porabi sredstev v osnovni šoli, vendar pregleda sploh še ni bilo, kajti ravnatelj tega na podlagi zakona o šolstvu ni dovolil, čeprav naj bi bil občini na podlagi zakona o lokalni samoupravi vpogled v poslovne knjige dovoljen. Lapi je navzoče tudi spomnil, da je bila šolska kotlovnica sanirana pred štirimi leti, zato je podal zahtevo, da pokličejo na odgovornost projektanta oz. izvajalca del, ki je tako neodgovorno vgradil preveliko kotlovnico s preveč porabe. Po dolgi razpravi so se dogovorili za koordinacijske sestanke obeh strani, ki morajo biti opravljeni še pred izredno sejo, na kateri bodo obravnavali rebalans. Za ravnateljem OŠ je spregovorila še ravnateljica vrtca Vera Mihalič, ki je svetnike seznanila s stanjem v vrtcu, kjer se že nekaj časa ubadajo s prostorsko stisko. Župan je nato podal informacijo o gradnji prizidka pri vrtcu, kjer se je stvar zapletla, ko so ugotovili, da je zemljišče, kjer naj bi se gradilo, v denacionalizacijskem postopku, to pa pomeni, daje zaenkrat potek gradnje odvisen le od lastnika zemljišča, ki pa s prodajo zavlačuje. Ravnateljica je tudi povedala, da imajo v obstoječem prostoru že preveč otrok in da ne morejo več sprejemati novih, tako da jih starši vpisujejo v druge občine. Miha-ličeva je še dodala, da v obstoječih razmerah lahko vzdržijo še to šolsko leto, vendar mora biti prizidek dokončan do prvega septembra 2001, s čimer računajo tudi na občini. D. TIBAOT ■ Poročilo ravnatelja OŠ o »katastrofalnem« položaju v šoli - Kaj bo z dograditvijo vrtca? a seji občinskega sveta pri Sv. Juriju ob Ščavnici je ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Ivan Dobaj nanizal kar nekaj težav, s katerimi se srečuje šola. Gre za nujno potreben poseg v obnovo šole, saj med drugim marsikje zaradi dotrajanosti odpada omet, v zelo slabem stanju pa so tudi okna, ki jih le s težavo usposabljajo s sprotnimi zasilnimi popravili. Šolo si je ogledala tudi pristojna inšpektorica, kije v osmih točkah ugotovila nepravilnosti, ki bi jih morali sanirati do konca marca, s tem da je rok podaljšan še za eno leto. Tovrstna investicija naj bi stala slabih sedem milijonov SIT (brez montaže) in bi jo morala poravnati občina kot ustanoviteljica. Rav- natelj je nato spregovoril še o preteklem dolgu občine šoli, ki naj bi nastal zaradi različnega obračunavanja amortizacije s strani šole in občine. Omenil je še dolg za obnovo tal v telovadnici, ki znaša več kot 1,5 milijona tolarjev, spregovoril je sanaciji kotlovnice (obstoječa ima preveliko porabo), ki znaša 18 Ferenčevo senje v Turnišču milijonov SIT, začele so se tudi priprave na devetletko, za kar so potrebna kar visoka sredstva, šola pa bi potrebovala tudi računalniško mrežo, vredno 2,5 milijona tolarjev, za katero prispeva šestdeset odstotkov država, vendar le, če preostanek doda občina. Svetniki so bili ob navedenih številkah zelo presenečeni, saj niso bili seznanjeni z dopisi, ki jih je ravnatelj do sedaj vedno pošiljal, za kar je župan prevzel krivdo. Svetnik Miran Lapi je ob tem vprašal, kaj je s poročilom nad- Za smotrno izrabo prostora Ustrezna pogodba z državo - KS Lipovci za večji prispevek občine -Tudi v KS Dokležovje za spremembo namembnosti zemljišč V nedeljo sta pripravila Turistično društvo Turnišče in turniška občina že tradicionalno Ferenčevo senje. Tudi tokrat je bila na prodajnem in predstavitvenem prostoru v Turnišču na voljo vrsta izdelkov ljudske obrti od kmečkega orodja do cekarjev in čevljev po ugodnih cenah, obiskovalci pa so lahko poskusili tudi domače jedi, ki so jih pripravile gospodinje iz Turnišča in okolice. Na prireditvi so pripravili tudi igre, na katerih so tekmovalci iz Nedelice, Turnišča, Gomilice in Renkovec pokazali spretnost in hitrost. J. GABOR Foto: N. JUHNOV Prleški vaški grbi v Evropi »Prlekija je fenomen« Phare ter Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer K onec tedna je bila v Ljutomeru sklepna prireditev projekta Vaški grbi v Prlekiji, ki sta ga financirala Phare in nosilec projekta Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer. Raziskave na terenu in iz tega izpeljane sklepe so opravili študenti ljubljanske Filozofske fakultete, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo pod vodstvom doc. dr. Vita Hazlerja. Za vaške grbe v Prlekiji je največkrat značilna sporočilnost šaljiva slika, ki upodablja znamenitost ali običaj posameznega kraja. Domneva se, da naj bi se grbi pojavili ob razkroju fevdalizma, nekje v začetku devetnajstega stoletja, prenesli naj bi se od vitezov, plemičev, rodbin. Prvi koraki v sklopu raziskave vaških grbov so se začeli pred šestimi meseci, vrhunec pa je bila omenjena raziskava na terenu. Splošna ugotovitev raziskave je samo potrdila začetne domneve, da gre za^evropski fenomen brez primere. Srečko Pavličič, direktor Zavoda za kulturo in izobraževanje Ljutomer, je označil projekt kot zapis kulturne dediščine, ki po eni strani izginja, po drugi pa se spet pojavlja, npr. na pozdravnjh tablah v vaseh. Pri projektu je šlo ža tristransko primerjavo s sosednjimi pokrajinami v Avstriji in nekdanji Ogrski (slovensko Medmurje), tako da je raziskava zanimiva tudi za evropski prostor. »Prlekija je dejansko fenomen, s čimer je treba seznaniti Evropo, hkrati pa je treba skozi to razviti nov turistični produkt, ki bo predstavljal našo pokrajino,« razmišlja Pavličič, ki je prepričan, daje Prlekija že glede na vse druge turistično- tržne elemente zdaj še dodatno pridobila na zanimivosti s tovrstno avtentično obliko kulturne dediščine. Delo na terenu je potekalo po skupinah, kjer je sodelovalo šestnajst študentov, med njimi tudi dve domačinki, Katja Karba s Kamen-ščaka in Anja Serec iz Ljutomera. Obdelovali so območje občine Ljutomer, kjer so se povezali s štiridesetimi informatorji, ki so jim priskrbeli podatke na terenu. Študenti so se prav v ta namen že na fakulteti pripravljali tudi na osebne stike z ljudmi, pri čemer dr. Hazler pou- darja, da je izrednega pomena sposobnost študentov za učinkovito opazovanje, faza zbiranja podatkov pa je poleg beleženja podatkov vključevala še risanje in fotografiranje. Po terenskem delu je sledila obdelava podatkov, ki so bili po mnenju dr. Hazlerja zaradi dobrega sprejema na terenu izjemnega pomena, in z njihovo pomočjo so prišli do zanimivega pojava, ki bi bil lahko temelj promocije Prlekije. »To je izziv, ki ga Prleki ne znajo izkoristiti. Na neki vaški grb bi se lahko vezala cela vas s spominki, kulinariko ali podobno turistično ponudbo. Tukaj je ogromno geografske danosti in kulturne dediščine, to pa bi vedeli v svetu s pridom uporabiti,« je prepričan dr. Hazler, ki ob tem navaja kar nekaj idej za promocijo Prlekije, ki jo je v sklopu svojega dosedanjega raziskovalnega dela že zelo dobro spoznal. Oba sogovornika se tudi strinjata, da bodo rezultati projekta neponovljiva iztočnica vsem, ki bodo hoteli kadar koli odstreti nove in neznane vsebine te enkratne kulturne dediščine. DARJA TIBAOT ■ Doc. dr. Vito Hazler s skupino študentov obdeluje podatke s terena. beltinski občini namenjajo posebno pozornost prostorsko-uredi-tvenim pogojem, saj želijo z odlokom zagotoviti sprejemljivejše rešitve za v prihodnje. To velja tudi za neodplačan prenos zemljišč v javni rabi, potrebnih za gradnjo avtoceste. V tem primeru je kot lastnik v zemljiški knjigi vknjižena občina Beltinci. Da bi odpravili morebitne nejasnosti, bosta sklenili beltinska občina in Republika Slovenija ustrezno pogodbo. Omenjene nepremičnine so namreč potrebne za gradnjo avtoceste na relaciji Maribor-slovensko-madžarska meja na odseku Vučja vas-Beltinci. V ta namen jih DARS pridobiva v katastrski občini Lipovci. Zato se Krajevna skupnost Lipovci zavzema, da občina Beltinci nameni najmanj 50 odstotkov finančnih sredstev, ki jih je dobila za degradacijo prostora oziroma spremembo namembnosti kme-• tijskih zemljišč, za potrebe avtoceste. Ta bo namreč potekala ravno čez zemljišča v katastrski občini Lipovci oz. v KS Lipovci. Sicer pa gre v naravi za številne poljske poti, magistralno cesto in traktorsko-kolesarsko stezo. Skupna površina tega ozemlja, kjer bo speljana avtocesta, znaša kar 10.311 kvadratnih metrov. Za konkretno dopolnitev prostorsko-ureditvenih pogojev so zelo zagreti tudi v Krajevni skupnosti Dokležovje. To je pokazala že minula javna razprava v prostorih krajevne skupnosti. V najnovejšem občinskem odloku o spremembah in dopolnitvah prostorsko-ureditvenih pogojev za ravninski del beltinske občine je vrsta pripomb že upoštevanih. In za kaj v bistvu gre? Stališče je, da je treba na celotnem območju, ki se ureja, dovoliti gradnje zasebnih stanovanjskih hiš, in sicer brez poprejšnjega soglasja mejaša. S tem bi privolili tudi v gradnjo drugih objektov, seveda ob soglasju mejaša, predvsem pa, da bi prižgali zeleno luč za spremembo namembnosti objekta iz stanovanjskega v gospodarskega in podobno. MILAN JERSE ■ 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 5. oktober 2000, istimi Borza Živahno s svežnji, tečaji še vedno navzdol V Dobrovniku zaradi neprijavljene škode manj denarja Namesto 355 le 84 milijonov a Ljubljanski borzi je bil v zadnjih petih dneh dosežen rekorden obseg trgovanja. Skupen celoten promet na Ljubljanski borzi je znašal 7,86 milijarde tolarjev. Velika večina tega prometa je bila opravljena v petek, kar za 4,89 milijarde tolarjev, to je bil hkrati tudi rekorden dan po številu svežnjev. V petek je bilo prijavljenih 17 poslov s svežnji, od tega 6 svežnjev z delnicami SKB-banke po ceni 1.980 SIT oziroma 2000 SIT. Svežnji so se sklepali še z delnicami PID-ov (IZ0N, NF1N, ZM1N, PM1N, VN0N) in delnicami Fructala. Kot se dogaja že nekaj tednov, seje padanje tečajev nadaljevalo tudi minule dni. Močno so padli tečaji obeh farmacevtskih delnic, Leka in Krke. Farmacevtski indeks FAR je padel v tem tednu kar za 5,4 odstotka. Podobno seje dogajalo tudi z drugimi indeksi. Indeks SBI 20 je nižji od prejšnjega torka za 1,57 odstotka in je ta torek trgovanje končal pri vrednosti 1.634,18 točk. Po prometu so v petih dneh odstopale delnice SKB-banke, s katerimi je bilo samo v petek opravljenega za 938 mio SIT prometa, takrat je tečaj dosegel vrednost 2.013 SIT. Zanimivo je bilo trgovanje z delnicami Mercatorja, katerih vrednost se je gibala podobno kot indeksa SBI20, delnica Mercatorja je v torek dosegla vrednost 12.429 SIT (-1%). Med delnicami, ki so se v uradni kotaciji zelo pocenile, so bile delnice Intere-vrope (- 4,2%), Petrola, Save, Leka in Krke ter delnice Živil iz Kranja. Podražile pa so se delnice Mlinotesta, Term Čatež ter delnice SKB-banke. Podobna gibanja so bila tudi na prostem trgu, kjer so tečaji delnic sicer nekoliko bolj drseli. Indeks pooblaščenih družb je v petih dneh izgubil 3,8 odstotka in je v torek končal pri vrednosti 1.214,28 točk. Vzrok za padec na prostem trgu je zniževanje tečajev nekaterih delnic, ki imajo v indeksu pomemben delež, na primer delnic Fructala, Gorenja, Cinkarne Celje. Tečaj Fructalovih delnic je vseskozi padal, torkov enotni tečaj je znašal 2.700 SIT. Podobno se je dogajalo tudi z Gorenjevimi delnicami, njihov tečaj se je trenutno ustalil pri vrednosti 1.790 SIT. Med prometnejšimi delnicami v tem tednu so bile delnice Zdravilišča Dobrna, Fructala in Gorenja. PID-ovski trg je bil v ospredju dogajanja v petek, ko so se prijavljali svežnji z že omenjenimi delnicami PID-ov. Prijavljena sta bila dva svežnja z delnicami Infonda zlat po ceni 42,55 SIT in eden po ceni 65,00 SIT, pet svežnjev z delnicami NF1N po ceni 100,00 SIT ter dva svežnja z delnicami ZM1N po ceni 63, 61 SIT. Drugačna je bila slika v rednem trgovanju, kjer so nekateri prej našteti pidi precej cenejši, kot so bili prejšnji torek. Med pomembnejšimi pidi so največ izgubile delnice Kmečke družbe (-10,3%) in delnica Infond zlat, dražji pa so pokojninski boni, v torek so bili vredni 40 tolarjev. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Svetniki sejnino namenili Silvu Baranji upan Marjan Kardinar je svetnike dubrovniške občine na zadnji seji seznanil z ocenami škode po suši. Treba je poudariti, da te številke veljajo samo do 1. junija 2000, drugi del je namreč še v obdelavi. V Dobrovniku so mnenja, da so na stanje suše hitro reagirali, še pred akcijo državne komisije so poslali opozorila ministrstvu za kmetijstvo in sektorju za naravne škode, že 25. julija pa so jim prizade- ti občani posredovali popis škode. Toda tuje občina - ne po svoji krivdi - ostala brez precejšnjega deleža denarja, saj mnogo prizadetih škode sploh ni prijavilo, čeprav je bila akcija objavljena v vseh medijih. »To je velika škoda, saj bi lahko dobili do 355 milijonov tolarjev, ko pa smo sešteli le škodo tistih, ki so jo prijavili, smo dobili samo 84 milijonov 828 tisoč,« je bil žalosten župan. Svetniki pa so soglasno sprejeli sklep, da se ne strinjajo in ostro protestirajo z obrazložitvijo državnih organov, da si škodo do 30 odstotkov pokrijejo oškodovanci sami. To obrazložitev so ocenili kot »nesramno dejanje«. Enako kot domnevni obisk državne komisije, ki se sploh ni najavila v občini. Sami bodo sredstva v višini milijarde 200 tisoč tolarjev razdelili že konec oktobra linearno med oškodovance, kasneje pa še večji znesek. Že zdaj pa so sprejeli sklep, da bo občina prispevala vsakemu po 10 tolarjev na kilogram semenskih žit. Toda najbolj dolga in vroča razprava se je vlekla pri točki o oskrbi s pitno vodo. Svetniki so se že strinjali, da bo znašala taksa za obremenjevanje vode 44 tolarjev, za mesečni obračun po osebi pa bodo vzeli kot povprečno porabo vode 3 kubične metre. Ta taksa se bo računala le od 1. oktobra do konca leta, saj ko bodo montirani vodomeri, se bo natančno vedelo, koliko gospodinjstvo porabi. Zapletlo pa se je pri pobiranju vodarine za celo leto, saj so nekateri svetniki želeli, da bi to nalogo prevzele krajevne skupnosti, čeprav je to po zakonodaji vprašljivo in čeprav je župan Kardinar opozarjal, da bo imela občinska uprava s tem samo večje stroške, saj bo morala pošiljati dve položnici namesto ene: »Treba pa je tudi hitro reagirati, saj ljudem ne moremo poslati položnic pred novim letom.« Do rešitve naj bi prišlo že na naslednji seji, ki bo okrog 20. oktobra. Znan je tudi že gradbeni od- bor pri projektu gradnje čistilne naprave in kanalizacije. V njem bodo predsedniki krajevnih skupnosti Ernest Preinšperger, Jožef Bognar in Alojz Slepec ter podžupan Janos Hack in Milan Berden, ki prihajata iz gradbene stroke. To bo koordinacijsko telo med občino in KS, slednje pa bodo tudi ustanovile vsaka svoj gradbeni odbor. S humanitarnim dejanjem odpovedi ene sejnine pa so se svetniki izkazali zaradi pomoči občanu - Romu -Silvu Baranji, ki mu je pozimi pogorela hiša, sedaj pa biva v neustrezni stavbi. Sredstva v višini sejnine bodo šla za nakup materiala za novo ostrešje. Pa še zanimivost: v Dobrovniku si želijo postaviti table z omejitvijo hitrosti, saj se zdaj po besedah Ištvana Lajterja dogaja, da sta v naselju včasih tudi po dve radarski kontroli. »Ali to ali pa naj policija pove, da hoče mesečno od voznikov iz Dobrovnika in Kobilja pobrati toliko in toliko denarja. Odkar je v Strehovcih tabla z omejitvijo 70 kilometrov, ni nobenega radarja več,« je bil ogorčen Lajter. In na , kaj smo naleteli, ko smo šli s seje? Na radarsko kontrolo. TOMO KOLES ■ Pomembna odločitev za stanovanjske varčevalce Najnižji mesečni obrok enajst tisočakov 11. oktobra začne veljati Zakon o nacionalni varčevalni shemi - Do konca novembra razpis Stanovanjskega sklada za izbiro bank, ki bodo sodelovale v stanovanjski varčevalni shemi Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 26.09. 2000 do 3.10. 2000 V lada je sprejela dva ustanovitvena akta o preoblikovanju v javni sklad, in sicer Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in Ekološkega razvojnega sklada RS. V tej zvezi je Ministrstvo za ti vse, da bo lahko Stanovanjski sklad RS najpozneje do konca letošnjega novembra objavil razpis za izbiro bank, ki bodo (lahko) sodelovale v stanovanjski varčevalni shemi, in da bodo državljani tako lahko začeli varčevati še pred iztekom leta 2000. MILAN JERŠEi okolje in prostor pooblastila, da izvede vsa dejanja, ki so potrebna za vpis obeh ustanovitev v sodni register in za začetek delovanja novih javnih skladov. Kanalizacija za gostilne VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 26.09.00 03.10.00 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.000,02 12.766,20 -1,80 Intereuropa Koper 2.314,15 2.215,56 -4,26 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 24.957,04 23.997,09 -3,85 Lek, razred A 34.493,64 33.667,41 -2,40 Luka Koper 2.864,04 2.839,25 -0,87 Mercator, poslovni center 12.555,67. 12.429,76 -1,00 Petrol Ljubljana 19.337,93 18.927,96 -2,12 Pivovarna Laško 4.238,65 . 4.239,57 0,02 Pivovarna Union 38.778,01 38.203,70 -1,48 Radenska 2.268,96 2.233,25 -1,57 Sava 15.431,29 15.182,26 -1,61 Zdravilišče Moravske Toplice 1.150,00 1.125,80 -2,10 delnice na OTC Fructal Ajdovščina 2.800,00 2.700,00 -3,57 Gorenje Velenje 1.899,30 1.790,77 -5,71 Helios Domžale 34.200,00 32.704,56 -4,37 Kerna Puconci 2.731,00 2.730,00 -0,04 Tovarna sladkorja Ormož 3.120,00 3.300,00 5,77 obveznice na prostem trgu Sl.Odškodninski sklad 2,izdaja 76,02 76,73 0,93 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 91,71 91,73 0,02 NFD 1 79,90 80,41 0,64 ZVON 1 60,42 59,13 -2,14 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 113,37 107,79 -4,92 ZLATA MONETA 1 57,46 57,70 0,42 POKOJNINSKI BON 39,02 39,93 2,33 ATENA 3 37,76 36,10 -4,40 INFOND ZLAT 46,77 42,76 -8,57 KMEČKA DRUŽBA 48,13 43,13 -10,39 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 30,11 29,79 -1,06 Slovenski borzni indeks SBI20 1.660,29 1.634,18 -1,57 Borzni indeks obveznic BIO 106,70 107,21 0,48 Indeks delnic PID-ov PIX 1.263,09 1.214,28 -3,86 Omenjena akta o ustanovitvi določata preoblikovanje obstoječih skladov v javna sklada, podrobneje urejata statusno in organizacijsko obliko skladov, namen njune ustanovitve, opredeljujeta pa tudi načela poslovanja in druga vprašanja, ki so ključnega pomena za poslovanje skladov. Oba sklada bosta začela poslovati na podlagi novih ustanovitvenih aktov 1. januarja 2001. Medtem je že določena višina najtiižjega prvega mesečnega obroka varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi za pogodbe, sklenjene v okviru razpisanih pravic za leto 2000. Višina najnižjega prvega mesečnega obroka varčevanja je 11.000 tolarjev. Glede na to, da bo Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi začel veljati 11. oktobra 2000, je nujno že sedaj stori- Zaposlovanje tujcev Prejeli smo V vašem časopisu ste objavili 29. 9. 2000 članek Majde Horvat o sporazumu za sodelovanje petih obmejnih občin pod naslovom Glas ljudstva ob meji. Novinarka je v članku med drugim zapisala, da se je v času •mojega ministrovanja slovenska policija umaknila z ozemlja do Mure. To ne drži. Sam nikoli nisem ukazal česa podobnega, poleg tega pa naj bi se to zgodilo v času, ko nisem bil več minister za notranje zadeve. Prosim vas, da v skladu z zakonom ta popravek objavite v prvi naslednji številki vašega časo- piša. s spoštovanjem IGOR BAVČAR ■ Obvezna zamenjava osebnih delovnih dovoljenj Pomurju je zaposlenih vedno manj tujcev. Po podatkih murskosoboškega zaposlitvenega zavoda je imelo konec avgusta veljavno delovno dovoljenje 341 tujcev ali 43 manj kot leto prej, na novo pa so izdali le 18 delovnih dovoljenj. Trend zaposlovanja za krajši čas se kaže tudi pri zaposlovanju tujcev, saj se število ponovno izdanih delovnih dovoljenj, torej večkrat za istega delavca, povečuje. Po evidencah Zavoda za zaposlovanje pa je v regiji zaposlenih z osebnim delovnim dovoljenjem (ob sprejemanju zakona o zaposlovanju tujcev zaposleni tujci z več kot desetimi leti delovne dobe) še 62 tujcev. Tudi zanje prinaša novi zakon, kije bil sprejet sredi julija, pomembne spremembe. Določa, da morajo vsi imetniki osebnih delovnih dovoljenj za nedoločen čas v šestih mesecih po uveljavitvi zakona obvezno zamenjati ta dovoljenja za nova. Vloge morajo vložiti pri območnih službah Zavoda za zaposlovanje, in sicer od prvega januarja do zadnjega junija prihodnje leto. Po tem datumu bodo vsa osebna delovna dovoljenja prenehala veljati. Za izdajo novega dovoljenja je treba predložiti staro dovoljenje in veljavno dovoljenje za bivanje. MHI □ a ponedeljek je padla najbrž zadnja odločitev glede tega, koliko bodo morali prispevati lastniki gostinskih lokalov v občini Turnišče za sofinanciranje gradnje kanalizacijskega sistema. Z višino prispevkov, ki so jih določili občinski svetniki na eni od poletnih sej, se večina gostincev nikakor ni strinjala, ker se jim je zdela očitno previsoka - tudi okrog 18.000 nemških mark v tolarski vrednosti. Medtem so tekla »pogajanja« in v ponedeljek so svetniki odločali o novih, cenejših predlogih, za katere naj bi se dogovorili z gostinci. Najnižji je bil predviden v višini 2.359 DEM v tolarski vrednosti (gostišča Pod logom, Pri kapeli, Libero in Zakojč), najvišji pa za gostilno Pri studencu (9106 DEM v tolarski vrednosti), Škorpijon (8791 DEM v tolarski vrednosti) itd. Svetniki so se strinjali s predlaganimi kriteriji, razen v primeru obiskovalcev, saj se jim je zdelo neverjetno, da bi prišlo v posamezni lokal dnevno v povprečju le od 3 do 7 obiskovalcev, zato so v vseh primerih zvišali predlagani znesek za 20 odstotkov. Medtem je v turniški občini odprt tudi postopek za zbiranje ponudnikov za zgraditev plinovodnega omrežja, ki naj bi ga gradili hkrati s kanalizacijskim omrežjem (začetek še letos). Skupno čistilno napravo za Turnišče, Renkovce, Gomilico in Nedelico pa že imajo. JG ■ Seja šalovskih svetnikov Modernizacija cest a nedavni seji je OS Šalovci razpravljal predvsem o problemih cestne infrastrukture. V sklopu petletnega načrta so sprejeli program za modernizacijo občinskih cest za leto 2001. Tako se bodo v naslednjem letu posodobile tri ceste v vasi Čepin- ci, v dolžini 1100 metrov, in cesti v vasi Domanjševci, prav tako v dolžini 1100 metrov. Vrednost naložbe je okrog štirideset milijonov tolarjev, pri čemer bodo štirideset odstotkov prispevali vaščani, drugo pa občina. Sprejeli pa so tudi program vzdrževanja gozdnih cest v letu 2000, za kar so namenili skoraj dva milijona tolarjev. Na seji so se dogovorili tudi o enotni ceni ekonomskih stroškov za otroška vrtca v Šalovcih in Domanjševcih, ki sedaj znaša štirideset tisoč tolarjev za otroka. Že večkrat pa so na pobudo društva ONEJ iz Murske Sobote obravnavali idejo o soustanoviteljstvu ART-centra v Središču. Tokrat so končno sprejeli sklep, da bo prispevala občina kot soustanoviteljica vložek v vrednosti petsto tisoč tolarjev. C. K. , 5. oktober 2000 GOSPODARSTVO Denarna pomoč prizadetim zaradi suše Denar najprej manj prizadetim? Pritisk na vlado oslanca državnega zbora Geza Džuban in Andrej Gerenčer sta sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta izrazila svoje stališče o delitvi sredstev in državne pomoči tistim, ki so bili oškodovani zaradi suše. Vlada se je namreč odločila, da bo od predvidenih osem milijard tolarjev za te namene v letošnjem letu razdelila 4,6 milijarde tolarjev, od tega najprej le 1,2 milijarde tolarjev akontacije, od tega za pomurske občine le 252 milijonov tolarjev. V drugem izplačilu bodo razdelili 1,8 milijarde, denar naj bi zagotovili oktobra, preostanek pa naj bi zbrali do konca leta. Tiste, ki si na zemljevidu Slovenije ogledajo tudi stopnjo prizadetosti zaradi suše, pa je gotovo presenetilo, da so ob tej prvi delitvi sredstev sklenili razdeliti najprej precejšnji delež tudi na območjih, ki so manj prizadeta, denimo Žalec, Brežice in Krško. Med pomurskimi občinami naj bi dobili nekoliko več denarja v prvem izplačilu le v Moravskih Toplicah in Beltincih, večji del denarja, namenjenega Pomurju, pa bi bilo izplačanega pozneje. Sklicatelji tiskovne konference se zavzemajo, da bi bilo treba tudi prek medijev pritisniti na vla do, da bi čim prej uresničila konec avgusta sprejeti intervencijski zakon o zagotavljanju sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja. Poslanca sta še povedala, da so čimprejšnje izplačilo denarne pomoči in sanacijo škode zahtevali tudi mnogi kmetje in župani tistih občin, ki jih je suša najbolj prizadela, saj denar potrebujejo za setev in nakup krme. Od teh sta bila na tiskovni konferenci župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar in občine Grad Daniel Kalamar. Kardinar je povedal, da so izvedeli, daje hodila v preteklem mesecu po Pomurju državna komisija, ki je ugotavljala posledice suše, in to v obdobju, ko so bile mnoge poljščine že pospravljene. To bo še bolj zapletlo zadeve, saj so njive že preorane in lahko pride do zapletov, če se ocena državne komisije ne bo ujemala z ocenami občinskih komisij. Dodal je še, da se je medtem škoda zaradi suše v Pomurju še povečala in da bo precej škode tudi na trajnih nasadih in gozdovih še v naslednjih letih, gotovo pa bo zaradi tega upadel tudi stalež živine. Župan Kalamar je dodal, da so v njihovi občini upali, da bodo dobili najbolj prizadeti kmetje od države vsaj toliko de- narja, da bodo lahko nakupili potrebno krmo in opravili jesensko setev, za kar nekateri nimajo denarja. Precej globoko pa so morale zaradi suše seči v žep tudi občine, denimo pri njih za dovoz vode. Džuban in Gerenčer sta menila, daje bila odločitev vlade o načinu delitve sredstev pristranska in je prepočasna, da se je država odločila deliti proračunska sredstva v škodo pomurskega kmeta, odločitev, komu in kako bodo delili sredstva, ki so namenjena sanaciji posledic suše, pa naj bi bila politična, torej z namenom nabiranja volilnih glasov. S tako delitvijo denarja pa je bil po njunih besedah nezadovoljen tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj, ki je pred tem obljubljal, da bo večji del denarja, predvidenega za letošnje izplačilo za te namene, iz proračuna razdeljenega že konec septembra. , J. GABOR ■ Gaber center brez kupca avna dražba poslovnega dela premoženja stečajnega dolžnika Karel Gaber, s. p. - zemljišče, poslovna stavba z opremo in avtopoligon z opremo - je minila brez kupcev, ker si zainteresirani, ki so se pred tem oglašali stečajnemu upravitelju, najverjetneje niso uspeli dobiti bančnega posojila ali pa v naslednjih ponudbah pričakujejo nižjo ceno. Stečajni upravitelj Milorad Vidovič se bo tako z glavnima upnikoma, Pomursko banko ter Cerkvijo, posvetoval o nadaljnjem postopku prodaje in tudi o novi ponujeni ceni, tb pa bo upošteval pri pripravi predloga upniškemu odboru. MHB G. Radgona praznuje Nafta Lendava pred poslom desetletja? Pogodba na kocki pred očmi javnosti odstvo Nafte Lendava je v ponedeljek objavilo novico, ki je takoj dobila osrednje mesto v medijih, njena ost pa je bila v bistvu usmerjena k lastnikoma. Najavili so, da bo rafinerija v prihodnjih treh letih za tujega naročnika mesečno predelala 45000 ton surove nafte ali 540 000 tisoč ton na leto, to pomeni polno zasedenost rafinerijskih zmogljivosti, posel pa naj bi bil vreden deset milijonov dolarjev na leto. Uprava družbe in tuji partner sta namreč pogodbo že uskladila, podpisala pa jo bosta, ko se bo za to prižgala zelena luč od lastnikov. Tuji pogodbeni partner bo dobavljal nizko žvepleno surovo nafto rafineriji po naftovodu, in sicer v osemdesettisočtonskih lotih vsakih petinštirideset dni, prodajal pa naj bi jo, neuradno, na vzhodnih in južnih trgih. V Nafti govorijo o poslu desetletja, ki bo rafineriji prinesel tekoče poslovanje z dobičkom, katerega v znanih okoliščinah in zapletih z lastnikoma doslej niso uspeli zagotoviti. Tako naj bi pridobili tudi dovolj časa za posodobitev ah preustroj rafinerijske dejavnosti. Kdo je tuji partner, ki bo lendavski rafineriji prinesel dodelavni posel, v Nafti še ne želijo razkriti, menda pa naj bi šlo za evropsko-arabski poslovni krog ah firmo, ki že ima poslovne stike s Slovenijo. Spraševati se o tem, ali sta lastnika vedela za dogovore s tujim partnerjem ali pa je vodstvo to opravilo na svojo roko, je v tem trenutku nepomembno, bo pa, če do podpisa pogodbe ne bo prišlo. Bumerang bo takrat zadel, če ne odnesel vrha v lendavski družbi. Sicer je vodstvo Nafte poskrbelo za dober Ščit s tem, ko je informacijo o možnem poslu desetletja butnilo v medije in lastnika, na katera pogodba tik pred podpisom vendar meče slab luč, zato načeloma in javno ne bosta zavrnila te možnosti. Toda skrite karte so bile za izid igre vedno najpomembnejše. Po neuradnih informacijah naj bi Petrol na naslov lendavske Nafte že poslal svoje pripombe k pogodbi, vendar vsebina ni znana. Bo postavljal pogoje, ker se bo tuji trgovec z nafto, predelano v lendavski rafineriji, pojavil na trgih (v Bosni in Hercegovini), na katerih nastopa tudi sam? Tehnostroj -povrnjen sloves najboljšega Tri zlate in ena srebrna jutomerski Tehnostroj, podjetje za proizvodnjo kmetijskih strojev in opreme, je dobil na gornjeradgonskem sejmu kar štiri medalje, tri zlate in eno srebrno. Z zlatom so bili nagrajeni trosilnik hlevskega gnoja za hribovska območja, nosilnosti 3,5 tone, standardni trosilnik hlevskega gnoja, nosilnosti 4,4 tone in tandem prikolica, nosilnosti 13,5 tone, srebro pa je pripadlo trosilni napravi. »To so novi proizvodi, ki smo jih razvili na osnovi zahtev kupcev in konkurence na trgu,« je povedala Sonja Rajh, komercialna direktorica v Tehnostroju. Sicer pa je njihova skupina modelov trosilnikov gnoja v celoti nova, čeprav so se na kmetijskem sejmu predstavili le z dvema. Razvijati so jih začeli lani, tako da so se s prvim mogli predstaviti že na lanskem kmetijskem sejmu in zanj tudi dobili zlato priznanje, z devetimi novimi modeli, ki sojih dodelali konec lanskega in v začetku tega leta, pa so se že predstavili tudi na trgu. »Odziv je pozitiven, tako da smo zelo zadovoljni,« je povedala sogovornica. Večino trosilnikov so prodali kupcem v Avstrijo in Nemčijo in ti so jim potrdili, da gre za dovršen in kakovosten izdelek, vreden visokih priznanj tudi na gornjeradgonskem sejmu. Srebro pa je požela naprava za trošenje komposta, gnoja s piščančjih farm in mulja po sladkorni pesi. Trosilna naprava se lah*ko montira na standardni trosilnik gnoja, njena prednost pa je v širšem razmetavanju gnojila. Novi izdelki kmetijske mehanizacije so Tehnostroju v primerjavi z lanskim letom že prinesli za okoli deset odstotkov večjo realizacijo, za prihodnje leto pa tudi že napovedujejo skupino novih izdelkov. Na trg bodo poslali velike trosilnike Megafex, ki jih nameravajo novembra predstaviti tudi na sejmu v Hanno vru. »To bodo proizvodi za večje farme ali kmete, ki storitve ponujajo tudi drugim. Gre za izdelek z dvakrat višjim nivojem tehnike, kot jo ima sedanji trosilnik, «je povedal Borut Kapun, .tehnični direktor v Tehnostroju. Kmetijski program, ki predstavlja več kot šestdeset odstotkov celotne proizvodnje Teh-nostroja, je v celoti v rokah Ljutomerčanov, saj imajo svoj razvoj, nabavo, trženje in blagovno znamko. Za matično firmo Heissenberger & Pretzler je namenjen le manjši del proizvodnje. MHI Slomškova 33, tel.: S36 1 S 60 prireja tečaje za voznika VILIČARJA in poklice v energetiki strojnik CENTRALNEGA OGREVANJA, KOMPRESORSKIH IN HLADILNIH NAPRAV prijave do 1 2.oktobra Podelili občinske grbe oleg vrste drugih prireditev so v Gornji Radgoni praznik občine proslavili tudi s sobotno slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri so podelili občinske grbe in listine. Zlati grb je prejel Franjo Hojs. Podelili so mu ga za 40-letno delo na glasbenem področju in za organizacijski prispevek k razvoju Pihalnega orkestra Gornja Radgona. Srebrni grb občine Gornja Radgona je prejel direktor gospodarske družbe Arcont Branko Kurbus. Prislužil si ga je z vodenjem podjetja, ki je v skladu z zahtevami tržnega gospodarstva in dolgoročnimi razvojnimi strategijami. Bronasti občinski grb so podelili tajniku OZ RK Gornja Radgona Andreju Fišingerju, ki desetletja de- 4 mw.posta.sl H info@posta.si Več informacij dobite pri vašem pismonoši. Zakaj bi hodili |M na pošto... če pride pošta k vam ?! POŠTA SLOVENIJE luje na humanitarnem področju. Listino občine Gornja Radgona za leto 2000 je dobil predsednik Ribiške družine Radgona v Apačah Andrej Ritlop, ki je bil glavni pobudnik in organizator razvoja turi-stično-rekreacijskega centra v Zgornjem Konjišču. Na seji je spregovoril tudi župan občine Miha Vodenik, ki je poudaril dosežke v občini pa tudi trenutne težave. Pri tem je poudaril problematiko pitne vode na Apaškem polju, ki pa naj bi jo kmalu rešili. Dan pred slavnostno sejo občinskega sveta v starem Špitalu so v Gornji Radgoni odprli še območno likovno razstavo, Pihalni orkester Radgona pa je zaigral na jubilejnem koncertu ob 50-letnici. V nedeljo so prevzeli gasilci iz Spodnje Ščavnice novo gasilsko vozilo, konec tedna pa so izkoristili tudi za strelsko in ribiško tekmovanja v Zgornjem Konjišču. V ponedeljek je bil v okviru občinskega praznika koncert učiteljev Glasbene šole Radgona, danes opoldne pa se bo v športnorekreacijskem centru Trate začela prireditev z naslovom 2000 balonov za srečo, mir in prijateljstvo. Osrednja slovesnost ob 40-letnici Ljudske univerze bo danes ob 17.00 v Špitalu, sklepna prireditev ob 50-letnici glasbene šole pa jutri ob 17.00 v gornjeradgonskem kulturnem domu. DEJAN FUJS ■ STORITVE NA DOMU 8 (IZ)BRANO 5. oktober 2000, VESTNIK Odgovor na članek Starši iščejo pravico na sodišču lanek z zgoraj navedenim naslovom je izšel v časopisu Večer na strani 12 dne 27. septembra 2000. Glede na to, kar je navedel prizadeti oče v tem članku, se spra šujem naslednje. Po šestih urah pouka v šoli dvanajstletni fant, ki je prišel iz deške dobe v fazo duševnega dozorevanja, ki ji pravimo puberteta, po mojem mnenju res ni več zmožen slediti poučevanju verouka, kaj šele, da bi od njega pričakovali lepega vedenja; vendar njegovi vrstniki pri verouku to zmorejo. Kje je potem vzrok za takšno obnašanje in izzivanje učenca (cinično ignoriranje) na opomin učitelja verouka, »naj se umiri in omogoči ostalim otrokom poslušanje pouka«? Dandanes nekateri starši in njihovi mladostniki niso kos času in okolju, v katerem živijo. Starši, zaposleni s službo in raznimi dejavnostmi, nimajo časa ne zase oziroma svojega partnerja, kaj šele za svojega otroka, posebej še v tako imenovani kritični dobi duševnega dozorevanja. Taki starši se navadno zanimajo za svojega otroka šele, ko se kaj »zgodi« bodisi v šoli, pri verouku ali na ulici. Starši ob takih dogodkih ponavadi zaradi svoje prezaposlenosti reagirajo zelo čustveno in pristransko; sedaj se hočejo svojemu otroku »oddolžiti«, kar so v preteklosti zanemarili. Ob tako nenadnem zanimanju staršev za njihove (otrokove) težave z vzgojitelji, otroci ponavadi radi povedo zelo subjektivno in pristransko svojim staršem, kar se jim je zgodilo. Morda ne povedo niti povoda, ampak samo vzrok. Čudimo se prizadetim staršem, da so tako naglo reagirali (članek v časopisu in na POP TV) na sinovo neprimerno vedenje pri verouku in to, kar se je nato zgodilo, niso pa se bili pripravljeni pogovoriti z drugo stranko. Vsaka medalja ima dve plati, zato je treba ob takih dogodkih zelo trezno in objektivno šele po zaslišanju oziroma pogovoru obeh prizadetih iskati pravico, tega pa v tem primeru ni bilo. Starši in vzgojitelji, v tem primeru učitelji verouka, morajo biti ob takih dogodkih še toliko bolj pripravljeni stopiti skupaj in iskati najboljšo rešitev v prid mlademu človeku, kajti samo tako mu pomagate na poti k samostojnosti in odgovornosti za svoja dejanja. Takšna nenadna reakcija staršev meče slabo luč na vzgojitelja, četudi je v danem primeru prestopil mero vzgojnih ukrepov. Starši ste v tem primeru razbremenjeni, sodbo pa prepuščate medijem. Vzgoja otroka je ena najtežjih nalog v življenju vsakega človeka, zato je Slomškov nasvet in poziv danes še toliko bolj aktualen in potreben: »Šola, cerkev in starši morajo iti skupaj z ramo ob rami.« Kaj bo jutri iz takih otrok pri nas, ko se na vzgojiteljev opomin Sinično posmehujejo, češ saj smo z zakonom zaščiteni? Potemtakem ni več daleč čas, ko bodo otroci prišli v šolo ali k verouku z orožjem nad vzgojitelja, kot se to dogaja na Zahodu. ALOJZ LJUBEČ ■ Cene v otroških vrtcih na območju UE Lendava Turnišče prehitelo Lendavo Kot je določeno, so cene programov za bivanje otrok v vrtcih sestavljene iz stroškov za vzgojo, varstvo in prehrano. ajvečji strošek za delovanja vrtca predstavljajo osebni prejemki zaposlenih (od 70 do 80 odstotkov), preostalo pa gre za živila in druge materialne stroške. Financiranje vrtcev je v domeni posamezne lokalne skupnosti (občine) za vzgojno-varstvene zavode na njenem območju. Dejavnost vrtca pa so dolžni sofinancirati tudi starši otrok, ki ga obiskujejo, in sicer najmanj 15, največ pa 80 odstotkov od ekonomske cene. Le-te pa so žal dokaj različne od občine do občine, kar vnaša nezadovoljstvo med tiste starše, kjer so cene visoke. Po podatkih Skupnosti VIZ-a Lendava so od 1. septembra letos na območju Upravne enote Lendava najvišje ekonomske cene za vrtec v Turnišču - 53.963 za dvanajst mesecev oz. 63.867 tolarjev preračunano na 10 mesecev. Gre za otroke v starosti 1-3 let, za drugo skupino otrok so cene nekoliko nižje. Doslej so imeli najvišje cene v občini Lendava (51.945 oz. 61.290 tolarjev za skupino otrok 1-3 let), najnižje pa v občini Kobilje (30.994 tolarjev za otroke 3-7 let). In zakaj naj občine ne bi v celoti poravnale stroškov za delovanje vrtcev, se morda kdo vprašuje. To v prvi vrsti ne bi bilo pravično do tistih staršev (tudi dedkov in babic), ki sami skrbijo za varstvo svojih otrok. In če bi bil vrtec res brezplačen, potem bi število vpisanih otrok skoraj gotovo občutno naraslo, to pa bi zahtevalo več kadrov in večje prostore ter seveda prinašalo občutno večje stroške za občine, tako da bi težko zagotavljale vire še za druge potrebe. JG ■ Svetoletni evharistični shod v Murski Soboti Kdor mene uživa... * Dr. Franc Kramberger: Evharistija največji zaklad Cerkve / asiravno je v nedeljo popoldne deževalo, je prišla na svetoletno evharistično srečanje v Mursko Soboto množica ljudi iz naddekanij Lenart, Ljutomer, Lendava, Murska Sobota, Ptuj - Zavrč in Velika Nedelja. Začelo se je z molitveno uro, ob 15. uri pa je bila na prostem pred cerkvijo sveta maša v čast svetemu rejšnjemu telesu in sveti rejšni krvi, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval mariborski škof dr. Fran Kramberger. Vernike in duhovščino je najprej nagovoril soboški župnik g. Martin Horvat, nato pa so predstavniki posameznih dekanij prinašali darila, ki nekako simbolizirajo njihovo območje. Lenart: kolač kruha, Ljutomer: vino in grozdje, Lendava: lončeno posodo. Murska Sobota: Murino srajco, Ptuj - Zavrč: kipec sv. Jurija, Velika Nedelja: košarico sladkorja. Predstavniki posameznih dekanij so tudi izrekli prošnje. Škof dr. Fran Kramberger se je v homiliji oziroma razlagi svetopisemskega besedila osredotočil na evharistijo: »Evharistija je največji zaklad Cerkve. Iz njega Cerkev živi in raste. Evharistija je skrivnost Na svetoletnem evharističnem shodu v Murski Soboti v nedeljo, 1. oktobra, je govoril o skrivnosti evharistije mariborski škof dr. Franc Kramberger. - Foto: Š. S. Zdravstveno zavarovanje Kartica obvezna, izkaznica le še uporabna beležka Stričkova diamantna maša sporočilu za javnost murskosoboška enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozarja, da se s prvim oktobrom končuje prehodno obdobje veljavnosti dveh dokumentov, zdravstvene izkaznice in kartice zdravstvenega zavarovanja. Po prvem oktobru bo torej veljavni dokument v zdravstvu le še kartica zdravstvenega zavarovanja (oziroma začasno potrdilo v primerih, ko zavarovanec čaka na izdajo kartice), medtem ko je ob obisku zdravnika zdravstveno izkaznico še vedno priporočljivo imeti s sabo, saj so v njej zapisane koristne beležke o nekaterih medicinskih podatkih, ki jih kartica zdravstvenega zavarovanja ne vsebuje, na primer podatki o alergijah, nekaterih kroničnih boleznih in stanjih, medicinskih in tehničnih pripomočkih in drugo. Julija letos je bil sprejet zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, zato se Zavod že tudi pripravlja na nabor in vpis medicinskih podatkov na kartico. O njihovi izbiri se bodo dogovarjali s strokovnjaki iz medicinskih vrst ter pristojnimi ustanovami. Kartico zdravstvenega zavarovanja je prejelo 1 14765 Pomurcev, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, večina ali kar 99,5 odstotka kartic je prišlo v prave roke že ob razpošiljanju dokumenta. Neprevzete kartice čakajo lastnike v depoju Zavoda v Miklošičevi 24 v Ljubljani. Ravnanje s kartico zdravstvenega zavarovanja in potrjevanje le-teh na samopostrežnih terminalih Pomurcem ni povzročalo posebnih težav. Napake, ki so se pojavljale, pa so bile večinoma povezane z napačnim vstavljanjem kartice ali zamaščenostjo čipa. Na Zavodu zato svetujejo, da uporabniki zamaščeno kartico za kratek čas podrgnejo ob tkanino. Bolj kot uporaba kartice pa zavarovance v Pomurju žuli razporejenost terminalov. Sedaj je razpostavljenih sedemnajst samopostrežnih terminalov, direktor murskosoboške enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ivan Tibaut pa sporoča, da število potrjevanj tudi statistično spremljajo in da bodo po določenem obdobju na slabše pokrita območja inštalirali dodatne terminale ali jih bodo od tam, kjer se bo pokazalo, da so pregosto razpostavljeni, premestili. MHI dejavno navzočega in delujočega Kristusa. Je zakrementalno po-navzočenje njegove velikonočne skrivnosti. Evharistija je središče vseh drugih zakramentov, ker je v njej na najodličnejši način sam Kristus kot prazakrament, kot početnik vseh drugih zakramentov, zato je vir ali studenec vsega zakramentalnega življenja. Evharistija je tisti Božji dar, v katerem je Kristus naš gostitelj in hrana obenem. Evharistija je vrhunec vsega cerkvenega bogoslužja in duša celotnega krščanskega življenja za vesoljno in krajevno Cerkev, za posameznika in občestvo...« Nagovor pa je sklenil s temile besedami: »Da ne bi omagali, da ne bi izgubili poguma in moči, da ne bi v iskanju poti zablodili, zašli, zgrešili ali izgubili pravo smer, nam je potrebna hrana, kruh. In to je sv. evharistija za nas popotnike in romarje. To je njegovo telo, in pijača je njegova kri. To je moč v naši slabosti, v upanje v našem obupu, luč v naši temi, življenje v naši smrti. In v moči te jedi tudi mi potujemo, živimo do svojega cilja, do gore Horeb, do srečanja z Bogom v poveličanju.« Geslo soboškega svetoletnega evharističnega shoda je sicer bilo: Kdor mene uživa, bo živel vekomaj.« š. s.i Društvo gluhih in naglušnih Popravek D Učenje znakovnega jezika in pantomima ruštvo gluhih in naglušnih Pomurja prireja ob tednu otroka in tednu starejših ljudi dneve odprtih vrat. Od devetega do štirinajstega oktobra bodo predstavili v sodelovanju z osnovno šolo II program javnih del, obiskali jih bodo člani društva iz Doma starejših Rakičan, v dopoldanskem času pa bodo prirejali kreativne delavnice s kulturnim programom, ki ga bodo pripravili gluhi pantomimiki, animatorji in ustvarjalci. Od desetega do trinajstega oktobra pa vabijo vse, kijih to zanima, na krajši tečaj znakovnega jezika gluhih, ki so ga poimenovali Z lepšim vedenjem v lepše čase. MHI Notar pojasnjuje V intervjuju z notarjem mag. Andrejem Roškerjem smo napisali, da je član izvršilnega odbora Notarske zbornice Slovenije, to pa ne drži, saj je samo član notarske zbornice. Res pa je, da je to funkcijo opravljal v prvem mandatu, to je dve leti po uvedbi notariata, nato je bil član izvršilnega odbora notar Jože Ratnik, sedaj pa je v tem odboru notar Franc Šomen. Za neljubo napako se opravičujemo. M. J. ospod Janez Gregor, rojen 10. decembra 1911. leta v Murski Soboti, je od septembra 1943. leta pa vse do danes (to pa je častitljivih 47 let!) katoliški župnik na Tišini. Če pa k letom tišinskega dušnega pastirstva dodamo še leta duhovništva v drugih krajih (Brestanica, Csakvar, Beltinci ...), potem je to število 65 let, torej diamantni jubilej. G. Gregorje skromen mož in mu ni bilo ravno do tega, da bi na veliko slavili visoko obletnico. Ker pa so nanj »pritiskali« člani župnijskega pastoralnega sveta, se je uklonil njihovi želji in v nedeljo, 24. septembra, je ob somaševanju svojih nekdanjih kaplanov in tudi sedanjega kaplana daroval slovesno sveto mašo. Njegovo življenje sta orisala nekdanja kaplana Jože Horvat in Andrej Zrim. Prvi ga je imenoval za strička. Pri daritvi je bilo veliko otrok, to pa tudi potrjuje, da ima g. Gregor nadvse rad otroke, ki obiskujejo verouk, in seveda oni njega. Dobro je shajal tudi s svojimi kaplani. Kaplani so g. Gregorju podarili sliko blaženega A. M. Slomška. Posebna darila je sprejel tudi od župnijskega pastoralnega svp-ta in drugih vernikov. Vsi so stričku tudi čestitali in zaželeli, da ostane še dolgo zdrav. Š. SOBOČAN ■ VESTNIK Vinil , 5. oktober 2000 (IZ)BRANO 9 Ščavnica popolnoma uničena lili® Edina reši čistilna napr Kako uspešno si Ljutomer prizadeva za rešitev reke? istilna naprava v Ljutomeru naj bi bila edina rešitev za mrtvo reko Ščavnico, ki pred mestom Ljutomer, vsaj v primerjavi s poznejšo onesnaženostjo, kar prekipeva od zdravja. Obljube o čistilni napravi pa tamkajšnji ljudje poslušajo že nekaj let, vendar le-ta še do danes ni zgrajena. č Čeprav je Ščavnica katastrofalno uničena, vsaj kar se tiče od Ljutomera naprej, tudi inšpekcijske službe občini ne morejo odrediti, da zgradi čistilno napravo pred rokom, ki ga je postavila država. Na inšpektoratu RS za okolje in prostor smo namreč izvedeli, da je država predpisala uredbo, ki določa, da mora biti sanacijski program zbiranja in odvajanja komunalnih odpadnih voda v celoti izveden do 31. 12. 2010 za območje poselitve, ki velja za mesto Ljutomer s sosednjimi naselji, v programu vlade pa do leta 2006 zgraditev naprave v Ljutomeru ni predvidena. Pristojna inšpekcija v času do takrat lahko le spremlja ustrezno predelavo odpadnih voda v ljutomerskih industrijskih podjetjih. Ker sta dva kolektorja oz. kanalizacijska zbiralnika v Ljutomeru že zgrajena, čistilne naprave pa še ni, se s tem stanje obremenitve Ščavnice še bolj povečuje, tako da pristojni inšpektor ugotavlja, da je prav vse dni v letu čezmerno obremenjena, to pa zato, ker je, podobno kot Leda- Kultura kot dejavnik regionalnega razvoja o se v slovenskem merilu prepirata »sodobni« ekonomist in »tradicionalni« regionalec, gre za razpravo, kaj je bolje za (regionalni) razvoj - centralizacija ali decentralizacija. Kot politično razmišljajoči ekonomist vem, da periferne regije v Sloveniji nikoli niso izkoristile možnosti za gospodarski razvoj - tudi če so jih imele. Zato jemljem tako imenovano »selitev« regionalnega kapitala na lastnike zunaj regije kot logičen proces razvoja, ki so ga začrtali tudi ozki politični interesi domačih regionalnih politikov. Za globalno ekonomijo večje učinkovitosti je tako vsekakor bolje. Kot regionalcu pa mi ni vseeno, saj je kapital moč, in če so lastniki te moči znotraj regije, potent je dosti večja možnost, da bo regija s tem ne samo gospodarsko, marveč tudi intelektualno in kulturno močnejša. In v tem je eden glavnih razlogov, zakaj regionalni ekonomisti v današnjem slovenskem prostoru predstavljamo zgolj nekakšno folklorno posebnost, ki je ekonomska stroka zaenkrat (!) še ne jemlje preveč resno, za kulturološko pa je vse, kar je povezano z ekonomijo, tako ali tako preveč »pritlehno^. Vendar sem prepričan, da je ravno kultura tista podstat, na kateri stoji vsako majhno odprto gospodarstvo, še posebno regionalno, in ravno regionalna ekonomija predstavlja v prihodnje največjega zaveznika kulturnega razvoja. Vprašanje, ki si ga velja čim prej zastaviti, je, kaj bo od Slovenije ostalo, ko bo postala članica Evropske zveze? Sodobna ekonomija je danes globalna in špekulacije, da bo Slovenija lahko tukaj izjema, so tako jalove, kot je v tem trenutku jalova slovenska politika. V »Evropi« se bomo morali zelo hitro navaditi, da na »svoji zemlji« ne bomo več mogli biti »svoj gospodar« ter prepustiti gospodarstvo zakonitostim trga in -tudi - tujcem. Edino, kar bo ostalo v razmerah globalizacije va, vodotok z malo vode in s tem tudi z majhno samočistilno sposobnostjo. Prve aktivnosti za gradnjo čistilne naprave so se začele konec leta 1997, v aprilu 1998 je bil javni razpis, kjer je bil izbran izdelovalec lokacijskega načrta in poročila o vplivih na okolje -Hidroinženiring, d. o. o., iz Ljubljane. Občina je s podjetjem tudi podpisala pogodbo o izvedbi meritev in analiz. V času do danes je bila tudi javna razprava glede lokacijskega načrta čistilne naprave, izvedli so javni razpis za izdelavo tehnične dokumentacije, občina pa bo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda razpisala koncesijo. Čistilna naprava, za katero je določena lokacija na sotočju Ščavnice z industrijskim kanalom, naj bi bila po predvidevanjih končana v treh letih. Občina je dala zgraditi dva kolektorja (potrebna sta še dva), ki imajo funkcijo, da zbirajo vso odpadno vodo v čistilni napravi. Kljub vsem aktivnostim pa kaže, da bi morali ukrepati že majhni Sloveniji, je tisto, zaradi česar Slovenci kot majhen narod po čudežu zgodovinskih okoliščin sploh še obstajamo in se razlikujemo od drugih narodov, to je naša (regionalna) kultura. V Sloveniji imamo danes stanje, ko imajo kulturniki in gospodarstveniki zelo velike težave pri svojem srečevanju in usklajevanju na »trgu« ponudbe in povpraševanja svojih dobrin. Kot da gre za dva popolnoma različna svetova. To lahko tudi razumemo, saj sta bili v prejšnjem režimu ravno kultura in Kako dolgo bo Ščavnica še mrtva reka? leta prej. Popolnoma uničena sta tudi pritoka reke, Murica in Glo-betka. Že raziskave pred dvanajstimi leti so pokazale, da v njih ni več življenja. V takratnem poročilu zavoda za ribištvo iz Ljubljane je namreč zapisano: »Murica je bila včasih normalno naseljena z ribami. Sedaj se vanjo izliva potok Kozarica, ki je kanal za odpadne vode iz farme prašičev na Cve-nu, in spreminja tudi Murico v kanal brez rib. Potok Globetka pa je reguliran v betonski kanal brez življenja.« Člani ribiške družine Ljutomer so ugotovili že večkratne pogine rib, ugotavljajo pa tudi, da življenja v reki praktično ni več. Tudi prebivalci, ki živijo ob reki navzdol od Ljuto izobraževanje zastavonoši ideološke zgraditve sistema in vse drugo - še posebno gospodarstvo - je bilo temu podrejeno. Družbena nadgradnja je torej skrbela za materialno podstat ali, če se izrazimo v sodobnem evropskem besednjaku, sloje za razvoj »od zgoraj navzdol«. Posledica tega enosmernega družbenega razvoja je, da se tako imenovani »kulturni intelektualci« še danes vidijo na svojem piadestalu nekje »zgoraj«, ekonomija in torej denar pa velja za nekaj »materialističnega« in pritlehno umazanega. Zato je danes gospodarstvo za kulturo zanimivo kvečjemu v funkciji subvencioniranja kulture, kultura pa za gospodarstvo (in politiko) kvečjemu v funkciji občasnega prestižnega prezentiranja gospodarstva (in politike). Ostajanje na enih in drugih okopih je kontra-produktivno in nevarno za vse nas. Kulturo in gospodarstvo je namreč treba povezati v spodbujanje tako enega kot drugega. Torej v nekaj več, kot sta sedaj. V skupni evropski prihodnosti slovenske kulture in gospodarstva bo ostala resnično slovenska kvečjemu kultura, »slovensko gospodarstvo« pa bo lahko edino tisto, ki bo temeljilo na kulturnem izročilu. mera, so ves ta čas izpostavljeni veliki onesnaženosti reke in stanje opisujejo kot alarmantno. Tako so na Razkrižju julija organizirali ekološki shod, katerega sklepe in vse zbrane podpise so posredovali občini Ljutomer in vladi RS. Ob tem poudarjajo, da so njihove zahteve absolutno upravičene ter utemeljene brez kakršnih koli polemik. Pri svoji zahtevi, da se začnejo primerne aktivnosti za ukrepanje, bodo vztrajali »ter jo stopnjevali do trenutka, dokler se cilj ne doseže, to pa je očiščena reka Ščavnica«. Vse to zahtevajo v upanju, da pravica do zdravega življenjskega okolja pripada tudi njim. D. TIBAOT, foto: S. P. ■ Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA PROMET IN ZVEZE DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE Ljubljana, Tržaška 19 objavlja javni natečaj za prosto delovno mesto pomočnika direktorja za delo v sektorju za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, za izdajo soglasij za posege v varovalni pas na izpostavi Murska Sobota Zahtevani pogoji: - univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva ali arhitekture ali diplomirani upravni organizator - najmanj 10 let delovnih izkušenj - organizacijske sposobnosti - aktivno znanje enega svetovnega jezika - ustrezno znanje za delo z računalnikom Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še pogoje, določene z Zakonom o delavcih v državnih organih. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, podrobnih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na gornji,naslov, o izidu objave pa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. Regionalna strukturna politika EU vidi v kulturi enega pomembnih dejavnikov za večanje števila zaposlenih. Skratka, kultura ima zelo pomembno vlogo pri pospeševanju in promoviranju razvoja evropskih regij, saj izraža ravno ona v vsej svoji kompleksnosti regionalno identiteto ter predstavlja endogeni potencial za razvoj. Kulturne aktivnosti Evropa podpira v okviru svoje regionalne politike takrat, ko so v navezi z lokalnim in regionalnim razvojem. Poleg dejavnika zaposlovanja predstavlja »kulturno okolje« tudi pomemben dejavnik pri individualnih odločitvah posameznih podjetij o lociranju investicij ter dodatno prispeva k večanju ekonomske in socialne kohezije. Regionalna strukturna politika Evropske zveze prihaja s predpristopno pomočjo tudi v Slovenijo. V končni fazi izdelave je Strategija gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS), katere osnovna paradigma je naravnana v smeri »trajnostnega družbenega razvoja«. V pripravi je tudi Državni razvojni program (DRP), nekakšen izvedbeni dokument SGRS, ki naj bi predstavil slovensko regionalno strukturno politiko, njene prednostne sklope, programe in tudi projekte v obdobju 2002-2006. Koliko so in bodo v teh strateških dokumentih poleg »tradicionalnih« razvojnih dejavnikov upoštevane tako imenovane »marginalne« razvojne vsebine s področij, kot so kultura, manjšine in etične skupnosti? Preprosto: toliko, kolikor bodo predstavniki teh vsebin lahko sodelovali pri pripravi vseh razvojnih strateških dokumentov. ANDREJ HORVATI Stanovanjska komisija Sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih - samostojnih podjetnikih Upravne enote Murska Sobota objavlja RAZPIS ZA DODELITEV KREDITOV delavcem, zaposlenim pri obrtnikih - samostojnih podjetnikih v Upravni enoti Murska Sobota (prejšnja občina Murska Sobota) Nameni kreditiranja so: - novogradnje stanovanjskih hiš, - adaptacije in revitalizacije. Za novogradnjo lahko dobijo kredit delavci, ki imajo hišo zgrajeno najmanj do III. gradbene faze. Upravičenci do kredita morajo svoje stanovanjsko vprašanje reševati na območju Republike Slovenije. Krediti po tem razpisu so namenjeni samo zaposlenim pri obrtnikih oziroma samostojnih podjetnikih (na razpisu ne morejo sodelovati zaposleni v d. o. o.). Do prejema kredita so upravičeni delavci, ki so zaposleni pri obrtniku najmanj 2 leti. Prednost pri pridobitvi kredita imajo delavci, ki prvič zaprosijo kredit, in delavci, ki imajo daljšo delovno dobo pri obrtniku. Višina dobljenega kredita je odvisna od višine razpoložljivih sredstev in števila upravičencev do kredita ter kreditne sposobnosti kreditojemalca. Ob odobritvi se pregleda tudi odplačevanje že odobrenih kreditov in poslovanje po tekočem računu ter potrdilo delodajalca, iz katerega je razvidno, kje je prosilec zaposlen in koliko časa je zaposlen. Če kreditojemalec prejema plačo v gotovini, zahtevamo izpis odločbe o dohodnini Ministrstva za finance DURS M. Sobota za leto 1999. Najdaljša doba odplačila je 10 let. Obrestna mera je do 10 %. Vsa dokumentacija se pridobi in ureja na Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Pomurja Murska Sobota, Kardoše-va ul. 2/I, kjer dobite tudi vse potrebne informacije vsak dan od 8. do 15. ure ali po telefonu štev. 21 454 in 22 906 (razen prej navedenega potrdila delodajalca). Razpisni rok traja do vključno 13. oktobra 2000. 1O OKROGLA MIZA 5. oktober 2000, VESTNIK red dvema tednoma smo na Vestniku gostili strankarske poslanske kandidate, ki so poskušali predstaviti svoje programe in vizije glede perspektive slovenskega in pomurskega kmetijstva. Kako takšna in podobna soočanja, ki so jih mediji v zadnjem času polni, spremljajo mladi? Kakšen je njihov pogled na domačo politiko, še posebno sedaj ob volitvah? Kako ocenjujejo mladi politično osebnost in kako mora le-ta delovati, da jih pritegne? To so bila le nekatera od vprašanj, ki smo jih postavili na četrtkovi okrogli mizi z naslovom Mladi in politika to- P V predvolilnem razpoloženju Čisto iskreno o politiki Se bodo mladi izobraženci vračali v Pomurje? Anja: »Ob toliko obljubah v predvolilnem času pozneje vidimo samo to, koliko jih ni bilo izpolnjenih. V bistvu ob tem sploh nimamo interesa, da bi se zanimali, kaj so naredili, čeprav so gotovo nekaj naredili.« Nejc: »Mogoče bi se bolj zanimali za njihovo delo, če bi imeli mladi, kot smo ugotavljali že prej, morda celo zagotovljeno kakšno mesto v parlamentu, kot ga imajo manjšine. Zdaj se zelo težko najdemo v kateri koli stranki.« Tina: »Stranke sicer vse po vrsti poudarjajo, kako pomembni smo mladi, vendar za nas nič ne naredijo.« Se sploh splača delovati za to, da bi razvijali Pomurje? Ste vi tista generacija, ki bi se odločila, da ostane tukaj, in ki bi skušala nekaj spremeniti? Tina: »Mislim, da bi si morali prej nekje nabrati izkušnje, nato pa bi se vrnili sem. Razvoj Pomurja pa bi se lahko začel že s tem, da bi bile tukaj določene inštitucije. Recimo, zakaj ne bi bilo pri nas ministrstva za kmetijstvo, saj je tukaj center slovenskega kmetijstva.« Nejc: »Prvi korak k temu je sicer že bil narejen, ko je dobil Maribor Ministrstvo za malogo-spodarstvo in turizem.« Anja Šerc iz Ljutomera Igor Kolar iz Puconec Jasna Ribaš iz Murskih Črnec Nejc Havlaz iz Ormoža Tina Mlinarič iz Ljutomera kratnim gostom, ki v politiko še niso zabredli tako daleč, da se o njej ne bi mogli pogovarjati iskreno. Nejc, Tina in Anja iz ljutomerske gimnazije ter Jasna in Igor iz murskosoboške gimnazije, vsi dijaki četrtih letnikov, so bili sogovorniki, katerih odgovori ne kažejo na obljube, čeprav smo v predvolilnem času in je bila tema politika. Politika kot trn v peti? Ali velja za nekatere že splošno dejstvo, da imajo mladi do politike odklonilen odnos? Jasna: »Mislim, da vsi mladi nimajo odklonilnega odnosa do politike. Konec koncev imamo v šoli zgodovino in marsikaj je pri tem predmetu povezano s politiko, to pa pomeni, da nas politika zanima, ker je del zgodovine.« Igor: »Jaz pa bi rekel, da je odklonilen odnos do politike, ker slovenska politika mladim ne naredi kaj posebno dobrega. Mladi v njej ne vidijo, da bi zastopala njihove interese, kot so boljše možnosti šolanja in pozneje zaposlitve. Politika mladim ne daje tisto, kar jim obljublja, in če se mladi že pogovarjamo o politiki, se o njej pogovarjamo trivialno.« Nejc: »Mene pa politika zanima, če že drugega ne, imamo tisti, ki bomo sedaj prvič volili, občutek, da lahko nekaj naredimo, ko oddamo glas. Na ta način se lahko vključujemo tudi v družbo starejših. Lahko rečem, da se skupina prijateljev, s katerimi se družim, na splošno za politiko zanima in se o tem veliko pogovarjamo.« Tina: »Podobno kot Igor mislim, čeprav sama nimam odklonilnega odnosa, da se mladi za politiko ne zanimajo, ker sami pri njej ne morejo kaj dosti doseči. Sicer se, še posebno sedaj, ko so pred vrati volitve, o njej pogovarjajo, vendar ko opazijo, da njihovega mnenja nihče ne upošteva, jim politika ni več zanimiva.« Anja: »Če se že menimo o politiki, pomeni, da do nje nimamo odklonilnega odnosa. Verjet no bi vse skupaj pustili in se ne bi pogovarjali niti na ulicah. Mislim torej, da interes je in da se mladi vedno bolj zavedajo pomena politike.« Kaj pa volitve? Kaj mislite glede na to, da sami spadate med mlado populacijo, koliko mladih gre (bo šlo) v Sloveniji volit? Igor: »V Pomurju, kjer se mi zdi, da je za mlade zelo slabo poskrbljeno, jih ne bo šlo mnogo volit. Volit gredo le upokojenci, ki imajo čas, in delavci javnih zavodov, ker jih država financira. Od mladih pa bi šlo volit največ trideset odstotkov, ki oddajo glasu vzamejo kot možnost ali izziv, da lahko nekaj povedo.« Nejc: »Koliko mladih bo šlo volit v Sloveniji, je odvisno od prostora, v katerem živimo. Ker je pri nas ogromen centralizem, mladi iz periferije pa tudi odrasli ne gredo radi na volitve. Če bi vprašali mimoidoče na ulici, ali bodo šli volit, bi jih npr. v Ljubljani več kot šestdeset odstotkov odgovorilo pozitivno, v M. Soboti pa bi bilo takšnih največ trideset odstotkov.« Igor: »Volit se gre bodisi, ko gre v državi slabo ali zelo dobro. Če je v državi slabo stanje, se ljudje zavedajo, da ga je treba spremeniti, če ji gre dobro, pa je treba obstoječe stanje ohraniti. V vseh drugih državah se pa ne gre volit, ker ljudje ne verjamejo, da lahko vplivajo na korenitejše spremembe v državi.« Kakšen program stranke bi vas pritegnil? Anja: »V parlamentu imajo svoje predstavnike na primer upokojenci pa tisti iz srednje generacije, medtem ko jih mladi nimamo. To bi nas spodbudilo, da bi se tudi bolj zanimali za politiko in programe, ki jih stranke predstavljajo. Ker pa jih nimamo, me ne zanima, kaj ponujajo drugi programi strank, ko govorijo o raznih stvareh, ki se mladih neposredno še ne tičejo.« Jasna: »Če bi se kakšna stranka odpovedala denarju za predvolilno kampanjo in bi ga namenila za nove prostore soboške gimnazije, bi jih gimnazijci zago tovo šli volit. Torej, če bi nastopili s konkretnimi rezultati, bi nas gotovo pritegnili.« Igor: »Najpomembnejše je, da stranke iščejo nas, ne pa, da mi iščemo stranko. Če stranka želi pritegniti volivce, mora nastopiti s konkretnimi rezultati. Jasno bi jim moralo postati, da smo obljub že siti.« Ali osebnost, ki predstavlja stranko, vpliva na vašo odločitev pri volitvah? Nejc: »Večkrat se s sošolci sedaj, ko so soočanja, o njih tudi pogovarjamo in mnogokrat sem opazil, da sošolce ne pritegne toliko program stranke, ampak nastop posameznika, ki program predstavi. Tako mislim, da je za večino mladih pomembnejši nastop, ker se še ne poglabljajo toliko v programe strank. Mnogokrat pa se celo mladi odločajo za določeno stranko zato, ker jo bodo volili tudi starši, ker jim je bil pač ta in ta govornik stranke osebno všeč.« Igor: »Kot mi je znano, so programi strank dostopni na internetu, vendar jih mladi le malo prebirajo, ker so dolgočasni. Pomembnejše je, da je kandidat dober retorik in bo mladega človeka, ki še vedno išče med opcijami, znal prepričati.« Jasna: »Mislim, da predvolilne kampanje sploh ne vplivajo več na mlade niti na druge ljudi. To, kako se norčujejo drug iz drugega, pametnega volivca ne sme prepričati. Voliti bi bilo treba na podlagi tega, kaj je stranka v štirih letih naredila, ne pa na podlagi tega, kaj bo v dveh mesecih obljubila.« Igor: »Če bi gledali po tem, kaj se je naredilo v štirih letih, ne bi imeli koga voliti.« Anja: »Kar se tiče samih kandidatov strank, mislim, da morajo imeti retorične sposobnosti, ki jim pomagajo, da v določenih situacijah gredo mimo začrtanega programa in na vprašanja odgovarjajo konkretno. Včasih so kandidati v svojih idejah preveč splošni, drugič pa spet tako podrobni, da jih poslušalci, ki se za to področje ne zanimamo, ne razumemo.« Nejc: »Politik, ki bo mene prepričal, bi mi moral program razložiti tako, da ga bom razumel, kaj bo naredil, kako bo naredil, kje bo naredil, ne pa da fantazira. Vsi programi so si na splošno tako ali tako podobni, npr: Slovenija gre v Evropo, v gospodarstvu bomo naredili »bum«, razlik med ljudmi ne bo več itd., nihče pa jasno ne pove, kako vse to narediti.« Tina: »Človek, ki govori, kaj vse bo naredil, me bo prepričal le, če mi bo dokazal, kaj vse je v resnici za državo in njene prebivalce že naredil. Ni nujno, da se je z rezultati dokazal v politiki, lahko da je uspešen podjetnik, uspešen raziskovalec itd., ne pa daje le teoretik, ki že deset let sedi v svoji pisarni in ne pozna razmer.« Kaj pa bi bilo treba narediti, da bi se politiki zavedali svojih obljub in jih tudi držali? Nejc: »V Sloveniji bi bilo najbolje, da bi se ustanovila ena stranka, ker se toliko strank, predvsem pa njihovi predstavniki, med sabo ne bo nikdar sporazumelo, to pa škodi slovenskemu razvoju. Ravno zaradi tega smo mogoče že nekaj let država v tranziciji in bomo to še nekaj časa, če ne bo prišlo do večjih prizadevanj za državo, ne pa za strankarske interese. To bi morali imeti vsi kandidati v glavah. Toda, kot vemo, enostrankarski sistem ne sme obstajati v demokraciji, tako da lahko čakamo le na to, da se bodo politiki med sabo končno sporazumeli v dobro države in prebivalcev.« Igor: »Edino, kar bi spametovalo politike, da se izognejo predvolilnim obljubam, je to, da bi se moral najti nekdo, ki bi napisal določen zakon, ki bi bremenil določeno stranko ali kandidata, ki se ni držal obljub in načrtov. Toda kaj takšnega je težko pričakovati, saj potem stranke ne bi mogle zgolj obljubljati.« Kaj pa menite o učinkovitosti dela naših politikov oz. parlamenta? Jasna: »Če že malo spremljaš zasedanja v parlamentu, vidiš, da se skoraj vsakdo ukvarja s čim drugim, včasih je dvorana napol prazna. Iz tega sledi, da se za stvari sploh ne zavzemajo dovolj.« Nejc: »Na mlade se spomnijo samo ob volitvah, da jih pritegnejo za oddajanje glasu.« Igor: »Če bi kdo od politikov naredil kaj konkretnega, bi volivci to vedeli, brez tega, da bi se morali posebej zanimati za njihovo delo. Bistvo pri delu poslancev pa je, da se morajo zavedati, da so v službi naroda.« Perspektive mladih v Pomurju Govorili smo o programih strank. Ali bi morali biti le-ti nekoliko bolj regionalno usmerjeni glede na to, da je centralizem vedno močnejši, to pa ima za posledico zapostavljanje razvoja obrobnih regij? V Pomurju se to kaže predvsem v tem, da kar tri četrtine mladih izobražencev odhajajo drugam. Kaj bi lahko naredili politiki, da bi mladi ostajali v Pomurju? Igor: »Pomurje v tem času, odkar imamo samostojno državo, ni kaj dosti napredovalo oz. smo ostali zadnja regija v Sloveniji, na to številke nedvomno opozarjajo. Doslej nisem slišal pri nobenem od slovenskih politikov jasne strategije glede razvoja Pomurja. Tukaj bi moralo biti vsaj enako stanje, kot je drugod po Sloveniji, gospodarska in raziskovalna dejavnost bi morali biti bolj razvita. Zdaj nimamo tukaj pravzaprav ničesar početi.« Tina: »Razbiti bi se moral centralizem, ampak mogoče je Slovenija premajhna, da bi se razvijala.« Igor: »Sploh nismo premajhni, so še manjše države, ki zelo dobro funkcionirajo.« Nejc: »Konkretno v Ormožu imamo zelo veliko zdravnikov iz Hrvaške, naši študentje pa se po koncu študija sploh nočejo vrniti sem, čeprav so imeli občinsko štipendijo. Raje jo vrnejo, samo da se ne vračajo v neperspektivno regijo.« Jasna: »/Nimajo možnosti ne napredovanja ne raziskovanja.« Nejc: »Mogoče bi lahko v Pomurju ustanovili podobno stranko, kot jo imajo na Primorskem, ki deluje izključno za interese regije.« Jasna: »Najprej pa bi se tudi moralo spremeniti mnenje drugih o nas, saj mislim, da nas v Ljubljani ne jemljejo preveč resno, da ima ime naše regije zaradi ukvarjanja s kmetijstvom slabšalen prizvok. Vendar pa moramo tudi sami spremeniti mnenje, sami se moramo dokazovati.« Anja: »Problem je odklonilen odnos do kmetijstva, zato menim, da bi morali predvsem delovati v smeri hitrejšega in kakovostnejšega razvoja kmetijstva, saj je dovolj priložnosti. Potem tudi mladi ne bi tako množično zapuščali kmetij.« Nejc: »Če si mlad strokovnjak in imaš priložnost iti v tujino, kjer imaš večje možnosti za uveljavljanje, te potem verjetno ne vleče več nazaj, kjer bi moral začeti še enkrat.« Tina: »Pa tudi če bi se odločili, da pridemo nazaj, potem ko si nekje naberemo izkušenj, nas tukaj verjetno ne bi sprejeli. Še vedno bi bili premladi in premalo izkušeni.« Jasna: »Mislim, da mi ne bomo generacija, ki bi spremenila mnenje in ostajala v Pomurju. Že s tem, ko greš študirat, ti je neka smer začrtana, in če ti uspe, se ne boš vrnil. Tudi doma pri vseh nas je prepričanje, da si s študijem ustvarjaš boljše življenje.« Igor: »Da bi se mladi vračali, bi morali začutiti neko možnost.« DARJA TIBAOT, CIRIL KOSEDNAR, foto: NATALIJA JUHNOV ■ Ko je hudo, me pokliči! VB i , 5. oktober 2000 KULTURA Festival sodobne komorne glasbe Radenci 2000 o letu dni premora se je festival spet vrnil v Radence, kraj, v katerem gostuje že skoraj štirideset let. Tokrat sta bila soorganizatorja Radio Slovenija - glasbeni program in Radenska. O tem so z veseljem spregovorili (tudi za radijski prenos) komentator Gregor Pirš, urednica Ivanka Mulec - Ploj, kulturni ataše Republike Avstrije gospod Ei-chinger in direktor zdravilišča Milan Hojnik. Kot že poprejšnja leta, je bil program koncertov skupaj s spremljevalnimi prireditvami izveden od petka zvečer do nedelje opoldne. V petek zvečer je nastopil ansambel Januš iz Avstrije. Pretežno mladi izvajalci so pod skupnim naslovom Stvari/ Things izvajali krajše skladbe različnih skladateljev, med dru gim tudi delo mlade Mariborčanke Bojane Šaljiž The Picture, za katero je dobila drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju Gustava Mahlerja v Celovcu leta 1998. V soboto zvečer je nastopila znana pianistka Tatjana Ognjanovič z gosti in deli znanih skladateljev 20. stoletja (Slavko Osterc, Aaron Copland, Alban Berg, Arnold Schonberg ... in spet mladi slovenski skladatelj Črt Sojar - Voglar iz Ljubljane). Nedeljska matineja v radenskem muzeju je bila v znamenju kitar - kvarteta Aleph iz Nemčije, ki je svoj nastop poimenovala 24 strun. V program so uvrstili tudi dve skladbi slovenskih avtorjev - Sfumato Petra Šavlija in Luna, Aqua e Chiara Uroša Rojka. Zanimiv je bil tudi spremljevalni program, ki je tokrat malo razširil meje pojma sodobna komorna glasba in vključil tudi večer songov Vite Mavrič in Bojana Goriška, zvočno figurativni performans Alenke Pirjevec in Bora Turela ter zvočno instalacijo Bora Turela. Dogajanje v sodobni komorni glasbi je ubesedil kolokvij v soboto dopoldne. Na temo Estetska merila in vrednotenje v luči globalizacije glasbe v 2 L stoletju sta predavala muzikologa dr. Alenka Keršovan in dr. Leon Štefanija. B. B. L., foto: NJ ■ Bachov orgelski ciklus 2000 Obširen glasbeni projekt, ki so ga izvajali v številnih slovenskih mestih ob 250-letnici skladateljeve smrti, je po besedah Milka Bizjaka, vodje projekta, tudi zasluga številnih novih pridobitev zadnjih let - odličnih novih mehaničnih orgel in restavriranih zgodovinskih, ki so ga v največji meri opravile tri domače orglarske delavnice: Škofijska orglarska delavnica v Hočah pri Mariboru, Orglarska delavnica A. Škrabla v Brestovcu pri Rogaški Slatini in Restavratorski center Republike Slovenije. Trije organisti Dimitrij Rejc, Angela Tomanič in Milko Bizjak so pripravili skupaj s sodelavci devet ciklov koncertov in še toliko kombinacij, ki so jih izvajali v različni krajih, večinoma seveda v cerkvah. Ves projekt obsega 56 koncertov - začel se je marca v Mariboru; končal pa se bo novembra v Ljubljani. Po tri koncerte so lahko poslušali ljubitelji Bacha in orgel tudi v Prekmurju, in sicer poleti v župnijski cerkvi v Beltincih, v septembru pa v župnijski katoliški cerkvi v Murski Soboti. Pri organizaciji so sodelovale tudi občine izbranih krajev in Skladi za ljubiteljske kulturne dejavnosti oziroma Zveze kulturnih društev. V umevanje glasbe in vsega v zvezi s koncerti pa nas je uvedla lična brošura. - B. B. L., foto: NJ Restavriranje baročnega portala soboškega gradu 0 d 26. septembra 2000 poteka restavriranje baročnega portala soboškega gradu. Grad v Murski Soboti velja za kulturni spomenik najvišje kvalitete, ki ima najstrožji režim varovanja. Portal soboškega gradu iz 1. četrtine 18. stoletja ima v slovenskem spomeniškem patrimoniju izjemno mesto, saj je predstavljal ob ljubljanskem Mislejevem portalu kakovostno figuralno kiparsko uresničitev portalne kompozicije. Glede na ohranjenost vzhodnega portala in zlasti zaradi močno načetih skulpturalnih lastnosti kompozicije obeh plastik atlantov, kajpada pa tudi vsega spremljajočega dekorativnega okvira, je restavriranje le-tega več kot nujno. V tej skrbi je uvrstil Pokrajinski muzej Murska Sobota projekt restavriranja baročnega portala v svoj program dejavnosti za leto 2000 in zanj zaprosil finančna sredstva pri Ministrstvu za kulturo (v okviru javnega razpisa za financiranje, sofinanciranje ali subvencioniranje kulturnih programov, ki jih v letu 2000 financira Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo) in pri Mestni občini Murska Sobota. Dela oz. restavriranje baročnega figuralnega portala soboškega gradu, ki bodo predvidoma potekala do 20. oktobra 2000, vodi Viktor Gojkovič, akad, kipar, restavrator specialist, sodelavec Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine Maribor. Projekt poteka v sodelovanju z odgovornim konservatorjem, prof. um. zgod, in angl. Nevo Sulič -Urek, višjo konservatorko iz ZVNKD Maribor, in koordinatorjem projekta Janezom Balažičem; univ. dipl. um. zgod., višjim kustosom Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Obvestilo Pokrajinskega muzeja Murska Sobota V Odrancih izdali dve zgoščenki in knjigo soboto ob 19. uri so predstavili v cerkvi Svete trojice v Odrancih izdajo dveh zgoščenk s petjem kolednic in orgelsko glasbo ter knjigo z zbirko kolednic in običajev. Glasba na zgoščenkah je bila posneta pred časom v odranski cerkvi. Projekt je nastal na pobudo Kulturnega društva osem src Odranci, finančno pa so ga podprli iz programa Phare Evropske unije. V knjigi z naslovom Odimo spejvat so zbrali bogato gradivo, ki opisuje koledniške običaje in kolednice med Muro in Rabo. Na prvi zgoščenki, ki so jo izdali in v soboto tudi premierno predstavili, so zbrane koledniške pesmi s srečanja ljudskih pevcev v Odrancih, na drugi zgoščenki pa je orgelski koncert prof. dr. Johanna Trummerja iz Gradca, ki gaje izvedel na orglah v akustičnem prostoru cerkve Svete trojice v Odrancih. Obiskovalci so v soboto najprej prisluhnili zvočnim zapisom koledniških pesmi, med obiskovalci je bilo tudi precej (istih, ki na zgoščenki nastopajo, kot gost pa je na orgle zaigral tudi dr. Johann Trummer. Predstavitev knjige in dveh zgoščenk je vodil dr. Štefan Ferenčak, ki je tudi aktivno sodeloval pri organizaciji in izvedbi projekta. Ob predstavitvi pa je predsednik kulturnega društva iz Odranec Jožef Kociper poudaril, da so taki projekti priložnost, da se še bolj ohranja ljudsko izročilo in da se našo ljudsko glasbo na zgoščenki predstavi tudi drugod po svetu. Ob tem pa seje zahvalil za sodelovanje poleg zgoraj omenjenih še Ivanki Tompa, Mirku Vrbnjaku, župniku Lojzetu Kozarju ter vsem pevcem in pevkam, ki so sodelovali. Zgoščenke in knjigo so po prireditvi gostom delili brezplačno. Projekti so nastali v okviru krovnega projekta Spoznajmo se, s katerim je Kulturno društvo osem src Odranci kandidiralo na razpis programa Phare in dobilo od njih tudi finančno pomoči J. GABOR! 1. bienale slik malega formata Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer, OE Galerija razpisuje 1. bienale slik malega formata v galeriji Anteja Trstenjaka Ljutomer v času od 10. novembra do 2. decembra 2000. Otvoritev razstave bo v petek, 10. novembra 2000, v galeriji Anteja Trstenjaka Ljutomer. Namen razstave in pogoji za sodelovanje Organizator želi razstaviti likovna dela slik malega formata na prosto temo slovenskih likovnih umetnikov ne glede na stil slikanja. Pogoj je, da dela, ki konkurirajo za razstavo in nagrade. ne presegajo dimenzije 80 cm in praviloma ne manj kot 10 cm. Tehnike: olje, akril, mešana tehnika. Dela na papirju so izključena. Avtor lahko sodeluje na razstavi z največ dvema deloma, vendar ne starejšima od dveh let. Dela morajo biti opremljena za razstavo, na hrbtni strani vsakega dela morajo biti ime avtorja, naslov dela, mere, tehnika in prodajna cena. Prijava in pošiljanje del Avtorji predhodno potrdijo udeležbo s priloženo prijavnico, ki jo prejmejo z razpisom. Rok za oddajo prijavnice je v soboto, 14. oktobra 2000. Zadnji rok za sprejem likovnih del je v ponedeljek, 23. oktobra 2000. Likovna dela se pošljejo na naslov: L BIENALE SLIK MALEGA FORMATA, Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer, OE Galerija, Glavni trg 2, 9240 Ljutomer. Vse dodatne informacije dobijo udeleženci bienala po tel. (02) 581 12 95, številka faksaje (02) 581 17 58. Priložnostna razstava Jožeta Kološe - Kološa Umetnostni zgodovinar in višji kustos Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti Janez Balažič je v tretje pripravil razstavo iz velike zapuščine Kološevih fotografij, ki jih hranijo v muzeju. Kot pravi, je to zaveza oziroma dogovor, sklenjen še za umetnikovega življenja, da bi ustanovili stalen in javnosti dostopen Kološev kabinet umetniške fotografije. Tokrat je izbral sedem del iz ciklusa Bekači - demoni iz let 1962/ 63 in fotografske ilustracije Poezij Toneta Svetine iz leta 1970. Razstave, pravi, se bodo nadaljevale vsako leto vse do uresničitve oziroma trajne ureditve omenjenega kabineta. Letošnja je še prav posebna - Jože Kološa -Kološ, rojen leta 1920, bi ob koncu septembra praznoval 80-letnico. - B. B. L., foto: NJ Likovna kolonija v mladinskem klubu AKT V prostorih mladinskega društva AKT Radenci so gostovali zadnje dni septembra slušatelji Visoke strokovne šole slikarstva v Ljubljani (samostojnega visokošolskega zavoda). Kot je povedal njihov dekan Mladen Jernejec, sta začela šolo ustanavljati skupaj s kolegom Darkom Slavcem pred desetimi leti, zadnjih pet let pa je tudi uradno popolnoma priznana. Šola daje podobno znanje kot likovna akademija, ima celo nekatere nove, inovativne predmete, vendar pa ni tako selektivna (trenutno ima v štirih letnikih 90 študentov) ter s tem daje več možnost za vpis kot ALU. Po uspešnem šolanju dobi slušatelj naziv diplomirani slikar. Študentje, ob dekanu so sodelovali An-tea Arizanovič, Matej Avbar, Maja Kovač, Bine Skrt, Štefan Brezovnik, Jur Samec, Tina Drčar, Nina Kresnik, Duša Jesih, Ana Penko in Mojca Muhič, so s svojimi stenskimi poslikavami popestrili notranjo podobo klubskih prostorov AKT-a, v katerih lahko še v tem letu pričakujemo sorazmerno veliko kulturnih in drugih prireditev. BONI M. LOGAR ■ 12 5. oktober 2000, VESTNIK KRIŽANKA OB MESECU VARČEVANJA AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK EGIPČANSKI BOG, STVARNIK SVETA OBLIKA VEČSTAVČNE SKLADBE LJUBLJENEC VPLIVNE OSEBE UPANJE TERMIN POŽELENJE MAKEDONSKO MOŠKO IME ATLANTSKI OCEAN BARIJ AŠKERČEVA PESEM AFRIŠKI VELETOK JAPONSKO MESTO NA OTOKU HONŠU NORVEŠKI PESNIK (IVAR A) I Posojilni kartici LB Karanta in LB Eurocard MOJA DOMAČA BANKA • Prvi „ račun POKRAJINA V SEVEROZAHODNI LIBUI 2 HK*’ S oosojiino kartico SSL, je polise lecsi m poioA« ««owo pri tok> pomurska banka (/© ) ŠVICARSKI DRAMATIK (JOHANNES) MARX NEM.NOGOM. (STEFAN) 26 AN.IGRALKA SOUASHA (MON+GINA) n- tj SL.PISEC (IGOR) J SLAVKO KOTNIK AMERIŠKI IGRALEC CRUISE 5 JOSE CARRERAS M ED.ZVEZ A LET.DRUŽB TELUR r 1 GR.OTOK VKIKLADIH NOČNO ZABAVIŠČE DVOJICA VREDNOSTNI PAPIR 10 PD ZOEa mURDDiSETHiU ^^^srRtsTDPHim MAČJI SAMEC OSLOVA LASTNOST 13 GLAVNO MESTO EGIPTA UDELEŽENEC ALKE . J ' LOBELIJA (LAT.) ’n'r' j POMURSKA BANKA GARJE (KNJIŽ.) JOŽE POJBIČ BOKSARSKO PRIZORIŠČE LIKOVNA UMETNICA 8 /O J pomurska banka S L. POLITIK (HENRIK) MAJHNA NJIVA ČLOVEŠKI ZVOK AMERIŠKI FIZIK. NOBELOVEC (OTO) 4 KIT.IGRALKA NAM .TENISA (CHEN) 22 ČLOVEK Z VEL.OČMI DANSKI OTOK 365 DNI VOLOVSKA ANTILOPA ITALIJANSKI SLIKAR (ANTONIO) NEKD.NEMŠKI POLITIK GL-MESTO SENEGALA ASTAT INDIJSKA DENARNA ENOTA HRV.PISEC (VJEKOSLAV) 11 SKRAJNEŽ VRSTA VRBE KISELKAST OKUS VINA SLOJ PREBIVAL- CEV V BABILONU! NEOBLEČEN ČLOVEK 16 MEHAK BONBON 27 BOLNIK Z AVTIZMOM NARODNO OBLAČILO RUSKI FIZIK, NOBELOVEC (NIKOLAJ) VOLTAMPER PREDMESTJE SPUTA 3 SLOVENSKI NOG.KLUB ZOBATI KIT ENOROŽEC THOMAS ? EDISON NASPROTJE PRIDNOSTI POMURSKA BANKA MAJHEN MOČVIRSKI SESALEC JAPONSKI OTOK 30 FIZIK TESLA SLOVENSKI ZGODOVINAR (LOJZE) NEPRIJETEN OBČUTEK SLOVENSKI OPERIST ŠVICARSKI KANTON MESTO V S.BOLGARIJI DEL SPODNJEGA PERILA DELO TLAČANOV POTOPISEC (ZVONE) 29 DUŠAN LOPARNIK VOJ.VODJA KARTAGINE AM.PEVEC (BOB) JUŽNI DEL FRANCIJE KANTAVTOR SMOLAR DELAVEC V ARHIVU 7 DEL TEDNA NEM.HORNIST (PETER) NAROD NAJVIŠJA GORA V TURČUI SNOV, KI RAZTAPLJA ORG.SNOVI EGIPČANSKI SVETI BIK ZORAN ARNEŽ IVO? RIBAR FR.SLIKAR (VICTOR) 24 POSLEDICA MRAZA 70 9 IT.FILMSKI KOMIK TROPSKI VIHAR KDOR KOGA POSVOJI 20 GNILA SNOV NAVIGACIJ. NAPRAVA GRACE KELLY MESTO V MAKEDONIJI VRSTA TESTENIN 15 AM.IGRALEC (BEN) ZBADLJIVA MISEL /A . AM.IGRALKA MACGRAW ČRNSKO ZBOROVANJE AGAMEMNONOV SIN IZ GRŠKE MITOLOGIJE GLMESTO AZERBAJDŽ. JUŽNOAM. INDIJANEC ALKOHOLNA PIJAČA 28 IRIDIJ JEZ NA REKI PARANA, PARAGVAJ IZBRANOST, DOLOČENOST NEUMEN ČLOVEK NEAPELJ (ITAL.) EDEN OD ČUTOV DRAG KAMEN VIKINŠKO IME ZA OBALO SEV. AMERIKE TOMISLAV NERALIČ MALA AZUA 17 RUS.MESTO NA URALU PRIPADNICA ARABCEV MOŽEV ALI ŽENIN OČE MESTOV SEVERNI NIGERIJI 12 PRIDELOVALEC OLIV KLADA ZA SEK.DRV LETNI GOZDNI POSEK NAŠITEK NA USNJU SRB.PISEC OBRADOVIČ IZR.PREROK VETROVKA S KAPUCO ETBIN KRISTAN SULTANOV UKAZ SLIKARJEV PRIPOMOČEK 23 PLAČILO ZA UPORABO CESTE ROMBIČNI KALCIJEV KARBONAT VRSTA EKSPLOZIVA SL.PEVEC (LADO) f • •httpvVIdik.r i-lb.si Bližnjica do banice UMET.ZGOD. (FRANCE) BELG.MESTO (YPRES) 19 REKA V IRAKU D.PRITOK DONAVE ^5 IVAN CANKAR JAPONSKA PLESALKA (KEI) NAJSVET. ZVEZDA 18 ZDA (ORIG.) 8=3 - SUM.BOG. PLODNOSTI OSEBNI ZAIMEK DEL NOGE MONGOLSKI VLADAR MORJE- PLOVEC KRAJ PRI GORNJI RADGONI RT V VZH. ŠPANIJI 21 TITO GOBI NEKD.JAP. GL.MESTO NEMŠKA ZALOŽBA ANTIČNO RAČUNALO INDIJSKI PISATELJ (MULK RADŽ) 25 IZREDEN POJAV - •• ALB.POLITIK (FATOS) JAZ (LAT.) VRSTA SOCVETJA POMURSKA BANKA ITAL.MESTO JUŽNO OD BOLZANA SL.PISEC (FRAN) 6 MESTO V ISTRI OSSIP ZADKINE GERARD DEBREU ORANJE J pomurska banka Pomorca Oton, 4jt. Mmdu Sobota. Vedno prava rešitev PRIPRAVA NA JAHALNIH ŠKORNJIH UČENČEV ŠOLSKI IZDELEK JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA KONEC POLOTOKA NEKDANJE IME ZA NEMŠKA SOCIOLOGINJA. DRAŽILNO NASLADILO 14 pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Nagradni razpis: med reševalce (delavci banke in njihovi svojci nimajo pravice sodelovanja), ki nam bodo poslali kupon s pravilno rešenim geslom, bomo razdelili 3 nagrade: 1. nagrada 40.000,00 tolarjev 2. nagrada 30.000,00 tolarjev 3. nagrada 20.000,00 tolarjev Rešitev - kupon (na dopisnici) z nagradnim geslom pošljite najpozneje do 20. oktobra na naslov: Podjetje za informiranje, Ul. arhitekta Novaka 1,3,9000 Murska Sobota. Javno žrebanje pravilnih rešitev bo v torek, 24. oktobra 2000, dopoldan na Murskem valu. Izid žrebanja bo objavljen v Vestniku 26. oktobra. Naslov pošiljatelja: 2 o a 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 S 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 WII , 5. oktober 2000 KMETIJSTVO Izbrali najboljše reje prašičev v Sloveniji Siničevi iz Vanče vasi epubliška komisija za odbiro in ocenjevanje plemenskih merjascev je imenovala komisijo z nalogo, da izbere najboljšo rejo prašičev v Sloveniji med vzrejnimi središči in farmami. Dogovorjeni so bili kriteriji izbire, na podlagi katerih sta bili izbrani dve reji v Sloveniji kot najboljši. Kriteriji za izbiro so bili naslednji podatki: Število živorojenih pujskov/ gnezdo 10 in več Število odstavljenih pujskov/ gnezdo 9 in več Delež izgub manj kot 10-odsto-ten Število krmnih dni/odstavljene-ga pujska manj kot 18 Poleg podatkov, ki so bili osnova za izbiro, si je komisija ogledala pet ožje izbranih kmetij in na podlagi podatkov in strokovne ocene, urejenosti in splošnega stanja na kmetiji dve predlagala za priznanje. Najboljši reji v Sloveniji za leto 1999 sta bili kmetiji Franca Sinica iz Vanče vasi in Danijela Gojkoška iz Sp. Hajdine. Priznanji sta prijeli kmetiji na prašičerejskem dnevu na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Ker je kmetija Franca Sinica z našega okolja in spada pod kontrolo ŽVZ-ja za Pomurje, na-kar smo zelo ponosni, Vam jo želimo na kratko predstaviti. Kmetija Franca Sinica iz Vanče vasi je 4 km oddaljena od Murske Sobote in je na obrobju vasi. 40- Biki lisaste pasme v osemenjevalni sezoni 2000/2001 isasta pasma ima pomembno vlogo v slovenski govedoreji, saj zavzema več kot 60 odstotkov od skupne črede goveda. Da bi bilo delo rejcev in strokovnjakov uspešnejše, izdela Govedorejska služba Slovenije z območnimi zavodi katalog bikov. V njem so predstavljeni biki lisaste pasme, ki imajo po mnenju republiške komisije za oceno bikov dovoljenje za osemenjevanje v sezoni 2000/2001. Rejcem je vsako leto na voljo seme pozitivno testiranih bikov, ki so namenjeni za izboljševanje posamezne ali več lastnosti. S temi biki lahko rejci ob pravilni izbiri bika povečajo mlečnost in vsebnost hranilnih snovi, izboljšajo telesne OPOZORILO: Zaloge semena teh bikov so omejene, zato naj ga rejci uporabljajo samo za najboljše krave molznice v svojih čredah. Prav tako naj pred vsakim pripustom rejci temeljito pregledajo poreklo svojih plemenic, ker so linije teh bikov zelo razširjene v populaciji lisate pasme in je možnost, da pride do osemenjevanja v sorodstvu. Preglednica 1: Seme bikov lisaste pasme za doplačilo Številka in ime bika Oče, linija PV mleko I kg ) PV mast I kg I PV belj. 1 kg ) PV 12 IBM Skup. index mleko Kapa kazein Doplačilo SIT 120724 HORKO DE/52964 HODSCHA 390,3 14,3 13,9 122,9 113,8 AB 800 120830 ZVONKO 720298 ZEUS 398,5 19,6 11,9 123,7 111,9 800 120743 REŠ 720271 RENNER 288,9 8,1 9,9 115,2 108,2 400 120657 HELIJ 720251 HORROR 356,6 20,7 12,0 124,4 107,5 AB 400 120713 GREN DE/8595/10 GOLF 183,2 18,6 9,1 120,1 107,1 AB 400 120736 RELKO 720271 RENNER 345,2 12,9 7,1 114,8 105,9 AA 400 140573 NORIK FR/4602434 NEBELEUX 286,4 16,7 9,5 119,4 105,8 400 120569 SOSED 720201 STREIF 261,7 12,6 9.3 117,1 105,1 300 120832 j PETEK 720300 PRAM 251,1 18,9 9,4 120,6 109,2 300 120842 BOS* 720329 BIMUELLER 436,8 18,0 10,6 121,4 104,4 200 120780 ZEKAN 720298 ZEUS 204,7 5,9 8.7 112,7 106,1 BB 200 120711 ROTOR DE/165664 R0MULUS 191,8 16,6 5,7 115,3 104,3 200 hektarska kmetija se ukvarja izključno z rejo prašičev in ima od leta 1991 tudi status vzrejnega središčav zasebni prašičereji. Že od leta 1990 vodi kmetija predpisano rejsko dokumentacijo, ki je osnova za izračun podatkov plodnosti, iz katerih je razvidno rejsko delo na kmetiji. Na obdelovalnih površinah pridelujejo: koruzo, pšenico in sladkorno peso. Kmetija se je pred osmimi leti v celoti preusmerila v rejo prašičev, pred tem pa so se na kmetiji ukvarjali tudi z govedorejo. Leta 1990 so uvozili iz sosednje Madžarske 15 plemenskih svinj in pripadajočega merjasca, t. i. KA-HYB, potem pa so se v celoti usmerili v slovenski selekcijski program in križanje pasme švedski landrace z velikim jorkširjem ter termfnalnimi pasmami. Trenutno je na kmetiji 80 plemenskih svinj, polovica pasme švedski landrace za prirejo mladic linije 12, polovica pa je križank linije 12 za komercialno rejo prašičev pitancev. Na kmetiji so tudi štirje merjasci pasme large white, nemški landrace in linija 54. Prav tako so za kmetijo pomembne storitve osemenjevalnega centra za | lastnosti, vime, noge in skupni prihodek po živali. Kot novost je bila v letošnjem letu uvedena diferencirana cena za dozo semena. Sklep o doplačilu doze semena pri določenih bikih je bil sprejet na seji upravnega odbora Zveze društev plemenske merjasce, ki precej svinj tudi umetno osemeni. Rezultati plodnosti, doseženi v letu 1999 število prasitev: 131 število živorojenih pujskov na gnezdo: 10,65 število odstavljenih pujskov na gnezdo: 9,95 delež izgub: 6,5 % število živorojenih pujskov na svinjo letno: 24,2 število krmnih dni na odstavljenega pujska: 16,1 Iz zgornjih rezultatov lahko razberemo, da ima kmetija zelo dobro plodnost, in s tem je seveda povezana tudi gospodarnost celotne reje. Laktacija in poodstavitveni premor, ki v zelo veliki meri vplivata tudi na končni rezultat prireje na kmetiji in rezultate plodnosti, stav priporočenih merilih. Na kmetiji so trenutno zaposleni trije ljudje, ki se ukvarjajo s prirejo prašičev in obdelovanjem zemlje. Posamezne faze proizvodnje so med sabo prostorsko ločene. Kapaciteta porodnišnice je: 19 porodnih boksov in trije začasni v starem objektu ter čakališče z individualnimi boksi za 40 plemenskih svinj ter 4 skupinski boksi za po 3 živali. Boksi za merjasce so na izpustih in na slami. Vzreja plemenskega materiala poteka v objektih z izpusti, 9 boksov, v sedmih boksih rejcev govedi lisaste pasme Slovenije 29. 05. 2000 v Mariboru. Osnova za določanje višine doplačila je standardizirana plemenska vrednost (PV 12) za indeks beljakovin in mlečne masti (IBM). V osemenjevalni sezoni 2000/ 2001 je bilo za doplačilo predlaganih 12 bikov lisaste pasme. Višina doplačila za dozo posameznega bika je odvisna od plemenske vrednosti za mleko (kg), mlečne masti (kg), beljakovin (kg), standardizirane PV za IBM, skupnega indeksa za mleko in tipa kapa kazeina. Osnovna cena za dozo semena drugih domačih bikov lisaste pasme je 700 SIT. (Nadaljevanje prihodnjič) MARJAN ŠPUR, UNIV. DIPL. INŽ. ZOOT., ŽVZ ZA POMURJE ■ brez izpustov poteka vzreja do 90-kilogramskih pujskov, del vzreje pa poteka v dveh boksih na globoki nastilj, vsak je za 40 pujskov. ■ Krmljenje poteka izključno s suho krmno mešanico, vso krmo pripravijo doma, dokupijo le manjkajoče komponente. Koruzo skladiščijo v obliki celega zrna ter jo sproti uporabljajo in vključujejo v krmne obroke. Druge komponente, ki jih vključujejo v krmne obroke, pa so še ječmen, pšenica, otrobi, sojine tropine in mineralno-vitaminski doda- V pomurskih občinah po podobnih merilih Nadaljevanje s 3. strani. Radgonska občina bo v prvi fazi od države prejela 23.179.217 tolarjev, škodo je prijavilo 843 oškodovancev, izločili pa so vso škodo, ki ni presegla 30 odstotkov. Sredstva bodo namenili predvsem za nakup živinske krme, vsi oškodovanci pa naj bi dobili povrnjen enak odstotek nastale škode. V občini Gornji Petrovci je škodo do 30. junija prijavilo 470 upravičencev, država pa jim v prvi fazi zagotavlja 10.268.925 tolarjev. S sanacijskim programom so 2 milijona tolarjev namenili za sanacijo 25,21 hektarja sadovnjakov, razliko pa za nakup krme za ohranitev staleža živine. Po hektarju žit, pese ter travne in koruzne silaže bodo oškodovanci prejeli 6.766 tolarjev. Pri Gradu je škodo prijavilo 420 oškodovancev, ob zaključku naše redakcije so sanacijski program še pripravljali, prizadevajo pa si, da bi 13.487.904 tolarjev državne pomoči kar najbolj pravično razdelili. Občini Hodoš je država v prvi fazi namenila 2.627.313 tolarjev, škodo je prijavilo 67 oškodovancev, ti pa bodo dobili sredstva v enak odstotku glede na ocenjeno škodo. Podobno bo tudi v občini Kobilje, ki ji država v prvi fazi zagotavlja 4.553.367 tolarjev, sredstva pa bodo prednostno namenili za delno povračilo stroškov setve strniščnih dosevkov in nakupa krme ter za jesensko setev. Enak odstotek glede na prijavljeno škodo bodo dobili tudi oškodovanci v občini Križevci pri Ljutomeru, kjer je škodo prijavilo 356 oškodovancev, od države pa bodo dobili v tej fazi 20.063.146 tolarjev. V občini Kuzma je škodo prijavilo 250 oškodovancev, država jim namenja 3.633.934 tolarjev, pri delitvi pa bodo za vse upoštevali enaka merila. 21.162.683 tolarjev državne pomoči bodo v lendavski občini razdeli po enakih kriterijih. Škodo je prijavilo 491 oškodovancev, po navodilih državne komisije pa so morali izločiti škodo v vinogradih. V ljutomerski občini v prvi fazi pomoči ne bodo namenili sadjarjem, 21.083.520 državnih sredstev pa bodo v enakem odstotku razdelili med ostale oškodovance. Škodo je do 30. junija prijavilo 650 oškodovancev. V občini Moravske Toplice so med 1.048 prijavami v prvi fazi izločili vse tiste oškodovan- tki. Krmni obroki so prilagojeni in uravnoteženi za posamezne faze reje. Kmetija v glavnem proizvaja gnojevko in gnoj, ki ga uporabi na lastnih obdelovalnih površinah. Seveda ima dovolj skladiščnih prostorov za gnojevko in urejeno gnojišče za gnoj, tako da ni problemov z razvozom v zimskem obdobju. Kmetija se ima namen v prihodnje tudi širiti, razmišljajo o novogradnji objekta za pitanje prašičev, ker bi na ta način zaokrožili celotno prirejo na kmetiji. Ker ima kmetija mladega naslednika s končano srednjo kmetijsko šolo, je seveda tudi zelo perspektivna in bo nedvomno na vseh področjih še naprej dosegala kakovostne rezultate. ZORICA ABRAHAM PANIČ, UNIV. DIPL. INŽ. ZOOT ŽVZ ZA POMURJE, M.SOBOTA■ ce, pri katerih skupna škoda ni presegla 150 tisoč tolarjev (ti bodo sredstva prejeli v naslednjih fazah). Preostalim 571 oškodovancem bodo tako razdelili 41.263.926 tolarjev, kolikor je država v prvi fazi namenila za sanacijo škode v tej občini. V soboški občini, ki bo imela v prvi fazi na voljo 23.029.901 tolar, je škodo prijavilo 705 oškodovancev, s sanacijskim program pa želijo sredstva kar najbolj pošteno razdeliti vsem upravičencem. V odranski občini je škodo prijavilo 266 oškodovancev, država jim namenja 6.362.363 tolarjev, vsem pa bodo škodo povrnili v enakem odstotku. V enakem odstotku bodo škodo povrnili tudi v puconski občini, kjer so prejeli 1.100 prijav, država pa jim v prvi fazi zagotavlja 20.115.919 tolarjev. 8.118.129 tolarjev državne pomoči bodo v radenski občini prednostno namenili za nakup živinske krme, škodo pa je prijavilo 233 oškodovancev. Le 68 oškodovancev pa je prijavilo škodo v razkriški občini, kateri je država namenila 1.108.924 tolarjev. Do povračila bodo upravičeni vsi v enakem odstotku.. Občina Rogašovci bo 9.149.748 tolarjev razdelila približno 400 oškodovancem, sredstva pa bodo delili po navodilih državne komisije za sanacijo. Podobno bo tudi v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer država 421 oškodovancem namenja 14.180.679 tolarjev. 11.383.373 tolarjev pa bodo v prvi fazi razdelili tudi med 518 oškodovancev v šalovski občini. Dobre tri milijone so namenili za povračilo škode v vrtnarstvu, vinogradništvu in sadjastvu, preostalo pa za nakup in regresiranje krmnih rastlin in za jesensko setev. V tišinski občini bodo za sanacijo dobili 11.271.745 tolarjev, škodo je prijavilo 521 oškodovancev, izločili so škodo, ki ne presega 30 odstotkov, vsi pa bodo do povračila upravičeni v enakem odstotku. Podobno bo tudi v turniški občini, kjer bo za 532 oškodovancev na voljo 20.630.467 tolarjev. V enakem odstotku bodo škodo povrnili tudi v velikopolanski in veržejski občini. V prvi je škodo prijavilo 168 oškodovancev, država pa jim namenja 3.078.905 tolarjev, v drugi pa je škodo prijavilo 89 oškodovancev, iz države pa bodo v prvi fazi dobili 4.288.146 tolarjev. LUDVIK KOVAČ ■ Semena žit, fitofarmacevtski pripravki in mineralna gnojila za jesensko setev KZ Gornja Radgona, prodajalna Gornja Radgona Artikel Pakiranje MPC z davkom ___________________________________za kg Ozimna pšenica_____________________ Žitarka 50/1 ali 25/1______________89,20 Soissons____________40/1______________93,25 Justus______________40/1______________93,25 Profit______________30/1______________93,25 Ozimni ječmen:_________ Plaisant____________25/1__________________93,25 Rex 40/1 ali 25/1________________________89,51 Fitofarmacevtski pripravki:_____________ Cougar_________________________________11 4.997,38 Dicuran forte 80 wp 1 kg 5,261,11 Mentor________________11 1.917,04 Stomp 330c 11 1.650,38 Mineralna gnojila:________________________ NPK 7:20:30 50/1_54,36 NPK 15:15:15 50/1______________40,94 SKZ Črenšovci, prodajalna Črenšovci_______ Artikel Pakiranje MPC z davkom _________________________________________za kg Ozimna pšenica_________ Marija______________50/1__________________85,00 Žitarka_____________50/1______________85,00 Justus______________40/1______________92,50 Profit______________30/1______________85,00 Lenta_______________50/1______________85,00 Murka_______________60/1______________92,50 Brutus______________40/1______________92,50 Ozimni ječmen:_________ Rex_________________25/1__________________92,50 Fitofarmacevtski pripravki: Dicuran forte 80 wp 1 kg 5.531,10 Mineralna gnojila: NPK 7:20:30 50/1_50,90 KZ Gornji Petrovci, prodajalna Guruji Petrovci Artikel Pakiranje MPC z davkom ___________________________________za kg Ozimna pšenica_____________________ Žitarka_____________25/1______________90,00 Srpanjka____________30/1______________90,00 Justus______________40/1______________90,00 Profit______________30/1 90,00 Lenta 50/1______________90,00 Renan_______________30/1______________90,00 Ozimni ječmen:____________________________ Rex 25/1______________90,00 Ozimna rž:________________________________ Warko 35/1______________91,00 Marder______________35/1 109,30 Fitofarmacevtski pripravki:_______________ Dicuran forte 80 wp 1/1___________________5.177,80 Mineralna gnojila: NPK 7:20:30 50/1__________________52,90 SKZ Kmetovalec, Ljutomer___________________ Ozimna pšenicaPakiranje MPC v sit Žitarka . 30/1______________86,72 Soissons____________40/1______________92,14 Justus______________40/1______________92,14 Profit______________30/1______________92,14 Larb________________40/1______________86,72 Luna________________40/1______________92,14 Brutus______________40/1______________92,14 Ozimni ječmen:____________________________ Plaisant 25/1 92,14 Rex_________________30/1______________86,72 Fitofarmacevtski pripravki:_____________ Cougar________________________________1/1 4.694,00 Dicuran forte 80 wp 1/1 5.153,00 Mineralna gnojila: __________ NPK 7:20:30 50/1 49,12 NPK 6:12:24 50/1______________39,54 NPK 0:10:30+0,2 B50/1_________________38,00 NPK 0:10:30+3+0,1 B50/1 49,66 UREA 46% N 50/1 37,30 Zadruga sklepa pogodbe o odkupu pšenice in ječmena. Ob sklenitvi pogodbe priznava 2 % popusla. Pri plačilu e 15 dneh dodatni 1 % popusta. Popravek V prejšnji številki Vestnika je prišlo do napake pri cenah mineralnih gnojil v trgovini Kmečki dvor -SKZ Klas Križevci pri Ljutomeru. Dejanske cene sn: Min, gnojila: Pakiranje MPC v sit za kg NPK 7:20:30 50/1 57,76 NPK 8:26:26 50/1 60,00 Ob gotovinskem plačilu dajejo 5 % popusta. IZ NAŠIH KRAJEV 5. oktober 2000, VESiM Marjanova gobarska sreča Sončnica velikanka Simon Novak iz Motvarjevec je pridno pomagal babici Olgi Fehir pri delu na vrtu in narava ju je bogato obdarila s pridelki, še zlasti s korenjem. Eden od njih tehta 1.450 gramov. Vitaminov pa res ne bo manjkalo! Marjan Ošlaj od Svetega Jurija na Goričkem je znan kot dober »frajkinclar«, saj ga ni dela, ki ga ne bi znal sam opraviti. Sodelavci iz tovarne LIV, kjer je zaposlen, povedo vse dobro o njem, pa tudi to, da lahko kadarkoli, četudi z baterijsko svetilko, najde gobe. Športno društvo Opel MS Bakovci je organiziralo igre na vodi (gramoznici). Dvanajst ekip se je pomerilo v petih disciplinah. Tekmovalci so imeli (zaradi večje varnosti) rešilne jopiče. Bolj kot tekmovanje, je bil čar iger druženje ljudi, ki ljubijo naravo, vodo in dobro družbo. Na tekmovanju je zmagala ekipa prevozništva Vereš iz Bakovec. . ^modrost ns. izkušnje m m poštenost. » Za polno življenje ljudi vseh starosti Nas ne zanima le "tretja univerza" in domovi starejših, ampak še kako tudi vrtci in brezplačno in kakovostno izobraževanje mladih. Mi se ne borimo le za pokojnine, pač pa tudi za nova delovna mesta in spodobne plače, za gospodarnost na vseh nivojih, za dostopno zdravstveno varstvo, za dobre odnose med nami in s sosednjimi državami, za enakopravnost pri vstopu v Evropo, za stanovanja za mlade in ohranjanje okolja, ... skratka za prijazno družbo vseh starosti. Nas zanima usoda naših potomcev! Volite zase! Volite DeSUS! DeSUS izkušnje poštenost strpnost modrost www.desus.si No, te pa mu prejšnji teden ni bilo treba prižgati, saj se mu je kot dobremu gobarju, kot je sam izjavil, nasmehnila velika gobarska sreča. Njegov jesenski, po goričko hajdinski grbanj dvojček je tehtal namreč kar 1.400 gramov; »bratje«, ki jih je našel v neposredni bližini, pa skupaj več kot sedem kilogramov. Marjan je povedal, da nabere v običajni gobarski sezoni do 25 kilogramov gob. Letos pa je gob očitno veliko več, saj jih je samo v prejšnjem tednu nabral - 50 kilogramov. Jezi pa ga, ker nekateri kar z grabljami in drugimi pripomočki odkrivajo in uničujejo gobji in svoj življenjski prostor. Če se bo tako nadaljevalo, bo gozd postal čez nekaj let -makadamska cesta. MILAN GABER! Miki Muster tokrat drugače... ajbrž ga ni med nami, ki ne bi slišal zanj. Navduševal nas je s svojimi stripi, po- katerih mnogi radi posegajo še danes. Marsikdo pa najbrž ne ve, da se je rodil pred petinsedemdesetimi leti v Murski Soboti. Po dveh letih se je preselil v Ljubljano. Med drugo svetovno vojno seje zopet vrnil v Mursko Soboto, kjer je končal gimnazijo in se ponovno vrnil v Ljubljano. Kot študent se je v počitnicah do 1956. leta vračal v rojstno Mursko Soboto in okrog sebe zbiral mlade, ki so se navduševali za plavanje, jih treniral in pripravljal na tekmovanje. Pred dnevi je bil v rojstnem mestu, ko so praznovali 55-letnico gimnazijske mature. Od 50 maturantov jih je prišlo le 12, ki so obujali prijetne in nepozabne spomine na dijaška leta. Mi pa smo z velikim zadovoljstvom izkoristili njegovo navzočnost za kratek pomenek. Pogovarjali smo se z Mikijem Mustrom, znanim avtorjem stripov, med katerimi so bili najbolj znani Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik ter filmskim animatorjem, kjer velja omeniti znano Zimsko zgodbo in Nicka Knat-tertona. Tokrat pa ne bomo govorili o njegovem bogatem ustvarjalnem delu doma in v tujini, temveč in predvsem o športu, za kar imamo poseben razlog. Miki Muster je namreč na nedavnem svetovnem prvenstvu veteranov v plavanju v Munchnu v Nemčiji dosegel izjemen uspeh. Na šestih tekmovanjih je dobil kar štiri medalje, zlato in tri bronaste. Zlato medaljo je dobil v maratonu na 5 km, bronaste pa v kravlu na 200, 400 in 800 metrov. - S plavanjem ste se v mladostnih letih ukvarjali v Murski Soboti. Kako se spominjate tistih časov? »Med počitnicami sem kot študent prihajal v Mursko Soboto in zbral okrog sebe od deset do petnajst mladih, ki so imeli veselje do plavanja. Bili smo združeni v plavalnem klubu soboškega Partizana in tekmovali v drugi slovenski plavalni ligi, kjer so nastopala še moštva Maribora, Celja, Radovljice, Prebolda, Kranja. Med takratnimi plavalci so bili Hradil, Kramberger, Ring-bauer, Srakova, Renglova in drugi. V tistem času ni bilo takšnih možnosti, kot jih imajo plavalni klubi danes. Trenirali in tekmovali smo v malem 33-metrskem Emilija Zorko - Fujs iz Murske Sobote je spomladi dobila iz Nemčije seme okrasne sončnice in ga posadila na vrtu družinske hiše v Ciril-Metodovi ulici. Semena so vzklila in sončnice so rasle in rasle, toda da bodo zrasle v višino več metrov, ni slutila. Sončnica na fotografiji sega v višino 420 centimetrov. Gojiteljica me je malo okarala, češ da bi moral priti kak teden prej, ko je cvetelo vseh 50 cvetov, zdaj pa so nekateri že oveneli. No, tudi teh je še nekaj ducatov, sicer pa, če se vam ljubi, jih preštejte. Emilija in njen mož Alojz, sicer znan krojaški mojster, ki pa je tudi pridno zalival sončnice, sta medtem večino sončničnih semen pospravila. Nekaj sta jih tudi razdala in prav nič ne bosta nevoščljiva, če bo komu zrasla drugo leto še višja sončnica, kot je tale na posnetku. - Foto: Š. S. bazenu, kjer je bila voda zelo mrzla, tako da dolgo nisi mogel zdržati v bazenu. Toda bili smo veliki zanesenjaki, in čeprav smo bili večkrat lačni in brez denarja, imam lepe spomine na tiste čase. Bil je to čas, ko je bil šport še šport. Ekipo sem ves čas treniral sam, le zadnje leto smo dobili trenerja Bulča iz Zagreba.« - Kako to, da ste se po toliko letih vrnili med plavalce -tekmovalce? »V starejših letih moramo nekaj storiti za svoje zdravje. Sam sem se odločil za plavanje, ker pri tem športu ni poškodb kot pri nekaterih drugih. Odkar sem se zopet začel ukvarjati s plavanjem, se počutim bolj zdravega. Pozimi hodim tri do štirikrat tedensko zjutraj plavat na Kolezijo, poleti pa na morje. Letos sem bil dva meseca na morju in vsak dan preplaval 5 km. Po vsakokratnem treningu se počutim kot prerojen in s plavanjem se bom ukvarjal, dokler bom mogel. Na svetovnem prvenstvu sem videl ljudi, ki so bili stari tudi 90 let. in čeprav so plavali počasi, so poželi največ aplavza. Bili so tudi invalidi s palico, ki niso mogli hoditi, a so plavali. To so nepopisni občutki, ko vidiš take ljudi, koliko dajo na svoje zdravje. Pri tem ne gre za to, da bi moral zmagati, temveč, da vztrajaš in veš, da vse to delaš za svoje zdravje.« -Kljub vsemu so odličja, ki ste jih dobili, nagrada za vašo vztrajnost in velika spodbuda za delo vnaprej. Kakšne načrte imate? »Res je, Če dobiš zlato kolajno, je to nagrada za tvoje delo in vložen trud, saj tega ne more dobiti vsak. Odločil sem se, da se bom naslednje leto udeležil evropskega prvenstva veteranov v plavanju, ki bo na Palmi de Mal-lorci. Mislim, da se bom na tekmovanje še bolje pripravil kot doslej in zopet poskušal dobiti medalje. Odločil se bom še za druge stile plavanja. Poleg kravla, ki sem ga plaval doslej, se bom preizkusil tudi v metuljčku na 200 in 400 metrov ter v maratonu. Nad kratkimi progami na 50 ali 100 metrov nikoli nisem bil navdušen in raje imam dolge proge. Čeprav je moj osnovni cilj plavanja zdravje, upam, da bom dosegel tudi dobre rezultate.« FERI MAUČEC I VESTNIK, 5 oktober 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 V Melincih 51 hiš več, a 197 prebivalcev manj kot pred drugo svetovno vojno Včasih mleli in »cigel delali«, danes hodijo v službo Dogradili vaški dom in ob njem uredili športno igrišče elinci ležijo ob reki Muri. Vrste hiš stoje v več pravokotno križajočih se ulicah. V 211 lepo pozidanih domovih živi 910 prebivalcev. Pred drugo svetovno vojno je tu živelo v 160 hišah 197 prebivalcev več, kot jih je zdaj. Predvsem so se danes izboljšale stanovanjske razmere, saj imajo 51 hiš več kot pred vojno. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Melinci Peter Dugar nam je povedal, da imajo v vasi prvi in drugi razred osnovne šole ter otroški vrtec. Do konca lanskega šolskega leta so v njihov vrtec vozili otroke tudi iz Ižakovec, kjer imajo zdaj svoj vrtec. Ime je dobilo naselje po mlinih. Do druge svetovne vojne so imeli tukajšnji kmetje še osem tance. Drugi se ukvarjajo s V Melincih je manj prebivalcev in več hiš kot nekoč. Foto: F. Š. nadstropju naj bi bil večnamen- Na prvem tekmovanju mladih ribičev za pokal svetojurijske občine je bilo 25 mladih ribičev. V ekip- nem tekmovanju je zasedla prvo mesto (in tako tudi prehodni pokal) ekipa TE Radenci (Grega Prelog, Kristjan Jaušovec in Denis Koren). V posamezni konkurenci pa je zasedel prvo mesto Grega Prelog. Najmlajša tekmovalka je bila komaj triletna Anja Mešiček. Tekmovanje je organizirala RD Gornja Radgoma, temeljna enota Videm ob Ščavnici. Mlade ribiče je prišel pozdravit župan Slavko Mihalič. - Foto: L. Kr. V Bakovcih so že od nekdaj zelo aktivni balinarji, ki delujejo v okviru upokojenskega društva. Posnetek je s srečanja ob tednu upokojencev v Bakovcih, na katerem so sodelovali tudi balinarji upokojenskih društev iz Murske Sobote in Lendave ter Društva za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota. M. J. plavajočih mlinov na reki Muri. Mlini so torej utihnili, imajo pa še brod, ki vozi v Prlekijo. Melinčani so bili znani »ci glarji«. Največ zidakov so izdelali od 1950. do 1970. leta. Na to dejavnost se zdaj spominjajo v okviru posebne, vsakoletne, turi stične prireditve. Kmetov je v Melincih vedno manj. Okoli deset večjih redi mlekarice in pi- Dve pomembni pridobitvi Melinec sta asfaltirano športno igrišče, na katerem stoji predsednik tamkajšnjega sveta krajevne skupnosti Peter Dugar, in večji vaški dom (desno). Foto: F. Š. poljedelstvom. Več kot polovica prebivalcev se vozi v službe v soboško Muro in v druga soboška, lendavska ter ljutomerska podjetja. Za napredek kraja skrbijo tudi domači podjetniki. Skrbeti morajo za poslopji gasilskega in vaškega doma. Slednjega so lansko jesen precej dozidali in na novo so pokrili celotno poslopje. Gre za objekt, ki bo rabil društveni dejavnosti; kulturi, športu in v njem bo prostor za krajevno skupnost. V prvem ski prostor za mlade. Napeljali bodo elektriko, vodovod in vgradili predelne stene. V ta namen uporabljajo denar iz samoprispevka, ki je bil sprejet leta 1997 in 30 odstotkov vrednosti investicije prispeva Občina Beltinci. Športno društvo je zgradilo julija letos asfaltirano igrišče za rokomet, košarko, tenis, odbojko, nogomet. V ta namen jim je prepustila zemljišče krajevna skupnost. Denar sta zagotovila športno društvo in občina. Društvena dejavnost je živahna. Deluje Prostovoljno gasilsko društvo, KUD, športno društvo, društvo upokojencev in turistično društvo. Letos so začeli obnavljati streho vaške kapele. V naslednjih petih letih naj bi dobili kanalizacijo. Polovico stroškov naj bi poravnala matična Občina Beltinci in preostanek gospodinjstva. Skrbijo za čisto okolje. Zanimanje za družabna srečanja v vasi je vedno večje. Ob letošnjem materinskem dnevu se je zbralo okoli 160 vaščank. Novembra pripravljajo srečanje starejših nad 65 let. Predvidoma jih bo prišlo okoli sto. FRANČEK ŠTEFANEC ■ V nedeljo, 17. septembra, so delavci Slovenske pošte, PE Murska Sobota obiskali Gorenjsko Pomurski poštarji so aktivni tudi v svojem sindikatu aposleni na poštah si ne morejo privoščiti izletov med delovnim tednom, saj morajo skrbeti za nemoteno distribucijo poštnih pošiljk in druge storitve. Predsednica sindikata PE Pošte Mur- ska Sobota Sonja Gomboc jih je zato popeljala na sindikalni izlet v nedeljo, a še takrat so morali nekateri dežurati in zato ostati doma. Z Poštarji Poslovne enote Murska Sobota so si izbrali za jesenski izlet ogled blejskega gradu, kravjega bala v Bohinju, Avsenikove galerije in seveda tudi Avsenikove gostilne ob galeriji niso »spregledali«. Sicer pa je bilo najbolj zanimivo na bohinjskem kravjem balu, ki so ga v Ukancu ob Bohinjskem jezeru po vrnitvi krav z gorskih pašnikov (planšarij) priredili že 47. Na začetku programa seje že ob 10. uri predstavil pihalni orkester iz Laškega s skupino mažoretk. Ob 11. uri so Jože Horvat, doma s Pušče, je svojčas delal v Panoniji, potem pa so ga upokojili. Toda kaj, ko je penzija tako slaba; treba je zaslužiti še kaj zraven in - preživeti. Odločil se je za prodajanje palčkov, ki, kot pravi, prinašajo srečo. Pa še nekaj je: zaradi skoraj vsakodnevnega stika z več ljudmi se bolje počuti, kot če bi samo čemel doma. Palčke, ki jih ponavadi prodaja najpogosteje v Moravskih Toplicah, kupujejo predvsem avstrijski turisti. Pa ne samo palčki, ampak tudi ulite gobe in žabe najdejo kupce. Vse to prinaša srečo! - Foto: F. Kuhar Turniška romarska cerkev Marije Vnebovzete je bila gostitelj druge revije župnijskih zborov mariborske škofije. Od pomurskih so sodelovali zbori iz Murske Sobote, Črenšovec in Turnišča. Peli so cerkvene, ponarodele in Slomškove pesmi. Petje je posnel mariborski radio in ga bodo predvajali v treh oddajah v oktobru, novembru in decembru. Pevce so nagovorili turniški župnik Alojz Ratnik, župan Jože Kocet in ravnatelj mariborske škofijske orglarske šole Štefan Ferenček. Občina Turnišče je podarila zborom spominska darila. - Foto: J. Ž. za preproste kmečke jedi, ki so jih pripravljale odranske gospodinje. Izdajo knjižice so omogočili razni sponzorji, gmotno pa jo je podprla tudi odranska občina, saj jo promovira po vsej državi. M. J. I Na kratko Slovenske gorice V priznanem gostišču Šiker med Mariborom in Lenartom so razstavili staro kmečko orodje in nekdanje stroje. Na otvoritvi je bil -poleg številnih drugih gostov - tudi minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. (J. Ka.) si imeli gostje priložnost ogledati nastop bohinjskih folklornih skupin z gosti iz Avstrije ter poslušati pevko ljudskih pesmi Vido Frajham. Glavni del prireditve pa seje začel ob 12.30 z mimohodom bohinjskih planšarjev in majerjev z živino, ki so jo prignali s poletne paše na planinskih pašnikih. Za pravo razpoloženje po 13. uri pa je poskrbel ansambel Ekart. Pomurski poštarji pa so si z zanimanjem ogledali tudi vzporedne zabavno-športne igre, ki jih je organizator pripravil na istem prostoru kot kravji bal. Pomur-ci, Primorci, Ljubljančani, Štajerci, gostje iz Italije in Avstrije in vse Slovenije so si s posebno pozornostjo ogledali športne igre na temo starih planinskih in kmečkih običajev - prikaz spretnosti rezanja plohov in natančnega podiranja visokih plohov na balone. Poleg pašne živine s planin so obiskovalcem predstavili še domačo bohinjsko kravo Ciko. Seveda so ob primerno zasoljenih cenah in Gorenjskih odmerkih porcij ponudili tudi hrano iz domače bohinjske in lovske kuhinje, o kateri bi lahko rekli marsikatero pikro. BORIS HEGEDUŠI 16 REPORTAŽA 5. oktober 2000, ISTIH aša Merc, 22-letno svetlolaso dekle iz Maribora, je pred dvema tednoma postala miss Slovenije. Prav gotovo bi si v teh predvolilnih dneh marsikateri slovenski politik želel, da bi ga novinarji oblegali tako, kot so v zadnjih dneh Mašo, ki je na naslovni strani skoraj vseh slovenskih revij. Pogovarjala sva se zvečer po osmi uri in tega dne je imela za sabo že osem pogovorov za medije in kar nekaj kilometrov vožnje od enega do drugega medija po severovzhodni Sloveniji. Med drugim je sledil še pogovor za Murski val s Simono Špindler. Spremljal jo je lastnik licence za izbor miss Slovenije za miss sveta Zdravko Geržina, prav tako Mariborčan, ki skrbi za organizacijo izbora, vse priprave in potovanje na izbor za miss sveta že deveto leto zapored, zato se dobro zaveda, kako pomembno je, da je med množičnimi mediji za to veliko zanimanje in da veliko gledalcev spremlja to prireditev, ki je že vrsto let ena najbolj gledanih oddaj na televiziji. Ko Maša posluša vprašanje, se mi za trenutek zazdi nekoliko odsotna, zamišljena. »Vam je všeč, da ste kar čez noč postali tako znana slovenska osebnost, da ste na naslovnicah skorajda.vseh revij, da se ljudje na cesti ozirajo za vami?« Odgo- I Miss Slovenije Maša Merc Izkušnje prinese tudi samozavest Kriteriji lepote so po svetu precej različni vori: »Ne, to me ne moti. Dejansko nisem niti opazila, da bi se ljudje kaj dosti ozirali za mano. Res pa je tudi, da sem imela v preteklih dneh, po izboru, toliko obveznosti, da si kakega daljšega sprehoda po cesti, med ljudmi niti nisem imela časa privoščiti. Mislim, da se nekako navadiš na to, da te ljudje pač poznajo, in na to niti nisi tako pozoren. Običajno niti nisem preveč pozorna nato, ali me ljudje opazujejo.« Maše smo se ob tem izboru mnogi spomnili, saj se je kar nekajkrat pojavila na naslovnih straneh slovenskih revij in na modnih pistah pa tudi na izboru je nekako izstopala, čeprav je težko reči, zaradi katerih lastnosti. Gotovo pa se je opazilo, da je imela za sabo že nekajletno manekensko kariero. O svojih začetkih manekenske poti, ki so povezani z letom 1996 in izborom za fotomodel, kjer je zmagala, je Maša povedala: »Leta 1994 prvič stopila na manekensko pisto na izboru model ’94, kmalu po zmagi na tem izboru pa sem dobila tudi ekskluzivno ponudbo za manekensko delo v Milanu. Ker sem bila stara takrat šele 16 let, sem imela na začetku nekoliko treme, vendar pa delo na tem področju hitro prinese dovolj samozavesti. Na takratni izbor sem dejansko prišla bolj po naključju. Bila sem pri frizerju, kjer sem srečala vizažistko Ksenijo Pehlič, ki me je nagovorila, da sodelujem na izboru. Iz dosedanjega manekenskega dela imam predvsem pozitivne izkušnje. Vem, da se o manekenskem delu v tujini govori negativno, češ da se nekatera dekleta izkorišča, vendar je moja izkušnja zelo pozitivna. Tam sem delala v sodelovanju z modno agencijo iz Ljubljane, ki je šla tudi z nami v Milano in me ves čas usmerjala, tako da dejansko ni bilo nobenih težav, ampak le profesionalno delo z moje in njihove strani.« Ob teh izkušnjah iz preteklosti tudi na letošnjem izboru za miss Slovenije ni imela veliko treme pa tudi dekleta so se dobro razumela. Bilo je sicer precej naporno, veliko priprav v Cankarjevem domu in na POP-tv, vendar pa pravi, da je bila ekipa, s katero so dekleta sodelovala, zelo profesionalna in jim je vlivala samozavest ter jih mirila. Priznava, da si je zmago želela, vendar pa pravi, da so bila tudi druga dekleta zelo lepa. Po izboru so sledili intervjuji in dogovori. Doslej seje pogovarjala že z nekdanjima mišicama Majo Šimenc in Alenko Vindiš, tako da približno že ve, kaj lahko pričakuje in kako bo vse skupaj potekalo. Gotovo pa ji bo v naslednjih dneh veliko razložil in svetoval tudi Zdravko Geržina. Geržina je povedal, da je bilo letos najmanj kandidatk prav iz Pomurja, vendar pa to ni znak konzervativnosti ali česa podobnega, ampak dejstva, da v pokrajini ob Muri nimamo modnih agencij. Dekleta pa se odločijo za to običajno na spodbudo modnih agencij ali plesnih šol. Letos je bilo največ kandidatk s Štajerske, skoraj polovica, zato tudi ne preseneča, da so bile miss in njeni dve spremljevalki Štajerki. Doslej je Štajerska vodila po količini kandidatk, vendar so se letos prvič zares izkazale tudi s kakovostjo in zmagale. O kriterijih lepote pri izbiri miss sveta pa Geržina pravi: »Vsaka država pošilja na izbor najlepše dekle po'svojih kriterijih. To so denimo v Afriki dekleta močnejše postave, na Daljnem vzhodu težko dosegajo višino 1,65, ki je minimalno potrebna. Tako da pri izboru dejansko ni kakih splošnih trendov, kriterijev. Svetovnega trenda na lepotnem tekmovanju ni. Tudi med desetimi dekleti, ki pridejo v finale, mora biti z vsakega konti nenta vsaj ena pa tudi različnih ras, tako da sta v finalu običajno po dve z vsake celine, le iz Srednje in Južne Amerike so pogosto po tri ali štiri dekleta, ker je to območje nekako pojem svetovne lepote in v povprečju dosegajo tudi največ uspeha. Prejšnja leta smo iskali v Sloveniji neki ključ, kako najti dekle, ki bi prišla v finale, sedaj pa iščemo kompletno osebnost, saj je lepota le eden od faktorjev, pomembno je denimo tudi komuniciranje, splošno znanje, razgledanost, znanje tujega jezika.« Maša pravi, da se je prvi teden posvetila predvsem medijem, ker je veliko zanimanje, tako opravi po osem intervjujev dnevno, dejansko od osme ure zjutraj do poznih večernih ur. Sledile bodo priprave, zbi- Kljub celodnevnemu delu in vožnji je bila Maša zvečer prijetna so- govornica. (Foto: Nataša Juhnov) ranje opreme, potovanje na Maldive, kjer bodo posneli spote, na koncu pa izbor v Londonu in pred tem enomesečne priprave v Londonu na izbor, zadnji teden le vaje na odru. Zaveda se, da je izbor lahko zelo lepo doživetje, ob vsem delu so to tudi počitnice, deset dni bo na Maldivih, nekaj dni si bo ogledovala Londona, kjer bo finale 30. novembra. Vsekakor si želi Slovenijo čim bolje zastopati, ve pa tudi, da bo del velikega špektakla, ki si ga bo lahko tudi od blizu ogledala. Upa na najboljše, pravi. Masaje rojena v Mariboru, tam je obiskovala srednjo zdravstveno šolo, sedaj pa izredno študira predšolsko vzgojo na pedagoški fakulteti v Mariboru. Delo z otroki jo veseli. Doslej je uspešno usklajevala manekensko delo s študijem in meni, da je tudi ta izbor ne bo oviral pri študiju, enako tudi druga dekleta, ki so bila doslej miss Slovenije, ni. Decembra bo že vse za njo in lahko bo nadaljevala študij. Ob prostem času si nabira energijo s sprehodi po Pohorju, s fitnesom, tekom. In kaj meni o lepoti? »Lepota je relativna. Nekomu si všeč, drugemu nisi. S tem se sploh ne obremenjujem. Pri lepoti gre dejansko za skupek več lastnosti, idealno pa je, če sta združeni lepota telesa in duha.« Če bi dobila kako zelo ugodno ponudbo za delo v tujini, bi si zadeve gotovo poskušala uskladiti tako, da bi se veliko vračala v Slovenijo in v Maribor, na katerega je precej navezana, dodaja. JOŽE GABOR ■ ČAS JE ZA PREKMURJE! Čas je, da Prekmurci povzdignemo glas in zahtevamo, da se prekmurski tolar vrne k nam, ki smo ga ustvarili. Da sebi in svojim potomcem zagotovimo vsaj takšne pogoje, kakršne imajo drugod po Sloveniji. O tem bomo odločali na volitvah ! Štefanov goban šesterec - Štefan Slankovič z Ženavelj pa živi v neposredni bližini gozdov, kjer rastejo gobe, zato mu ni treba daleč ponje. On-dan pa je vendarle malo stikal po šulinskih gozdovih in našel 950 gramov težkega gobana šesterca. Po fotografiranju v spomin na veliko gobarsko srečo je goban končal v želodcih. -Foto: E. Škerlak Simona in njeni jurčki - Simona Veršič iz Ljutomera je dijakinja drugega letnika frizerske šole, ki pa se tudi rada sprosti v naravi. V nedeljo se je skupaj z domačimi odpravila na drugo stran Mure -na prekmursko Goričko, kjer so nabirali gobe. Bera je bila obilna, to kaže tudi posnetek. Le kdo se ne bi ob gobarski sreči še nasmejal. Simona se je! - Foto: M. Tivadar Koloman čisti gobe - Koloman Gorza iz Lončaro-vec je star 89 let. Dokler je bil vsaj nekoliko mlajši, je tudi on nabiral gobe, zdaj pa jih prinašajo iz gozdov domači, on pa jih je prebira in čisti. Ker pa je gob veliko več, kot jih lahko pojedo doma, jih nekaj tudi prodajo. Koloman seveda pozna užitne in neužitne gobe, zato ni strahu, da bi se z »njegovimi« gobami kdo zastrupil. - Foto: Š. Sobočan IBIil, 5. oktober 2000 KRONIKA Smrt kolesareja v križišču V prejšnjem Vestniku smo optimistično zapisali, da bo ponesrečeni motorist z Apaške-ga polja zapisan v črni kroniki kot 17. žrtev prometa do konca septembra leta 2000. Žal pa se naše upanje, da v septembru ne bo več smrtne nesreče, ni uresničilo. V četrtek, 28. septembra, se je zgodila tragedija v križišču Bakovske in Cankarjeve ulice v Murski Soboti, ki je terjala 18. žrtev prometa do konca septembra 2000. 33-letni kolesar Miran Ivanuša iz Lendavskih Goric je domnevno nepravilno prečkal prednostno cesto in trčil v zadnje kolo tovornega avta, s katerim se je pripeljal iz bakovske smeri 51 -letni Franc G. iz Murske Sobote. Kolesar je padel in tovornjak ga je z zadnjimi kolesi do smrti povozil. -Foto: J. Z. Odgovor na odprto pismo Zgodilo seje... Vestniku je bilo 28. 9. 2000 objavljeno pismo občana Mirka Rengea z naslovom Odprto pismo direktorju policije Republike Slovenije in direktorju Policijske uprave Murska Sobota v katerem sprašuje, ali je res potrebno življenje človeka, da začne policija ukrepati. Prosimo, vas, da zaradi objektivne informiranosti javnosti objavite naše pojasnilo, ki je zapisano v nadaljevanju. V primeru prometne nesreče, ki jo je domnevno povzročil G. D., je g. Rengeo zapisal, da policisti kljub mnogim opozorilom niso ukrenili ničesar, da bi preprečili smrtno žrtev in invalidnost. Pojasnjujemo, da je policija v okviru svojih pristojnosti in v skladu z zakonom omenjenega povzročitelja prometne nesreče v zadnjem času 23-krat obravnavala zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov. Izrečenih mu je bilo več denarnih kazni in tudi več predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, to pa navsezadnje dokazuje, da je policija na njegove kršitve in opozorila občanov reagirala in izvajala vse zakonsko določene aktivnosti ter zoper kršitelja ustrezno ukrepala tudi v skladu z zakonodajo. Policija pa nima zakonske pristojnosti, da bi odločala o varstvenem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja in obveznega zdravljenja v psihiatrični bolnici. Enako velja tudi za drugi primer, ki ga g. Rengeo opisuje v svojem pismu. Še enkrat želimo poudariti, da si Policija prizadeva storiti vse, kar je v njeni moči, da se zagotovi varnost ljudi in njihovega premoženja, vendar pa žal kljub temu prihaja do tragičnih dogodkov, kot so prometne nesreče z najhujšimi posledicami, umori in podobno. Pra\Atako želimo vplivati tudi na mišljenje občanov, da bi vsak posameznik s svojim ravnanjem prispeval k svoji lastni varnosti in varnosti drugih. ZORAN KOSI POOBLAŠČENEC ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI NA POLICIJSKI UPRAVI MURSKA SOBOTA ■ Kokorič. Lastnik in upravljalec D. H. nam je zatrdil, da vzrok zanj ni pregretje pogonskega motorja, saj na to niso opozarjale merilne naprave, pač pa je »pufnilo« pri hidromotorju, ki poganja kombajn. Vzrok naj bi bil prah, ki se je nabiral zaradi »betežne« koruze, zrasle na »prego-rih« (gramoznih) tleh. Ta koruzni prah naj bi bil »ekstra« vnetljiv. Kombajnist je seveda skušal požar pogasiti, žal pa se prvi gasilni aparat ni sprožil, četudi mu rok uporabe še ni potekel; šele z drugim se je uspel spraviti nad ognjene zublje, nato pa so prišli še gasilci. Škode je res za sedem milijonov, kajti kombajn je bil star komaj 15 let, to pa za tak stroj, ki se uporablja le sezonsko, ni nobena starost. Š. S. ■ Delavnice kmečkih opravil v Nedelici Na obnovljeni domačiji Štefana Kovača - Marka v Nedelici sta organizirala občina Turnišče in turniško kulturno društvo delavnice na temo Kmečka opravila. Obiskovalci so si lahko ogledali vrsto kmečkih opravil, s katerimi so si naši predniki krajšali čas ob večerih in si nekateri še danes zagotavljajo dodatni zaslužek. Tako so prikazali pletenje cekarjev in drugih izdelkov iz koruznega ličja, izdelovanje doužnjekov in drugih izdelkov iz slame, lončarji so prikazali izdelovanje loncev in vrčev in podobno. Med temi je bilo tudi kar nekaj priznanih mojstrov ljudske obrti iz raznih krajev Prekmurja. Vsi, ki jih je kaka dejavnost, ki so jih prikazali pomurski mojstri obrti, zanimala, so se lahko v njej tudi preizkusili. Zvečer pa so se obiskovalpj poveselili ob ličkanju koruze na starem Kovačevem gumnu, opremljenim z mnogimi dodatki, ki so jih v preteklosti uporabljali pri kmečkih opravilih. Skratka, v Nedelici so se trudili, da bi bilo vse v duhu preteklosti. Z lastnikom, sinom narodnega heroja Kovača, ki sedaj živi v Ljubljani in ki je obnovil domačijo, pa so se v Turnišču dogovorili, da bodo domačijo in njeno okolico tudi v prihodnosti uporabljali za podobne namene obujanja ljudskih običajev. J. GABOR V spomin V četrtek, osemindvajsetega septembra, smo se tiho poslovili od Karla Lončarja -Karčija. Na černelavskem pokopališču smo se zbrali nekdanji prijatelji, sovaščani, gasilci vseh društev iz okolice Murske Sobote in drugod. Kruta in neizprosna smrt je bila tudi tokrat močnejša. V boju z boleznijo in življenjsko izčrpanostjo je tiho ugasnilo njegovo plemenito srce. Ob slovesu se človek zave svoje krhkosti in minljivosti. Tudi Karel Lončar se je nekoč podal na pot v to življenje s sanjami, da uresniči svoje želje, da uresniči vse tisto, kar mu je dala narava. V spomin Karlu Lončarju - Karčiju Cven 30. septembra okrog 19. ure se je peljal Matej H. z avtom po cesti zunaj Cvena ter v blagem levem in preglednem ovinku zapeljal na desno bankino, nato pa na levo stran vozišča in zapeljal s ceste, kjer je oplazil drevo, nato pa trčil v ograjo. Voznik je dobil lažje, sopotnik Srečko M. pa hude poškodbe. Škode pa je kar za 3.600.000 tolarjev. Krog Prav tako 30. septembra, vendar ob 21.35, se je Marija G. peljala iz smeri reke Mure proti Krogu. V levem ostrem ovinku pred naseljem je zapeljala s ceste v grmovje, kjer je vozilo obstalo. Avtomobilistka se je hudo poškodovala, sopotnik Aleš E. pa je dobil lažje poškodbe. Bratonci V nedeljo, 1. oktobra, ob 9.55 se je zgodila prometna nesreča v bližini Bratonec. Voznik osebnega avta Tibor P. se je peljal po lokalni cesti iz smeri Lipovec proti Braton-cem. Ko je pripeljal do križišča z glavno cesto, ni upošteval prometnega znaka križišče s prednostno cesto, ampak je zapeljal na glavno cesto, ko je z njegove desne strani pripeljal voznik osebnega avta Stanko J. Prišlo je do trčenja, v katerem se je hudo poškodovala Milena J. - sopotnica v avtu Stanka J. Škode na avtih je za dva milijona tolarjev. Cankova 2. oktobra ob 7.25 se F. T. peljala z avtom iz smeri Skakovci proti Cankovi. V ostrem ovinku pred Cankovo je zaradi neprimerne hitrosti (glede na stanje vozišča) zapeljala na nasprotno smerno vozišče in trčila v tovorni avto, s katerim se je pripeljal po nasprotni smeri B. E. Voznica F. T. in sopotnik v tovornem avtu B. T. sta se hudo poškodovala, tovornjakar B. E. pa lažje. Materialna škoda znaša 1.500.000 tolarjev. Turnišče V torek, 3. oktobra, ob 22. uri se je zgodila prometna nesreča v bližini Turnišča. Tam avtomobilist D. Š. ni upošteval prometnega znaka in je trčil V voznika osebnega avta A. Š. Gmotne škode je za 800.000 tolarjev, D. Š. pa se je hudo poškodoval. Renkovci 3. oktobra ob 23.20 je voznik motornega kolesa B. B. zapeljal s ceste v obcestni jarek in padel. Pri padcu je z glavo, na kateri je sicer imel čelado, trčil v betonski steber vrtne ograje in se hudo poškodoval. Kokoriči Prejšnič smo po novinarsko »obdelali« požar na kombajnu iz Rojen je bil v Černelavcih leta 1928 kmečkim staršem. Prvič je vstopil v gasilske vrste leta 1946 in kmalu prevzel v društvu očetove naloge orodjarja. Po petih letih dela v društvu je bil leta 1951 izvoljen za namestnika poveljnika takratnega sektorja Černelavci. I/ naslednjem letu pa je prevzel tudi dolžnost poveljnika gasilskega društva Černelavci in to opravljal polnih šestindvajset let, do leta 1988. Pri svojem marljivem in zglednem delu v društvu si je nabiral tudi nova znanja iz področja gasilstva, tako si je pridobil znanje in uspešno opravil izpite za gasilskega častnika in republiškega sodnika. Leta 1967 je bil izvoljen za pomočnika sektorskega poveljnika za sektor Murska Sobota, od leta 1970 pa do leta 1991 je opravljal dolžnosti sektorskega poveljnika. Karči je bil kot član štaba operative in član predsedstva občinske gasilske zveze s svojim natančnim delom na vseh prireditvah, pri organizaciji raznih tečajev in tekmovanj. Za svoje nesebično delo je prejel številna priznanja in odlikovanja. Človek, kakršen je bil Karči, pač vse to zmore. Morda mu je dajalo prav to nenehno vsestransko razdajanje največ veselja in osebnega zadovoljstva. Sledi, ki jih je zapustil na svojem strokovnem področju, bodo vedno ostale v našem spominu. Člani prostovoljnega gasilskega društva Černelavci in vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. ČLANI PGD ČERNELAVCI ■ Podjetje za informiranje 02 531 19 60 Telefaks 02 532 11 75 Vestnik - uredništvo 10 19 02 533 Murski val - uredništvo 10 20 02 533 Murski val - studio 02 537 17 10 02 533 Venera, agencija za trženje 10 15 02 531 Naročniška služba - mali oglasi, čestitke,... 19 98 KLiČiTE NOVE! http://tis.telekom.si Vestnik, Radio Murski val in Venera imajo nove telefonske številke. Novo številko imate tudi vi. Ko kličete, kličite nove številke. Ko navezujete nove stike, storite to z novo številko. Ne pozabite pa tudi na vse tiste, ki vas še kličejo na vašo staro številko. Sporočite jim, da imate novo. Pokličite jih - na njihovo novo! Nove telefonske številke izveste, če vtipkate: 086 + stara številka Telekom^) Slovenije vv 18 ŠPORT 5. oktober 2000, VESTNIK Nogomet Spremembe v tretji ligi Končana je bila prva tretjina prvenstva v prvi državni nogometni ligi. Soboška Mura kot edini pomurski predstavnik je z 12 osvojenimi točkami pristala na devetem mestu. Čeprav je razlika v točkah zelo majhna, saj ima tretjeuvrščeni Rudar le 6 točk več kot Mura, tako vodstvo kluba kot ljubitelji nogometa s tem dosežkom niso zadovoljni. Kot je znano, Sobočani niso imeli sreče z angažiranjem novega trenerja Zlatka Kranjčarja niti nekaterih igralcev. Tako je po šestem kolu prvenstva in po porazu v osmini slovenskega pokala trenerja Zlatka Kranjčarja zamenjal Slobodan Djurič, odpustili so igralca Nikčeviča in Horvatha in na novo angažirali Adjeja, Kopunoviča in Vukčeviča. V tem času je Mura dosegla tri zmage in se prebila na osmo mesto. Žal pa so Sobočani v zadnjem kolu nepričakovano izgubili v Domžalah in tako zdrsnili na deveto mesto. Prihodnjo nedeljo bodo prvoligaši zaradi kvalifikacijske tekme Slovenije z Luksemburgom počivali. Upajmo, da bodo igralci Mure ta odmor koristno izkoristiti in se dobro pripraviti na srečanje s Korotanom v Prevaljah. Drugoligaši so odigrali deveto kolo prvenstva. Nogometaši Nafte so gostili moštvo Šmartnega in bi si lahko v primeru zmage delili tretje mesto na lestvici. Žal pa sreča Lendavčanom ni bila naklonjena in se je tekma končala brez golov. Nafta je imela izredno priložnost, da si zagotovi zmago v sredini prvega polčasa, ko je Dejan Novak zadel vratnico, Tratnjek pa zgrešil enajstmetrovko. Najzaslužnejši zato, da so gostje ostali neporaženi, je vsekakor vratar Kališek. Nogometaše Beltinec je na srečanju z vodečimi Živili Triglavom iz Kranja uspešno vodil novi trener Goran Koveš. Srečanje se je sicer končalo brez golov, vendar so bili Beltinčani bliže zmagi. V prvem in v začetku drugega polčasa so imeli namreč nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Tudi nogometaše Renkovec je vodil na gostovanju v Ivančni Gorici novi trener Franc Litrop. Po pričakovanju so zmagali domačini, ki so trenutno na drugem mestu. Tekma je bila odločena v sredini prvega polčasa, ko so domačini v osmih minutah dosegli tri gole. Tekmovanje v vzhodni skupini tretje državne nogometne lige postaja vedno bolj zanimivo. Tudi odigrano osmo kolo ni minilo brez presenečenj, ki so prinesla spremembe tudi na vrhu lestvice. Za največje presenečenje je poskrbela Kerna iz Puconec, saj je v Križevcih premagala Lesoplast, ki je bil med favoriti za prvo mesto, a se je znašel na devetem mestu. Pucončani so si z malo sreče zmago zagotovili v zadnji minuti igre, ko je dosegel edini gol na tekmi Gregorec. Sicer pa je Lesoplast nastopil oslabljen, saj so manjkali Živič, Krančič in Škaper. Za Škaperja mora NK Lesoplast po odločbi prvostopenjske komisije za status igralcev pri NZS plačati NK Mura odškodnino okrog 20.000 DEM. De’rbi kola je bil v Martjancih, kjer je Čarda gostila vodeče Turnišče. Zmagala je Čarda in se prebila na drugo mesto, medtem ko je Turnišče po dveh zaporednih porazih zdrsnilo na tretje mesto. Črenšovci so prepričljivo zmagali v Kobilju in se s tretjo zaporedno zmago s predzadnjega prebili na sedmo mesto. Kobilje pa je doživelo drugi visok poraz. Odranci so po pričakovanju, vendar težje, kot je bilo pričakovati, premagali Apače in prevzeli vodstvo na lestvici. To je bila tretja zaporedna zmaga Odranec, odkar jih vodi novi trener Stanko Preradovič. Bakovci so z visokim rezultatom premagali Bistrico in si izboljšali položaj. Tekmi v Rogašovcih med Goričanko Big Fun in Tromejnikom Sloveniko ter na Hotizi med Nogradom Hotizo in Veržejem sta se končali brez zmagovalca. FERI MAUČECI Rokomet Pomurka - stabilizirati ekipo V soboto se začenja prvenstvo v 1. državni moški rokometni B-ligi, kjer Pomurje predstavlja ekipa Pomurka Krog Bakovci. Ekipo vodi novi trener Ivan Hru-pič, nekdanji rokometaš Čakovca, Varteksa, Zagreba in Ptuja ter trener rokometašic Ajdovščine in Branika. S pripravami za novo tekmovalno sezono so začeli v začetku avgusta in doslej odigrali 14 prijateljskih tekem. Sodelovali so tudi na turnirju v Sombotelu na Madžarskem. V moštvu od minule sezone ni prišlo do bistvenih sprememb. Igrati so prenehali Lovenjak, Škraban in Meri- Nogometašice Odranec - prvakinje v drugi slovenski ligi. Stojijo v zadnji vrsti: Horvat, Sabotin, Kerec, Antolin, Kuzma, K. Cipot; srednja vrsta: Golob (trener), Smej, Kavaš, Kolarič, Hozjan, Glavač, J. Copot, Balažič, Topolski, Z. Zver, I. Kavaš (trener); sedijo: Gabor, Puhan, Kozic, Horvat, M . Zver, Škafar. Andreja Glavač se je uvrstila v slovensko mladinsko reprezentanco, ki se pripravlja na kvalifikacije za uvrstitev na evropsko mladinsko prvenstvo. Nedelica 6 5 1 0 28:3 16 Dobrovnik 6 4 2 0 17:7 14 Čentiba 6 3 1 2 15:12 10 Polana 6 3 0 3 15:13 9 Olimpija 6 2 1 3 10:6 7 Lakoš 5 2 0 3 6:13 6 Panonija 5 0 2 3 4:15 2 Petišovci 6 0 1 5 5:32 1 Nogometna liga Si. mobil Rezultati -11. kolo Domžale : Mura 3 : 1 Publikum :Rudar O: 2 Koper: Dravograd 3 : : 2 Korotan: Tabor 4 :C i Primorje : Gorica 1 : O Maribor: Olimpija 1 : 3 Olimpija 11 8 2 1 34:14 26 Maribor- 10 6 2 2 19:11 20 Rudar 11 5 3 3 14:12 18 Dravograd 11 5 2 4 18:15 17 Korotan 11 5 1 5 17:18 16 Gorica 10 4 2 4 15:15 14 Tabor 11 4 2 5 17:23 14 Koper 11 4 1 6 14:18 13 Mura 11 3 3 5 11:15 12 Primorje 11 3 3 5 13:18 12 Publikum 11 3 2 6 15:22 11 Domžale 11 3 1 7 14:20 10 2. SNL Rezultati - 9. kolo Beltinci: Triglav O : O Nafta : Šmartno O : O Iv. Gorica : Renkovci 3 : 1 Zagorje : Elan 1 : O Železničar: Pohorje 1 : 1 Dravinja : Jadran 1 :1 Aluminij: Brda 6 : 2 Viator: Šentjur 5 :1 Triglav 9 6 2 1 21:3 20 Iv. Goricva 9 6 1 2 17:10 19 Jadran 9 5 2 2 17:8 17 Elan ' 9 5 2 2 16:11 17 Dravinja 9 5 2 2 9:8 17 Nafta 9 4 3 2 11:7 15 Zagorje 9 4 2 3 10:7 14 Pohorje 9 4 2 3 13:12 14 Aluminij 9 3 4 2 18:13 13 Šmartno 9 3 3 3 8:11 12 Šentjur 9 3 2 4 14:19 11 Viator 9 2 3 4 15:14 9 Železničar 9 1 4 4 12:17 7 BeltincT S 1 3 5 4:12 6 Renkovci 9 1 1 7 10:24 4 Brda 9 1 0 8 6:25 3 3. SNL vzhod Rezultati - 8. kolo ca, prišel pa je Ovsenjak (Ra-zkrižje). Po besedah trenerja Hru-piča so priprave v glavnem uresničili, tako da bodo štartali dobro pripravljeni. V začetku nimajo prevelikih želja, saj želijo ekipo predvsem stabilizirati in šele nato lahko pričakujejo več. Ker so moštva zelo izenačena in ni izrazitega favorita, se med prvenstvom lahko marsikaj zgodi, zato je uvrstitev težko napovedovati. Upajo, da bodo že v soboto uspešno štartali, ko bodo gostili ekipo Šmartnega. (FM) Hotiza : Veržej O : O Lesoplast: Kerna 0:1 Kobilje : Črenšovci O : 3 Goričanka : Tromejnik O : 0 Odranci: Apače 2 : 1 Čarda : Turnišče 2 : 1 Bakovci: Bistrica 5 : O Odranci 8 4 3 1 21.10 15 Čarda 8 4 3 1 16:10 15 Turnišče 8 4 2 2 15:11 14 Goričanka 8 3 4 1 17:9 13 Bakovci 8 4 1 3 18:12 13 Kerna 8 4 1 3 15:11 13 Črenšovci 8 4 1 3 16:14 13 Hotiza 8 3 2 3 17:15 11 Lesoplast 8 3 1 4 17:16 10 Apače 8 3 1 4 14:15 10 Tromejnik 8 2 3 3 11:17 9 Kobilje 8 2 2 4 6:17 8 Veržej 8 1 3 4 10:12 6 Bistrica 8 1 1 1. MNL MS Rezultati - 6. kolo Tišina: Bratonci 4 6 : O 12:36 4 Grad : Lipa 2 : 3 Rakičan : Motvarjevci 2 : 1 Ižakovci: Serdica 6 : 0 Roma : Slatina 2 : 2 Ljutomer: Cankova 2 : 3 Tišina 6 4 11 15:5 13 Serdica 6 4 0 2 13:15 12 Ižakovci 6 3 2 1 19:11 11 Rakičan 6 3 2 1 11:7 11 Motvarjevci 6 3 0 3 15:12 9 Roma 6 2 3 1 15:12 9 Slatina 6 2 3 1 12:9 9 Lipa 6 3 0 3 10.14 9 Cankova 6 2 2 2 14:18 8 Bratonci 6 2 0 4 8:14 6 Grad 6 114 10.17 4 Ljutomer 6 0 0 6 9:17 0 1. MNL Lendava Rezultati - 6. kolo Olimpija : Čentiba 1 : 2 Lakoš : Polana O : 5 Petišovci: Panonija 2 : 2 Dobrovnik: Nedelica 2 : 2 Ivan Hrupič - novi trener Pomurke Krog Bakovci Nogometna liga Si. mobil Domžale : Mura 3 : 1 Domžale - Igrišče v športnem parku, gledalcev 500. Sodnik: Novarlič (Maribor) 6. Strelci: 1 : 0 Sulejmani (34), 1 : 1 Cifer (45), 2 : 1 Turkovič (52), 3 : 1 Komar (73 - 11 m). Mura: Luk, Gabor, Cifer, Dominko, Vogrinčič, Adjei (Žilavec), Mesarič, Grizold (Petrovič), Gajser (Benko), Vukčevič, Kopunovič. Druga slovenska nogometna liga Beltinci: Živila Triglav 0 : 0 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 150. Sodnik: Kogej (Idrija). Beltinci: Fekonja, Slana, Zorica, Matevž Fras (Balažič), Fajdiga, Ce-ner, Kokaš, Puhar (Džafič), Škafar, Novak, Matej Fras (Zver). Nafta: Šmartno 0 : 0 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 200. Sodnik: Avdagič (Ljubljana). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Ulen (Koša), Novak, Tratnjek, Varga, Gerenčer, Godina, Gostan (Šabjan), Utroša, Baša. Ivančna Gorica: Renkovci 3 : 1 Igrišče Ivančne Gorice, gledalcev 200. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Perme (22), 2 : 0 Perme (28), 3 : 0 B. Puš (30), 3 : 1 D. Ritlop (83). Renkovci: Lebar, D. Ritlop, Kocet(D. Horvat), Nežič, S. Bojnec, Gra-ber, R. Bojnec, A. Ritlkop, Puhar (Kerman), Gruškovnjak, Felbar(M. Horvat). 2. MNL MS Rezultati - 6. kolo Bogojina : Gančani 1 : 1 Šalovci: Dokležovje 1 :1 Makoter: Hodoš 3 : 3 Pušča : Rotunda 1 : 4 Makoter 6 4 2 0 26:7 14 Šalovci 6 4 2 0 13:3 14 Gančani 6 3 1 2 15:14 10 Hodoš 6 2 3 1 17:14 9 Dokležovje 6 1 3 2 9:15 6 Bogojina 6 1 3 2 9:15 6 Rotunda 6 1 0 5 12:24 3 Pušča 6 1 0 5 7:21 3 2. MNL Lendava Rezultati - 6. kolo Žitkovci: Mostje 4 : 2 Kapca : Graničar 4 :1 Dolina : Nafta (v.) O : 7 Žitkovci 6 5 10 19:7 16 Nafta (v.) 6 3 2 1 20:9 11 Mostje 6 3 12 19:10 10 Kapca 6 2 0 4 9:17 6 Dolina 6 2 0 4 7:23 6 Graničar 6 1 0 5 9:17 3 tretja slovenska nogometna liga Bakovci: Bistrica 5 : 0 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Mijatovič (Velenje). Strelci: 1 : 0 Benko (17), 2 : 0 Horvat (18), 3 : 0 Ivančič (29), 4 : 0 Benko (61), 5 : 0 Faršang (75). Bakovci: Kamnik, Šnurer, Celcar, Ivančič (Hari), Bagola, Cor, Šoštarič, Sabotin (Faršang), Benko, Horvat, Verban. Bistrica: I. Kustec, Lazar, Horvat (Kramar), Maučec, R. Kolenko, Fi-fonja, Ozbetič, Biro (Cigan), Ščerbič, A. Kolenko, D. Kustec (Korošec). Čarda: Turnišče 2 : 1 Martjanci* Igrišeč Čarde, gledalcev 250. Sodnik: Šegula (Dornava). Strelci: 1 : 0 Kerec (3), 1 : 1 Lacko (18), 2 : 1 Vogrinčič (71). Čarda: Lepoša, Cmor (Gomboc), Čarni, Antolin, Meničanin, Cigiit, Vogrinčič, Kerčmar, Kerec, Koltaj, Lang (Matuš). Turnišče: Dominko, Pucko, Hozjan (Lutar), Prša, Buzeti, Mujdrica, Ternar, Doma, Vegič, Tompa (Haubar), Lacko (Kreslin). Nograd Hotiza: Veržej 0: 0 Hotiza - Igrišče Nograda Hotize, gledalcev 150. Sodnik: Kmetec (Maribor). Nograd Hotiza: Žižek, Kulčar, Horvat, Oletič, Albin Lackovič, Jakšič (Kerek), Albert Lackovič, Tratnjek, Robert Lackovič, Ritlop, Gy6rk6š (Koudila). Veržej: Dervarič, Hapžekovič, Pučko, Osterc, Vidmar, Uršič, Panič, Sunčič, Cmrečnjak, Špilak (Kolb), Rajh (Kosi). Odranci: Apače 2 : 1 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 200. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strelci: 1 : 0 Kavaš (29), 2 : 0 Mertik (74), 2 : 1 Kurbus (79). Odranci: Marič, Kreslin, S. Virag (Zakojč), R. Berendijaš, Sim. Hozjan, Pozderec, Sil. Hozjan, B. Berendijaš (Mertik), Brunec, Zadarvec, Kavaš (Lebar). Apače: Kozar, Cipot (Kurbus), Štrakl (Hvalec), Rakovec, Fifolt, Fras, M. Vajngerl, Vajnhandl, Vukan, D. Vajngerl, Logar. Lesoplast: Kerna 0 : 1 Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 550. Sodnik: Partlič (Maribor). Strelec: 0 : 1 Gergorec (90). Lesoplast: Zver, Čahuk, Malačič, Čerpnjak, Kardoš, Šebok, Sukič, Ulen, Časar, Kečrmar, Gjergjek (Vavroš). Kerna: Boj. Sočič, Gergorec, B. Banfi, Ivančič, Bor. Sočič, Maček, Škedelj, Kuhar, Rakar (Bočkorec), J. Kutoš, V. Kutoš (Gomboši). Goričnka Big Fun : Tromejnik Slovenka 0 : 0 Rogašovci - Igrišče Goričanke Big Fun. Sodnik: Krajnc (Ptuj). Goričanka Big Fun: Nemec, Gider, Buček, F. Vogrinčič, Ficko (Kren), Poredoš, Kolar (Frčko), Lapoša, Šuša, Kosednar, S. Vogrinčič. Tromejnik Slovenica: Husar, Bence, Pelcar, Šinko, B. Horvat, J. Horvat, Kulcsar, Šalamon, Hajdinjak, Zrim (Cener), Kovač. Kobilje : Črenšovci 0:3 » Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 80. Sodnik: Ozu (Zg. Polskava). Strelci: 0 : 1 Krapec (9), 0 : 2 Krapec (12), 0 : 3 Hartman (70). Kobilje: Zver, D. Bukovec, Gregorec (Kutoš), Horvat, J. Bukovec, Nemet, Laci, Turner, Gyurkač, Trajber, Karlovčec. Črenšovci: Hanžekovič, Matjašec, Hartman, B. Horvat, Plej, Pintarič, Kustec, Gomboc, D. Horvat (Novak), Krapec, Tkalec (D. Horvat). Mali nogomet - 1. liga Lesna Litija 4 3 10 17:8 10 Naja Ljubljana 4 3 0 1 19:14 9 Sevnica 4 3 0 1 14:9 9 GIP Beton 4 2 11 15:13 7 M Meteorplast 4 112 16:18 4 TF Beton 4 112 12:14 4 Tomaž MP 4 10 3 13:16 3 M. Širovnik 4 1 0 3 9:15 3 Puntar Alp. 4 0 2 2 11:14 2 Maxi clig (-6) 4 2 0 2 14:19 0 I Rokoborba ___________ Ustanovili bodo nov klub Mladi rokoborci iz Dobrovnika, ki delujejo slabo leto in jih vodi trener Edi Vogrinec, so se že doslej uveljavili na raznih tekmovanjih doma in v tujini. Doslej so nastopali kot rokoborska sekcija Mlekopr6meta iz Ljutomera, sedaj pa so se odločili, da bodo ustanovili Rokoborski klub Dobrovnik. Na informativnem sestanku, na katerem so sodelovali mladi rokoborci, njihovi starši, župan Marjan Kardinar in ravnatelj šole Ladislav Solarič, so se dogovorili, da bodo pripravili vse potrebno za ustanovitev kluba, ki naj bi začel delovati konec tega meseca. F. BOBOVEC ■ VESTNIK , 5. oktober 2000 ŠPORT Nogometaši Nafte iz Lendave, člana druge državne lige. Stojijo od leve: Ulen, D. Novak, Starovasnik, Hozjan, Baša, Varga; čepijo: Tratnjek, Gerenčer, Zver, Utroša, Godina. Fotografija: Jure Zauneker Hokej na travi Janko Kulič najboljši vratar V madžarskem glavnem mestu Budimpešti je bil tradicionalni turnir v hokeju na travi za Panonski pokal, na katerem sodelujejo reprezentance Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Slovenska reprezentanca je izgubila vsa srečanja, in sicer z Madžarsko z 1 : 3 (strelec Boštjan Puhan), s Hrvaško s 3 : 6 (strelci Franc Maučec, Robi Mesarič, Boštjan Stanko) in s Slovaško z 1 : 2 (strelec Franc Maučec). Za najboljšega vratarja na turnirju so razglasili Janka Kuliča. Kljub zadnjemu mestu Slovenije (udeležbo so odpovedali so igralci Svobode) je bil selektor Jože Časar, ki je prvič vodil našo reprezentanco, z igro zadovoljen. (FM) Odbojka Ljutomerčanke za peto mesto Po izjemnem uspehu v lanski tekmovalni sezoni so v taboru prvoligaške ženske odbojkarske ekipe Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera pred začetkom prvenstva prepričani, da se tudi tokrat lahko potegujejo za odlično uvrstitev, vendar bo četrto mesto težko ponovno doseči. Trener Janko Hochstatter ima z igralskim kadrom nekaj težav, saj je klub zapustila visoka Lea Kolar, njeno nadomestilo Sonja Vrbančič iz Radenec pa je že kmalu po prihodu staknila poškodbo in večji del priprav sploh ni vadila. Kot kaže, se je od odbojke dokončno poslovila perspektivna Mateja Kosi, ki je po operaciji kolena še upala na povratek. Nekaj ključnih igralk (Pirher, Drevenšek, Moreč, Šoštarič...) ima študijske obveznosti in bodo le na tekmah, zato pač ni pričakovati večjih tekmovalnih dosežkov. To pa ne pomeni, da se bodo Ljutomerčanke borile za obstanek, saj je trener Hochstatter prepričan, da se njegova ekipa lahko uvrsti od 5. do 8. mesta. Med pripravami so Ljutomerčanke odigrale nekaj prijateljskih tekem. Dvakrat so se srečale z Mariborčankami in Ptujčankami. Po pričakovanju so izgubile z državnimi prvakinjami, čeprav so igrale dobro. Dve zmagi so dosegle s Ptujčankami, ugnale pa so tudi hrvaškega prvoligaša Veliko Gorico. Za Zavarovalnico Maribor Ljutomer bodo v novi sezoni igrale: Vrbnjak, Drevenšek, Pirher, Oletič, Šoštarič, Moreč, Kodila, Vrbančič, Zver, Gomboc, Jureš in Tretinjak. (NŠ) Namizni tenis Kerna in MT Sobota za interpokal Namiznoteniški ekipi Moravske Toplice Sobota in Kerna Puconci bosta sodelovali v tekmovanju za interpokal, kjer sodeluje 55 ekip iz 12 držav. Sobočani so se v tem tekmovanju že dvakrat uvrstili med osmerico, lani pa med šestnajsterico, medtem ko Pucončani nastopajo prvič. Obe ekipi, ki igrata v predtekmovanju, že poznata svoje nasprotnike. Moravske toplice Sobota bodo gostile 15. oktobra nemško ekipo Rheinland Ruhrort iz Duisburga, 22. oktobra pa gostujejo pri avstrijski ekipi HSVTTC Neusiedl in upajo, da bi se ob dobri igri lahko uvrstili v finalno skupino med 32 najboljših ekip. Kerna Puconci gostuje 8. oktobra pri slovaški ekipi Vydray pri Bratislavi, 22. ali 29. oktobra pa bodo gostili avstrijsko ekipo Komperdell - Dobling z Dunaja. To bo za novinca vsekakor zahtevna naloga in uvrstitev v finalno skupino bi bila velik uspeh. NI. u. ■ Slabe uvrstitve Na prvem državnem članskem namiznoteniškem turnirju Top-12, ki je bil v Preserju, se igralci Kerne in Moravskih Toplic Sobote niso proslavili. V prvi kakovostni skupini sta zasedla Pavič in Unger (oba Kerna) šele deveto in deseto mesto, to pa je ena najslabših uvrstitev v zadnjih letih. V drugi kakovostni skupini je zasedel favorit Kocovan (MT Sobota) šele četrto mesto. Soliden je bil Koščak, ki je zasedel peto mesto, Solar pa je pristal na šestem mestu. (M. U.) Judo - pokal Alpe Panonija Lendavčani sedem, Sobočani dve prvi mesti V slovaškem mestu Galanti je bil drugi krog tekmovanja judoistov za pokal Alpe Panonija. Sodelovalo je 175 tekmovalcev iz 19 klubov iz Avstrije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Sodelovali so tudi mladi judoisti Lendave in Murske Sobote ter dosegli lep uspeh. To še posebno velja za Lendavčane, ki so osvojili kar sedem prvih mest, Sobočani pa dve. Prva mesta so zasedli: Tadej Časar (46 kg), Tadeja Rojko (52 kg), Denis Hrga (60 kg), Lea Benko (63 kg), Aleš Horvat (66 kg), Alenka Premoša (70 kg), Damjan Fras (nad 90 kg), vsi Lendava, ter Maja Uršič (52 kg) in Doris Žunič (48 kg), obe Murska Sobota. Drugi so bili: Rok Dominko (42 kg), Robert Hajdu (46 kg), Rok Hozjan (50 kg) in Marko Mlinarič (73 kg), vsi Lendava. Tretja mesta so zasedli: Dominik Dominko (34 kg), Blaž Mlinarič (46 kg), Luka Cojhter(5O kg), vsi Lendava, ter Andrej Brda (46 kg) iz Murske Sobote. Sebastjan Čirič (46 kg) je zasedel peto mesto. (FB, JU) Kasaške dirke Štiri zmage Ljutomerčanov Na hipodromu v Kamnici so bile kasaške dirke, ki jih je že drugič letos pripravilo novoustanovljeno KD Kamnica. Najuspešnejši so bili Ljutomerčani, ki so dosegli štiri zmage, dve sta odšli v Komendo, po ena pa k Lenartu in na Bled. Med Ljutomerčani so zmagali: Dale MS (M. Slavič), 1:29,6, v prvi dirki med dveletniki, Dally Tornado (Kranjc), 1:23,9, v drugi dirki za 3-letne kasače, Den MS (M. Slavič), 1:23,1, v tretji dirki med dveletniki in Honey Goal (Kukolj), 1:21,3, v sedmi dirki za 3- do 12-letne kasače. Druga mesta so zasedli: Frančeška (Makovec), 1:29,7, v prvi dirki, Lajon (Sraka), 1:24,5, v drugi dirki, Leona II (Makovec), 1: 23,5, v tretji dirki, Frisky (A. Slana), 1:22,5, v peti dirki. Tretji so bili: Lukas (Žnidarič), 1:30,5, v prvi dirki, Lia (Kukolj), 1:25,8, v drugi dirki, Avena MS (M. Slavič), 1:23,0, v četrti dirki, Diadora (Ja. Sagaj), 1:22,8, v peti dirki Crown (Antolin), 1:22,0, v sedmi dirki in Fabian (B. Slana), 1:20,4, v osmi dirki. (FM) Kegljanje Brez Steržaja na EP! Kegljač Hary Steržaj iz Ljutomera, član mariborskega Konstruktorja, si je pri padcu natrgal mišico leve noge in bo moral nekaj dni mirovati, potem pa bo pri hoji vsaj še dva tedna potreboval bergle. Steržaj tako ne bo nastopil na tekmovanju za evropski klubski pokal, ki bo od 10. do 14. oktobra v Skopju. (NŠ) Speedway Jože Koren peti Na zadnji letošnji dirki v speedwayu za državno prvenstvo posameznikov, ki je bilo v Krškem, je zopet zmagal Ferjan in tako samo potrdil vodstvo ter z lahkoto osvojil naslov državnega prvaka s prednostjo 30 točk. Lendavčan Jože Koren se tokrat ni proslavil, saj je osvojil le 4 točke. IV skupni uvrstitvi je z 69 točkami zasedel peto mesto. (FM) Strelstvo Markoja šesti v Innsbrucku V Innsbrucku je bilo mednarodno tekmovanje s samostrelom na 30 metrov. V slovenski reprezentanci se je najbolje odrezal Robi Markoja (SD Štefana Kovača, Turnišče). V kvalifikacijah je dosegel 591 krogov (296 stoje in 295 kleče), v finalu pa 91 krogov ali skupaj 682 krogov in zasedel šesto mesto. (FM) Kegljanje Ekipni rekord Radenske V drugem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi vzhod sta obe pomurski ekipi zmagali. Radenska je v Hrastniku premagala domačega Rudarja s 5 : 3 (5512 : 5485) in postavila nov ekipni rekord. Za Radensko so zmagali Kovačič, 981, Harc, 950, Kučan, 913, tekmovali so še Drvarič, 925, Šebjanič, 885, Steržaj, 416, in Borovič, 442 podrtih kegljev. Kegljavci Nafte iz Lendave pa so na Ravnah premagali Fužinarja s 6 : 2 (5316 : 5259). Za Nafto so zmagali Peric, 935, Radakovič, 933, Horvat, 926 in Matko, 833, tekmovali so še Žalik, 865, Rošič, 407, in Kuzma, 417 podrtih kegljev. (FM, MŽ) Dušan Peric prvak Na kegljišču v Radencih je bilo državno prvenstvo upokojencev v kegljanju. Sodelovalo je 66 tekmovalcev in tekmovalk iz 13 društev. Pri moških je zmagal Lendavčan Dušan Peric, ki je podrl 461 kegljev. Oto Kos je s 447 keglji zasedel četrto, Robert Drvarič (oba Radenci) pa s 411 trinajsto mesto. Ekipno je Radenska (1610) zasedla šesto, Lendava (1528) pa deveto mesto. (FM) Hitrostno rolanje __________________ Sobočanon tri, Lendavčanom dva naslova V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v hitrostnem rolanju na dolgi progi. Sodelovati so tudi člani Roller kluba Murska Sobota in ŠD Do konca Lendava ter'osvojili kar pet naslovov državnih prvakov - Sobočni tri, Lendavčani dva. Državni prvaki so postali Jasna Šantavec (članice), kar je njen peti naslov, Davor Šijanec (člani), Jernej Škrilec (kadeti), vsi Murska Sobota, ter Doris Solarič (začetnice) in Manuela Bogdan (ml. deklice), obe Lendava. Druga mesta so zasedli: Tinka Kuplen (st. deklice) iz Murske Sobote ter David Solarič (ml. dečki) in Tanja Koren (kadetinje), oba Lendava. Tretja sta bila: Blaž Nemec (st. dečki) in Dominik Krajnc (začetniki), oba Murska Sobota. Četrto mesto pa je zasedel Miran Rožman iz Lendave. (FM) Odbojka na mivki Soboški gimnazijci prvaki V Portorožu je bilo državno srednješolsko prvenstvo v odbojki na mivki. Sodelovala je tudi ekipa soboške gimnazije (Andrej Tot, Alen Veren, Uroš Kovačec), ki jo vodi prof. Janko Hochstatter, in dosegla lep uspeh. Zasedla je prvo mesto in postala državni prvak. Soboški gimnazijci se bodo udeležili svetovnega prvenstva v Izraelu. (FM) Košarka Poraz v zadnji četrtini Začelo se je prvenstvo v moški državni košarkarski 1. B-ligi, kjer sodeluje Radenska Creativ iz Murske Sobote. V prvem kolu je Flovvtež Bežigrad iz Ljubljane v Murski Soboti premagal Radensko Creativz 98 :87 (66 : 66, 48 : 45, 30 : 19). Sobočani so tekmo dobro začeli, saj so v prvi četrtini vodili za 14 točk, vendar so v nadaljevanju popustili, tako da so Ljubljančani v sredini tretje četrtine prvič prišli v vodstvo. Tekma je bila odločena v zadnji četrtini, ko so se gostje razigrali in povečevali vodstvo ter zasluženo zmagali. Radenska Creativ: Besedič 27, Želj 22, Meško 18, Bratkovič 10, Niderl 8, Žakula2. (FM) Visok poraz Pomurja Skiny V tretjem kolu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je Pomurje Skiny gostovalo pri ŽKD Maribor in nepričakovano prepričljivo izgubilo z 69 : 90 (54 : 71,30 : 47, 18 : 24). Sobočanke so bile le v tretji tretjini enakovredne domačinkam, ko je bil rezultat 24 : 24. Pomurje Skiny: Ori 24, Svetina 22, Horvat 10, Glišič 10, Pušenjak 3. (FM) Šport od tod in tam Nogomet - V prvi tekmi pokalnega tekmovanja za ženske je ekipa Škale-Pande premagala Senožeti s 7 : 0. Najboljša je bila Anica Korpič, ki je dosegla štiri gole. (FB) Mali nogomet - V četrtem kolu prvenstva v 1. slovenski ligi malega nogometa je Lesna v Litiji premagala Makoter Meteorplast iz Ljutomera s 5 : 2 (3 : 1). Oba gola za Ljutomerčane je dosegel Kamenšek. V drugem kolu prvenstva v 2. slovenski ligi malega nogometa je Draža vas v Ljutomeru premagala Križevce s 4 :1. Gol je dosegel Marinič. Pernica pa je premagala Marco Polo iz Murske Sobote z 10 : 5 (3: 2). (NŠ) Odbojka - V Murski Soboti so gostovali odbojkarji Mladosti iz Zagreba in v prijateljski tekmi premagali domače Pomurje s 3 : 2. Sobočani sO vodili z 2 : 1, v zadnjih dveh nizih pa igrali brez Fujsa in Najdiča. (FM) Košarka - V prvem kolu tekmovanja v tretji slovenski članski košarkarski ligi je Miarta Lindau premagala Koroško Prevalje s 95: 59. Strelci: Tratnjek, 22, Cor, 21, Balažič, 18, Feher, 9, Sitarič 8, Zrna, 7, Tadina, 4, Gasparič 4, in Balažek, 2. (FB) Košarka - V tekmovanju prve slovenske mladinske košarkarske lige je Radenska Creativ v Murski Soboti premagala Savinjske Hopse s 87 : 85. Strelci: Maje, 32, T. Novak, 19, A. Novak, 12, Pok, 9, Čep, 6, Hozjan, 5, in Slavič, 3. (FM) Karate - Na odprtem turnirju Vojnika v karateju so sodelovali tudi člani Karate kluba R6fix iz Murske Sobote in med tekmovalci 20 klubov dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najboljša je bila Mateja Gabor, ki je v katah zasedla drugo mesto. Blanka Hegeduš je bila tretja, Dejan Novak pa četrti. V borbah je Robert Žekš (65 kg) zasedel tretje, Muha Benkič (65 kg) četrto in Goran Trajbarič (65 kg) peto mesto. (FM) Badminton - Na badmintonskem B-turnirju v Trebnjem so dosegli lep uspeh Lendavčani. Med ženskami je zmagala Natalija Pešehonov, pri moških je Bojan Sekereš zasedel drugo, Milko Pečanič sedmo in Marko Ketler deveto mesto. (FB) Strelstvo - V počastitev občinskega praznika je bilo v Gornji Radgoni 4. tradicionalno mednarodno strelsko tekmovanje za pokal Občine Gornja Radgona. Sodelovalo je 72 strelcev, med njimi je bila olimpijka Natalija Prednik. Od pomurskih ekip je bila najboljša Pomurka Ml, ki je zasedla četrto mesto. Tišina je bila peta, Radgona pa'šesta. Med pomurskimi posamezniki je bila najuspešnejša Maja Dular (Pomurka), ki je zasedla deveto mesto. (FM) Strelstvo - V Čentibi je bilo tekmovanje z vojaško puško v spomin na Rudija Leinerja, ki ga je pripravila SD Varstroj Lendava. Med devetimi ekipami je zmagala SD Gančani z 204 krogi pred SD J. Kerenčič, 199, in Vojašnico MS, 196 krogov. Med posamezniki je bil Endre Varga (Dolina) prvi z 82 krogi pred Marjanom Balažičem (Gančani), 78 krogov. (A. Zver) Kegljanje - Ob praznovanju 25-letnice SKŠD Maribor Hilden iz Nemčije so se člani društva pomerili s kegljači Radenske. Zmagala je Radenska s 1635 : 1551 podrtih kegljev. Radenska: Drvarič, 450, Bavec, 409, Kos, 400, in Šalamun, 376 podrtih kegljev. (FM) Kros - Športna zveza Murska Sobota in SETUAŠ organizirata v četrtek, 5. oktobra, ob 13. uri v mestnem parku v Murski Soboti 35. jesenski kros za prvenstvo občine, ki bo hkrati izbirno tekmovanje za sestavo občinske reprezentance, ki bo 14. oktobra sodelovala na krosu Dela v Velenju: Tekmovali bodo v 14 starostnih kategorijah. (FM) Športni ribolov - DRŠI Murska Sobota je pripravilo v Lukačevi gramoznici v Krogu tekmovanje v športnem ribolovu. V lepem vremenu se je tekmovanja udeležilo 60 tekmovalcev. Zmagal je Marjan Kranjc (15 kg) pred Janezom Pugljem (6,75) in Alojzom Ulenom (5,70). (T. Kos) Rokomet - V pripravah na začetek prvenstva je bil v Murski Soboti rokometni turnir, ki gaje pripravil RK Pomurka Krog Bakovci. Med tremi ekipami je zmagala Velika Nedelja pred Arcontom Radgona in Pomurko. (FM) 20 MULARIJA/NA SCENI 5. oktober 2000, VESTNIK Zadnje počitniške dneve so učenci tretjih razredov OŠ Beltinci preživeli ob morju v Ankaranu, kjer so se urili v tehniki plavanja, se kopali, igrali... in tudi fotografirali. Počitnice so čas, ko se otroci brezskrbno zabavamo doma, ob reki, jezeru, na morju ... Ko sem se zbudila, me je vsako jutro najprej pozdravilo vzhajajoče sonce. Stopila sem na balkon in preštela vse ladje, ki so plule po morju mimo našega hotela. Nekega dne smo se po obilnem zajtrku odpravili na enodnevni izlet v Baško. Sprehajali smo se ob obali in občudovali prelepo primorsko pokrajino. Na ulicah so bile postavljene stojnice. Zaželela sem si, da bi mi mama kupila prstan. Moja želja se je tudi uresničila. Čez čas smo se vrnili v Omišalj. Po popoldanskem počitku je sledilo kopanje. S pomočjo potapljaške opreme sem opazovala življenje v vodi in morsko dno. Videla sem čudovita bitja: ribe, rake, školjke, ježke, polže ... Školjke, ki sem jih pobrala z morskega dna, sedaj krasijo mojo sobo. Zvečer smo se sprehajali ob obali in posedali na terasi hotela. Tisoče drobnih lučk mesta Reka je naznanjalo, da je čas za počitek. Vsak dan med počitnicami je prinesel novo doživetje. SANJA NOVAK, 5. A OŠ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Pa 4^^ te Med počitnicami smo bili v Kranjski Gori. En dan sva šla z očetom na Malo Mojstrovko. Avto sva pustila na Vršiču, ki je visok 1611 metrov. Obula sva si planinske čevlje, si oprtala nahrbtnika, vzela palici in se podala na pot. Čez pol ure sva že bila v sedlu, ki je na višini 1.799 metrov. Tam sva počivala. Nato naju je čakala malo težja pot do vznožja Male Mojstrovke. Vedno bolj sem bil vesel, ko sva se bližala klinom in jeklenim vrvem. Med potjo sva srečala tri ovce. Nato sva se začela vzpenjati po klinih in s pomočjo vrvi. To je bila najtežja pot. Čez čas mi je oče povedal, da sva že višje od 2000 metrov. Bil sem zelo vesel. Čakala naju je še nekoliko la-. žja pot do samega vrha. Končno sva prisopihala na višino 2332 metrov, to je na vrh Male Mojstrovke. Na njem je malo prostora. Tam so bili tudi ptiči, podobni kosom. Tu pa tam je rasla travica. Nisem mogel verjeti, da sem dosegel to višino. Dol sva šla po kamniti poti. Večkrat sem padel. Do avta sva se »sankala« po melišču. Na koncu sem imel štiri žulje. Počutil sem se imenitno, ker sem dosegel ta cilj. TINE ČASAR, 5. B OŠ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Poletje... Naj pomislim, saj dogodkov je bilo veliko. Hodili smo se kopat, v hribe se sprehajat, na šolo pa smo pozabili. Sedaj, ko spet se je začela, se učimo in učimo, o počitnicah še vedno govorimo. ANDREJA PAVLINJEK, 8. B OŠ CANKOVA na 'Poniju Mladi animatorji iz Župnije sv. Nikolaja M. Sobota so med počitnicami za nekaj dni odpotovali na Pohorje, kjer so uživali v neokrnjeni naravi, se zabavali, peli in igrali, romali so k cerkvi device Marije na Kamnu, si v Vuzenici ogledali cerkev in muzej o Slomšku ter poslušali in premišljevali o zgodbah, iz katerih so lahko izvlekli nekaj koristnih naukov za življenje. Za njihovo telesno hrano sta skrbeli gospe Anica in Marjeta, za duhovno pa sestra Elizabeta ter župnik Martin Horvat in kaplan Davorin Vreča. NATAŠA in URŠKA pf^M^ {Me, Ko smo na cesti, moramo paziti na prometne znake in pravila. Če ni pločnika, hodimo po levi strani ceste, tako da vidimo avtomobile in kolesa, ki nam prihajajo naproti. Cesta ni igrišče, zato se ne smemo igrati na njej ali ob njej. Prečkamo jo na prehodu za pešce. Najprej pa pogledamo na levo in desno. Na cesti preži na nas veliko nevarnosti. LUKA NEMEC, 4. A OŠ BAKOVCI PaUcUt a boli Obiskal nas je policist. Pripeljal se je s policijskim avtom. Vključil je sireno. Na roke nam je dal lisice. Lahko smo prijeli tudi »pendrek«. Z njegovo pomočjo smo prečkali cesto. MAŠA RUS, 1. RAZ. OŠ STROČJA VAS Čeprav se zdi, da je Brigiti pri pisanju nekoliko pomagala učiteljica, pri ločilih prav gotovo, je za prvošolko takšen sestavek več kot odličen. Le tako naprej! Brigita je opisala tudi svoj prvi šolski dan, in sicer: »Prvi šolski dan je bil lep. Učenci so nam peli. Učiteljica nam je dala veliko žabo. V šoli rada pišem, rišem in se igram.« Besede Solzne noči Spet en dan je minil, ko sem samo zrla skozi okno svojega življenja. Prišla je noč, ena od mnogih, in vendar le edina noč slave in težke odločitve. Dovolj imam trpljenja, dovolj imam solz, hočem le srečo. Življenje sem si zapravila z osebami, ki ne znajo osrečevati ljudi. Pozabila bom vse, pustila vse za sabo. Vsi so me razočarali, še tisti, ki so bili moji najboljši prijatelji. Izgubila sem človeka, ki mi je pomenil nekaj več ... težko', mi je pri srcu. Obujam spomine na otroštvo. Takrat sem izgubila osebo. ki me je vzgojila, me imela rada in mi dajala vse, bila je moja ljubeča babica. Še vedno jo imam rada, za vedno bo v mojem srcu, kajti ona mi je vedno stala ob strani. Čeprav sem imela kruto življenje, sem iskala le mir in srečo ... Spušča se tema, na nebu so zvezde, a jaz sprejemam kruto odločitev. Treba se bo ločiti od osebe, ki me je prizadela. Treba bo odpreti nov list v knjigi mojega življenja, čeprav bo resnica prinesla le žalost. Moram te pozabiti, pregnala bom nesrečno ljubezen iz srca in spoznala lepote življenja. Ti pa, če to prebiraš, vedi, da zame ne obstajaš več! A. R. Strogo zaupno Sonček Vse bi dala, da bi le tebe dobila. Sončnica Ti Kakšen se mi zdiš, še sama ne vem. Vem samo to, da ljubim te močno. Seny ■ Tvoja Jaz bom vedno na neki način tvoja, ker ti si bil prva solza moja! Nataša C. Vaša čustva! Moja ljubezen Spoznala sva se v ritmu ljubezni, jaz bila sem sama in ti osamljen si bil. Prvi nežni dotik rok, prvi vroč poljub, prekipevajoča strast vzbudilo je v meni vročo ljubezen. Vedno znova sem se vate zaljubila, da nežno ljubezen vase sem skrila! Cvetka Najina sreča Najina sreča je že zdavnaj odšla, da bolečina bi naju ločila, s tem pa veselje s sabo vzela. Le s spomini se še premagujeva, da bi vsaj še to ohranila, kar sva nekoč čutila, a bova tudi ta občutek izgubila. Najina sreča vzela nama je vse, a midva do konca borila sva se in srečo priborila sva si nazaj, da srečna sva zopet sedaj. Majči Ker ob meni te ne bo Utrnila se zvezda na nebu bo, zatemnilo se sončno nebo, črna zastava bo v vetru zaplapolala, ko duša se moja bo predala. Črna zemlja prekrila bo moje truplo, ko odšlo bo moje življenje brezupno, ko izjokala krvave bom solze, ko omahnile bodo moje iztegnjene roke, zato, ker ob meni te ne bo, tebe, ki si moje sonce, zlato, le tema obdajala me bo, zato obup pahnil v jamo me bo, kjer ne bo hrepenenj, solza, le črna, tiha bo tema. Sonja Š. Ostal Ostal si le solza v očeh, ostal si le misel v nočeh, ostal si grenak nasmeh, ostal boš le spomin v žalostnih dneh. Mateja H. Samo prijateljstvo S solznimi očmi se razhajava, hudo nama je, a sva srečna. Greva življenju in svetu nasproti. Kar nekdaj med nama je bilo, pustila bova tu, saj skupne poti za naju več ni. Ostali so le spomini in večno prijateljstvo, četudi ne srečava nikoli se več. Tamarine Odhajaš Poletje odhaja. Zadnji žarki poletnega sonca sijejo na zemljo. Hladen vetrič maje trhlo drevo in trava se upogiba, ziba se sem ter tja. Vse gre h koncu, tudi poletje. Poletje polno spominov me zapušča in jesenski mrak se nad nas spušča. Vse odhaja, tudi ti. S poletjem si odšel, a za vedno boš ostal v mojem, srcu, v srcu dekleta, ki je skrivalo svoja čustva, da ne bi prizadelo drugih. Še je čas, da ti priznam, da rada te imam, da ti napišem, da zate živim. Bo to kaj spremenilo? Verjetno ne. Zato pa pojdi tja, kjer boš srečen, a ostani v spominu mojem, čeprav jaz nisem v srcu tvojem. Miša Izpoved srca Zakaj življenje tako kruto je? Zakaj z mano usoda poigrava se? Zakaj mi ni usojeno biti srečna, biti ljubljena? Zakaj ljubezni prave ne smem spoznati? Le kje je moja sreča? Le kje je moja prava resnična ljubezen, ki jo tako obupno in zaman iščem? Zakaj joče nocoj mi srce? Vroče solze mi po licu polže. Le kdaj bo prišel nekdo, ki solze posušil mi bo? Ti, ki nekje zame si, po tebi hrepenim nocoj! O, prosim, pridi k meni, reši moje ranjeno srce, reši me in ljubezen pravo pokaži mi! Ljubi me in nikoli me ne izpusti! Ti, ki si nekje, potrebujem te! Še vedno jočem nocoj, še vedno mi srce hrepeni po tebi ... O, prosim, pridi in ljubi me kot jaz tebe, čeprav ne poznam te še in ne vem, kdo si! Kdo si? Pridi, pridi ljubezen moja, in pokaži, pokaži mi vso krasoto prave ljubezni, ki je še ne poznam! Ghost VESTNIK NA INTERNETU: Napovednik koncertov Murska Sobota 6. oktobra: Smiljan Hartman + Tadej Ropoša + Matej Temlin + Andrej Grabar + Denis Zver + Andrej Glažar + Aleš Klajžar, grajsko dvorišče ob 20. uri 17. oktobra: Regina, Zvezda ob 21. uri Ljubljana 8. oktobra: Billy Cobham, Festivalna dvorana 5. novembra: Mad Profesor + Lee Scratch Perry + Reggae Daughters + Sunny Orchestra 21. novembra: Firewater + Foil, Orto Gradec 6. oktobra: Steve James, Die Brucke 22. oktobra: Jan Garbarek, Or-pheum Dunaj 9. oktobra: Wynton Marsalis/Lin-coln Center Jazz Orchestra, Kon-zerthaus 19. oktobra: Jeff Healey Band, Planet Musič 20. oktobra: Gabrielle, Libro Musič Hall 27. oktobra: Deep Purple + Dio, Stadthalle BMZPLAČEH K1K - VSAK BAN OO 12“ OO 20“ WSIE , 5. oktober 2000 ZA TOPEL DOM 21 Pozimi topleje, poleti hladneje Sodobne zgradbe je treba dodatno toplotno izolirati, saj osnovni materiali, iz katerih je konstrukcija, prevajajo več toplote, kot je sprejemljivo. oplotna izolacija pa zmanjša izgubo toplote, posredno tudi stroške za energijo ter zaščiti nosilno konstrukcijo pred zunanjimi vremenskimi vplivi in njihovimi posledicami (kot so zamakanje konstrukcije, zmrzovanje v notranjosti dicijo. Prednosti tega materiala z dobrimi izolacijskimi lastnostmi so, da ne trohni in ne gnije in da je delo z njim razmeroma prepro- Ko prostori zaživijo v soju luči e želimo spremeniti videz prostora, lahko to preprosto storimo s svetlobo, torej s spremembo osvetlitve. Namesto glavne osvetlitve v prostoru izberemo razpoloženjsko za prijetno preživljanje večera (najboljše, pa še poceni, so sveče), pri branju ali delu uporabljamo namensko osvetlitev ali pa dekorativno osvetlitev, ki bo dala prostoru poseben čar. V vsakem prostoru naj bi bile tri različne osvetlitve. Razpoloženjska osvetlitev, s katero lahko ustvarimo razpoloženje, primerno priložnosti in prostoru. Tako si lahko omislimo stikalo z regulatorjem, s katerim po želji nastavljamo jakost svetlobe, lahko pa primerno razpoloženje ustvarimo tako, da glavne luči sploh ne prižgemo, gorijo naj le namizne ali stenske lučke oziroma stoječe, luči. Za prijetnejše razpoloženje pa prižgemo še kakšno dišečo svečo. Namenska, ki jo potrebujemo pri posameznih opravilih, kot so pripravljanje hrane (nad delovnim pultom), branje in študij (različne namizne lučke), britje, ličenje (lučke nad ogledalom v kopalnici). Vendar moramo pri teh lučeh paziti, da ne preobremenimo oči, zato jih usmerimo na površino, kjer jo potrebujemo, in ne v oči. Prav tako se ta osvetlitev ne sme preveč biti z ambientalno osvetlitvijo prostora, zato si omislimo lučke, ki jih lahko poljubno premikamo. Ambientalna osvetlitev je glavna osvetlitev v prostoru. Ta osvetlitev naj bi bila žareča in ne bleščeča. Poleg omenjenih osvetlitev pa v dnevne sobe, jedilnice in druge prostore lahko postavimo luči, ki smo jih izbrali zaradi njihovega videza, in ne zaradi svetlobe, ki jo oddajajo. To je tako imenovana dekorativna osvetlitev. Te luči so ponavadi oblikovane tako, da mora svetlobo, ki jo dajejo, dopolnjevati še ambientalna osvetlitev. Če pa želimo wprostoru poudariti določene predmete, kot so slike, rože, keramika in drugi dragoceni predmeti, si omislimo ak-centno osvetlitev oziroma osvetlitev detajlov. Žarek luči je usmerjen na predmet. Velikosten tip predmeta, ki ga želimo poudariti, določata, kako širok in jasen bo žarek. Tako na primer naj bi bila nad umetniško sliko bolj razpršena svetloba kot nad stekleno vazo. Pripravil: MILAN JERŠE ■ nosilnih zidov in pregrevanje). Boljša toplotna zaščita zgradbe ugodno vpliva na človekovo počutje v prostoru, saj so notranje površine sten toplejše. Pri izboru primernega materiala za toplotno zaščito stavbe moramo poleg njegove toplotne prevodnosti (čim manjša je, tem boljši je material) upoštevati tudi njegovo protipožarno odpornost, trdnost, stislji-vost, trajnost, občutljivost za vlago itd. Materiale za toplotno izolacijo lahko razvrstimo glede na kemično sestavo in strukturo. Med najpogosteje uporabljenimi materiali za toplotno izolacijo so tako organski kot anorganski. Med anorganskimi je na prvem mestu glede na uporabo toplotna izolacija iz mineralnih vlaken (steklena in kamena volna), med organskimi pa so najpomembnejši penjeni materiali (polistiren in poliuretan). Z uporabniškega vidika je pomembna delitev na »tradicionalne« in tako imenovane »ekološke« ali »alternativne« materiale za toplotno izolacijo. Med prve spada izolacija iz mineralnih vlaken (kamena in steklena volna), ki je kemično nevtralna, ne trohni, se ne stara in je obstojna tudi pri visokih temperaturah. Material za toplotno izolacijo iz mineralne volne je lahko v ploščah, zvitkih, lahko pa ga tudi kaširajo na različne nosilce (stekleni voal, lepenka ali aluminijasta folija). Glede na toplotno prevodnost uvrščamo mineralno volno med najboljše toplotne izolatorje. Njena slaba stran pa je, da pri navlaže-vanju to dobro lastnost izgubi. In kako je z alternativnimi ma- a } Servis in trgovina METALIK Nikolaj Cipot, s. p. Tešanovci 13a, 9226 Moravske Toplice y TEL.: (02) 538 14 74 ) FAKS: (02) 538 14 73 UGODNO IZDELAVA VISOKOTLAČNIH HIDRAVLIČNIH CEVI KARDANI IN POPRAVILA KLINASTI JERMENI AKCIJSKE CENE OGREVALNE TEHNIKE VELIKA IZBIRA PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO, RADIATORJEV, GORILNIKOV IN DRUGIH MATERIALOV ZA TOPLOVOD IN VODOVOD ... OKTOBRA VAS ČAKA OB GOTOVINSKEM PLAČILU POPUST! Obiščite nas in se prepričajte o pestri izbiri in ugodnih cenah. a teriali za izolacijo? Toplotna izolacija iz celuloze, starega papirja, lesnih odpadkov, perlita, trstike, lanu, slame, kokosa, plute, bombaža ali ovčje volne ima v povprečju nekoliko slabšo toplotno prevodnost kot klasični materiali. Prav tako še ni zanesljivih podatkov o trajnosti vseh teh materialov. Praviloma je cena alternativnih materialov višja od cene že uveljavljenih proizvodov za toplotno izolacijo. Uporaba plute za toplotno izolacijo ima že daljšo tra- sto. Trendi minulih let kažejo, da sta tudi pri razvoju teh materialov pomembna trajnostni pristop in poudarjena skrb za človeka in okolje. Področje toplotnoizola-cijskih materialov je z vidika vključevanja tako imenovanih ekoloških materialov v zgradbo še posebno zanimivo, saj so se v zadnjem času na tržišču pojavili novi, alternativni izolacijski materiali, da bi zadostili težnjam po okolju prijazni gradnji. So obetavni, vendar po vsestranski presoji njihovih lastnosti in vplivov na zdravje ljudi in na okolje še ne moremo trditi, da v celoti izpolnjujejo pričakovanja. Pripravil: MILAN JERŠE ■ KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 is. RE- Možnost nakupa na čeke ali položnice brex obresti Brezplačen prevoz na dom ne glede na oddaljenost •asw Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! Varčneje, pa še udobneje.. Želite preživeti zimo na toplem in hkrati varčevati, mimogrede pa še narediti nekaj za izboljšanje kakovosti zraka? prehodite se po stanovanju ali hiši in poglejte, kakšne ventile imate na radiatorjih. Če so to navadni ročni ventili, kjer ni možnosti samodejnega uravnavanja temperature, je še čas, da jih zamenjate s termostatskimi radiatorskimi venti li. Ti so nujna osnovna regulacija, saj nam omogočajo, da v posameznih prostorih nastavimo različne temperature (v spalnici naj bi bila idealna temperatura približno 18 stopinj Celzija, v dnevni sobi 20, v kopalnici 24 itd.). Pri tem pa tudi varčujemo, saj termostatski ventili, ki samodejno vzdržujejo želeno temperaturo, poleg toplote radiatorja na neki način »izkoriščajo« tudi posredno ogrevanje z drugimi notranjimi viri toplote, kot so gospodinjski aparati, razsvetljava, sončno sevanje, toplota, ki jo oddajamo ljudje, itd. Kako delujejo termostatski ventili? Vanje je vgrajeno posebno tipalo, polnjeno s plinom, tekočino ali voskom, ki se odziva na spremembo temperature prostora tako, da samodejno odpre ali zapre dotok vroče vode v radiator. Najhitreje in najbolj natančno se odzivajo termostatske glave, polnjene s plinom, ki imajo tudi do štirikrat daljšo življenjsko dobo od tistih, polnjenih z voskom. Pri nakupu pa mora vsak sam pretehtati in se odločiti, kakšne ventile bo kupil. Pametno pa je upoštevati dejstvo, da so kakovostnejši termostatski ventili nekoliko dražji, prihranijo nam morebitne stroške zaradi okvar, omogočajo pa tudi več udobja. Pomembno je tudi, da ima ventil zanesljivo tesnjenje, da je tih (ne šumi) in da ima možnost prednastavitve pretoka ogrevane vode. Za resnično dobro delovanje sistema ogrevanja pa potrebujemo poleg ter-mostatskih ventilov tudi osrednje uravnavanje temperature v kotlovnici (glede na zunanje temperature). Osrednja regulacija omogoča te d e n s k o programiranje znižanja temperature ogrevanja v nočnem času, poseben režim ogrevanja ob praznikih in med počitnicami in še marši kaj drugega.' Pri večjih objektih (večstanovanjski blok, poslovna stavba in podobno) sta običajno potrebna tudi hidravlično uravnoteženje sistema in vgradnja sodobne črpalke. Pri takšnih objektih pa naj se posamezniki raje ne lotevajo sprememb, če se prej niso posvetovali s strokovnjakom (projektantom ali proizvajalcem opreme). Pripravil: MILAN JERŠE ■ PRODAJNI CENTER KEGL ČERNELAVCI, TEL: (069) 252 210 AKCIJA: J peč FEROTHERM, 35 kW, z bojlerjem in avtomatiko samo 164.465,00 SIT OUNI GORILNIK LIBELA 66.578,00 SIT Radiatorji VOGEL-NOT po tovarniških cenah Cisterne za kurilno olje Plinske peči in gorilniki Inštalacijski material 22 ZA TOPEL DOM 5. oktober 2000, IBIilR Ob pogosti utrujenosti, izčrpanosti, nervozi ali pa kadar nam pri delu popušča zbranost brez pravega vzrok.’ sploh ne pomislimo, da bi bil lahko vzrok vseh naših težav PITNA VODA IZ PIPE. Lahko je vzrok za nerazumljive agresije, zmanjšanje odpornosti organizma, tudi težave s hormoni so lahko posledično nastale zaradi oporečne vode. Vedno večje alergij, neplodnosti, raka ... ' ’ To je le nekaj znakov zastrupljenosti organizma s strupi, ki jih vsakodnevno vnašamo v telo s hrano in pijačo, tudi z VODO. VODA JE ELEKSIR ŽIVLJENJA - to geslo že dolgo ne velja več, vsaj ne za večino pitnih voda. Voda kroži v naravi in med potjo do podtalnice topi snovi, od katerih je velika večina škodljiva za organizme. V pitni vodi lahko zasledimo in kemijsko določimo: nitrate, pesticide, klor, karbonate, težke kovine, radioaktivne izotope, rastne hormone, antibiotike, zdravila proti raku, aromatske spojine, viruse, bakterije ... Na srečo lahko vse te škodljive snovi odstranimo iz vode. Ena od metod prečiščevanja pitne vode je reverzibilna osmoza, kjer iz vode odstranimo z osmotsko membrano 90-99 % vseh škodljivih snovi. Filtriranje s povratno osmozo: Sistem s povratno osmozo (polprepustno membrano) prepušča samo molekule vode, druge nečistoče se odplaknejo v odtok. Naprava se montira pod umivalnik v kuhinji, zato to vodo uporabljamo le za pitje in kuhanje. Filtrski sistemi za hišno vodovodno napeljavo: ■ montaža za vodomerno uro ■ odstrani mehanske nečistoče, klor, bakterije, pesticide... ■ odstrani neprijeten vonj in okus vode ■ zmehča vodo in prepreči nabiranje apnenca v vodovodni napeljavi in telesu ■ odstranjuje že obstoječi vodni kamen ■ zmanjša uporabo mil, detergentov ... Avtomati s toplo in hladno prečiščeno vodo za poslovne prostore Sistemi za filtriranje, konstruirani po željah in potrebah Ogenj dobro služi, a slabo gospodari V pisano paleto toplih barv odeti gozdovi, hladnejši večeri in meglena jutra ter prvo odpadlo listje nam zgovorno pričajo o tem, da se je letošnje indijansko poletje dokončno poslovilo. Z jesenjo pa se začne nova kurilna sezona, ki se od prejšnjih najbrž ne bo kaj dosti razlikovala. Tudi po nevarnostih, ki jih prinaša s sabo, ne. otovo ni nikogar od nas, ki si hladnih dni ne želi preživeti v varnem objemu toplega domačega ognjišča. Ker pa lahko ogenj, ki nas tako prijetno greje, ob majhni nepazljivosti ali nesreči povzroči veliko škodo, je požarno zavarovanje Zavarovalnice Triglav eno od najpomembnejših in tudi najštevilčnejših zavarovanj. Z njim lahko zavarujemo naše osebno pa tudi poslovno premoženje. Zavaruje vse vrste zgradb, in sicer vse njihove dele, vključno s temelji in kletnimi zidovi, vse vgrajene instalacije in drugo vgrajeno mehansko opremo pa tudi premičnine, ki so lahko v zgradbah ali na prostem (osebne stvari, oprema, zaloge blaga in izdelkov). To zavarovanje poravna škodo, nastalo zaradi požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca letala ali drugega zračnega plovila, manifestacij in demonstracij ter škodo na zavarovanih zgradbah zaradi udarca zavarovančevega motornega vozila. Obseg temeljnega pokritja požarnega zavarovanja lahko s posameznimi dodatnimi dogovori in doplačili zavarovalne premije razširimo še na pokritje dodatnih nevarnosti, kot so potres, poplava, udarec motornega vozila, ki ni last zavarovanca, in še nekatere druge. Ob požarnemu zavarovanju sklene večina gospodarjev oziroma lastnikov še zavarovanje stanovanjskih premičnin, I Ali se dovolj zavedamo, kakšno vodo pijemo? Na Apaškem polju onesnažena voda poškoduje kromosome (Zdravje, februar 2000)! Kakšna voda priteče iz naših pip? Prekmurje velja za žitnico Slovenije. Ali se nam bo to vrnilo kot bumerang z onesnaženo vodo zaradi intenzivnega poljedelstva? Zato so zelo koristni filtri z osmotsko membrano in aktivnim ogljem, ki očistijo pitno vodo vseh strupov, kot so klor, nitrati, pesticidi, težke kovine, virusi, bakterije in aromati. S pitjem očiščene vode ne obremenjujemo telesa z nepotrebnimi snovmi. Poleg tega pa čista voda močno vpija presnovne in nepotrebne snovi iz telesa ter tudi strupe, ki jih dobimo s hrano. Taka voda jih izloči veliko več kot druge (neprečiščene) vode. Sicer pa lahko dobite informacijo o čiščenju vode in analizah ter brezplačno osnovno analizo pitne vode pri inženirju kemijske tehnologije Petru Peršu mlajšemu iz Murske Sobote. Pokličite pa ga lahko na GSM: 041 671 028. - M. J. Foto: N. JUHNOV Pokličite nas, veseli bomo! Peter Perš ml., inž. kemijske tehnologije tel.: 041 671 028 -------—--—.—---——----- katerega predmet so stanovanjske in druge premičnine v stalno naseljenih stanovanjih in hišah, ki so last zavarovanca in članov njegovega gospodinjstva ali jih imajo le-ti v najemu. Dogovoriti pa se je mogoče tudi za zavarovanje stvari v hišah in stanovanjih, ki niso stalno naseljene (počitniške hiše ipd.). Z zavarovanjem stanovanjskih premičnin lahko zavarujemo vse premičnine, tako opremo stanovanja in osebne stvari v stanovanjih in pomožnih prostorih pa tudi gotovino, dragocenosti, umetniške predmete, vrednostne papirje, zbirke, listine in dokumente, spravljene v stanovanjih. Z dodatnim dogovorom pa lahko zavarujemo tudi oplesk, slikarije Za čas, ko sonce ne greje dovolj Ob večerih je že tako hladno, da bi lahko vključili centralno ogrevanje ali morda zakurili v kaminu in ogreli vsaj dnevno sobo, v kateri se največ zadržujemo prav ob večerih. ekateri so to že storili, najdejo pa se tudi takšni, ki so se šele zdaj spomnili, da bi pred začetkom kurjenja morali postoriti še to in ono. Pred vsako kurilno sezono je namreč treba opraviti redna vzdrževalna dela in zamenjati dotrajane dele na sistemu centralnega ogrevanja. Če tega še niste storili, je zdaj skrajni čas, sicer se zna zgoditi, da vas bo zeblo. Še vedno je najpogostejši način ogrevanja pri nas centralno ogrevanje na kurilno olje. S širitvijo plinovodnega omrežja pa se ljudje čedalje pogosteje odločajo za centralno ogrevanje na plin. NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. in razne vidne zidne, stropne in talne obloge. Zavarovanje stanovanjskih premičnin je zelo obsežno, saj ponuja pokritje tako rekoč proti vsem možnim nevarnostim, ki lahko doletijo premoženje v našem domu. Tako poleg požara, viharja, toče, izliva vode, udarca strele, eksplozije, poplave, zemeljskih in snežnih plazov, padca letal in drugih zračnih plovil, manifestacij in demonstracij vključuje še zavarovanje vlomske tatvine, ropa in zavarovanje odgovornosti. Obseg temeljnega pokritja zavarovanja stanovanjskih premičnin lahko s posameznimi dodatnimi dogovori in doplačili zavarovalne premije razširimo še na pokritje nekaterih dodatnih nevarnosti (npr. potres ipd.). Da bi si zagotovili celostno zaščito našega premoženja, je smotrno posamezna’zavarovanja vključiti v paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav. Oblikujemo ga lahko po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujemo tako obstoječa kot tudi nova za- I Ne glede na to, za katerega proizvajalca se boste odločili in za kateri model, velja osnovno načelo, da je ogrevanje cenejše, če dela kotel s polno zmogljivostjo. varovanja. S paketom tako prihranimo denar, čas in odvečne skrbi. Za premoženjska zavarovanja, združena v paket, si pridobimo ugodne možnosti plačila, prizna pa se nam tudi poseben popust, in sicer: • 10 % popusta za VELIKI PREMOŽENJSKI PAKET (5 zavarovanj in več) ter • 7 % popusta za MALI PREMOŽENJSKI PAKET (najmanj 3 zavarovanja). Osnovo za pridobitev paketnih popustov pri paketnem zavarovanju predstavlja sklenitev vsaj enega od prej opisanih zavarovanj (požarnega zavarovanja ali zavarovanja stanovanjskih premičnin). . Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je torej razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobimo paketni popust, • vsa zavarovanja sklenemo hkrati in • izkoristimo zelo ugodne možnosti plačila. Najdragocenejši pa je četrti razlog: Lahko pa si omislimo talno ogrevanje, s katerim tla v svojem domu spremenimo v grelna telesa. Talno ogrevanje je zelo učinkovito za ogrevanje velikih prostorov z visokimi stropovi, zato je treba izbrati temu primerno talno oblogo. V hladnih zimskih večerih je prijetno posedati ob kaminu in opazovati igro plamenov, ki v prostor vnesejo romantiko in domačnost. Kaminske peči začno zrak ogrevati takoj, ko v njih zakurimo. Ker hitro in učinkovito ogrejejo prostor, jih lahko uporabljamo kot glavni ali le dopolnilni vir ogrevanja. Tako pridejo prav, ko še ni tako mrzlo, da bi vključili centralno ogrevanje, ob večerih pa je že kar precej hladno. S kaminom tako ogrejemo dnevno sobo, Iger se ponavadi ob večerih največ zadržujemo. Kaminske peči so večinoma na drva, na voljo pa so tudi plinske kaminske peči. Skupaj s prijetno toploto in domačnostjo, ki jo vnese v naš dom kamin, pa dobimo tudi manj prijetno posledico, saj nam kamin »odžira« kisik, zato je dobro, če imamo urejeno dodatno ventilacijo ( na primer, vsaj eno okno v prostoru, kjer imamo kamin, malo odpremo). Pripravil: MILAN JERŠEi • s paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav bomo pripravljeni na vse. Kot pametni gospodarji torej poskrbimo za varnost in zaščito svojega premoženja in ne dovolimo, da bi namesto nas zagospodaril ogenj. O podrobnejših informacijah lahko povprašate v najbližji enoti Zavarovalnice Triglav, d. d., Območna enota Murska Sobota v Lendavski 5 v Murski Soboti (tel.: 02 515 11 00), na vseh predstavništvih in zastopstvih ali pri našem najbližjem zastopniku. Glede na naše želje in potrebe bomo izbrali skupaj s strokovno službo Zavarovalnice Triglav najprimernejšo zavarovalno zaščito za naše premoženje. Vprašanja, pripombe, pohvale in kritike pa lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: H info-ms@zav-triglav.si RBi Prijetno in zdravo bivanje omembna je relativna vlažnost zraka, ki jo merimo v odstotkih nasičenosti zraka z vodno paro. Za ugodno počutje je relativna vlažnost pomembnejša od temperature zraka. Verjetno ste se kdaj že izredno slabo počutili pri kakšnih 25 stopinjah Celzija in pri zelo visoki zračni vlagi. Takrat ste rekli, da »se ni dalo dihati«. Morda ste že bili v Grčiji, Turčiji ali Egiptu, kjer je bila temperatura zraka kar 40 stopinj Celzija, zračna vlažnost pa zelo nizka, pa se vam je, kljub visoki temperaturi zraka, zdelo presenetljivo znosno. Poleg relativne vlažnosti zraka je pomembna tudi izmenjava zraka. Ravno relativna vlažnost in izmenjava zraka sta v bivalnih objektih neposredno povezani. Ljudje oddajamo vodno paro (z dihanjem in potenjem), tudi kuhanje in umivanje oddaja v prostor veliko vlage. Če prostori niso ustrezno prezračevani, relativna vlaga naraste, ugodje ljudi pa se s tem zmanjšuje. Vlažnost zraka in predvsem neprimerno prezračevanje sta torej prava razloga, ne le za zidno plesen, ampak predvsem za slabše počutje ljudi. In to postaja vedno večji problem. Pri novih objektih so okna, vrata in zidovi kakovostno in tesno zgrajeni, tako da je izmenjava zraka minimalna. Svež zrak pa nujno potrebujemo, tako zaradi kisika kot zaradi zmanjševanja relativne vlažnosti. Vsako jutro naj bi se zamenjal ves zrak v bivalnih prostorih. Neustrezno prezračevanje, ki ima za posledico previsoko relativno vlažnost in zastajanje zraka, je torej osnovni razlog za zidno plesen, ki se pojavi najprej na mestih, kjer proizvedemo največ vlage, kjer je slabo zračenje in kjer je povrhu tega še kakšen toplotni most. Za ustrezno prezračevanje prostorov pa so odgovorni predvsem gradbeniki, nikakor biokemiki. Kakovostni zrak v bivalnih in delovnih prostorih je osnovni sanitarni pogoj za primerno bivanje ljudi. Zato to področje ne more biti prepuščeno naključju. Žal se v gradbeništvu kaj malo spremeni brez predpisov, ki silijo v primernejše rešitve v praksi. Tudi na tem področju so trenutno rezultati le pri ozaveščenih investitorjih, ki tako rešitev posebej naročijo projektantom in izvajalcem. Pripravil: MILAN JERŠE ■ fBTBI, 5. oktober 2000 ZA TOPEL DOM 23 NOVOLITI, d. d., na Blokah DOLGOLETNA TRADICIJA IZDELOVANJA MEHANSKO TRDNE TOPLOTNE IZOLACIJE V GRADBENIŠTVU KOMBI PLOŠČE - KOMBIPOR, KOMBIVOL FICKO -DURIČ MONTAŽA IN SERVIS GORILNIKOV odjetje Novolit ima dolgoletno tradicijo izdelovanja kombi plošč, pri katerih je toplotno izolacijski material stiropor (KOMBIPOR) ali mineralna volna (KOMBIVOL) in so z ene ali obeh strani obložene z lesno volno. P KOMBI plošče so odličen toplotni izolator, v primerjavi z drugimi toplotno izolacijskimi materiali pa imajo te plošče večjo mehansko trdnost in odpornost proti udarcem. Odlikuje pa jih tudi velika oprijemljivost na cementne malte in betone. Še na eno pomembno lastnost ne smemo pozabiti - so negorljive oziroma težko vnetljive (BI po DIN 4102). Zaradi toplotne izolativnosti, trdnosti, oprijemljivosti za malte in enostavne obdelave se KOMBI plošče uporabljajo predvsem za izolacijo zunanjih zidov. Znano je, da potekata prehod toplote in padec temperature predvsem prek zunanjih zidov. Kjer ni toplotne izolacije, potekata linearno, takoj ko uporabimo toplotno izolacijo, pa se prehod toplote enormno zniža. Praktično 80 odstotkov temperaturnega padca poteka v plasti toplotne izolacije. To pomeni, daje ob izvedbi toplotne izolacije na zunanji strani zidu le-ta pozimi topel, poleti pa se ne pregreva. Na tak način se ob močno znižanih toplotnih izgubah in s tem rabi energije za ogrevanje izboljša tudi bivalno ugodje, saj toplotna izolacija preprečuje velika nihanja temperature v prostorih. Kombi plošče lahko upora bljamo kot izolacijski in nosilni sloj za vse vrste fasadnih ometov. Obdelava in pritrjevanje plošč sta zelo enostavna, zato se za tako vrsto izolacije odločajo tudi samograditelji. Poznamo klasično debelosloj-no fasado KOMBIFAS, ki se izvaja predvsem pri novogradnjah, lahko pa tudi pri sanacijah starih objektov. Izolacijske plošče iz stiropora ali kamene volne, z obeh strani obložene z lesno volno, so tako imenovane KOMBI plošče, ki se točkasto lepijo in dodatno pritrjujejo z ustreznimi pritrdili, ki imajo že distanco in držalo za jekleno pocinkano mrežico. Leto napnemo prek vseh sider, s katerimi smo pritrjevali izolacijske plošče. Prek te mrežice naredimo cementni obrizg tako, da je mrežica v sredini obrizga in ga veže, ko pa se osuši, naredimo še osnovni omet, ki je priprava za zaključni fasadni omet. S pravilno izvedbo zagotovimo kakovost, visoko odpornost proti mehanskim obremenitvam in dolgo življenjsko dobo. V primerjavi s tankosloj-nimi fasadnimi sistemi je čas izdelave nekoliko daljši. V sodelovanju med podjetjem Novolit, ki izdeluje KOMBI plošče, in podjetjem, ki izdeluje to varniško pripravljene malte in zaključne omete, se je razvil nov fasadni sistem, ki temelji na KOMBI plošči (tankoslojni) in ki omogoča hitro in kakovostno izdelavo. V primerjavi s klasično izvedbo so se skrajšali časi sušenja. Zaradi tankoslojnega fasadnega ometa se mehanske lastnosti nekoliko spremenijo. Fasadni sistem ima pridobljen A-TEST na inštitutu za preizkuse (ZAG Ljubljana). Te fasade so primerne tako za novogradnje kot sanacije starejših objektov. Izolacijske plošče (KOMBI plošče) pritrjujemo na neometan ali ometan opečni, si-poreksni in betonski fasadni zid. Na prilepljene in pritrjene Kombi plošče nanesemo osnovni izravnalni omet, ko je podlaga dovolj suha, nanesemo drugi sloj osnovnega ometa, vanj vtisnemo stekleno mrežico, in ko je ta dovolj suha, nanesemo še vrhnjo plast osnovnega ometa. Ko je plast osnovnega ometa dovolj suha, izvedemo še zaključni sloj fasadnega ometa, pri katerem imamo veliko izbiro glede na barvo in nanos. . Da bi dosegli primeren koeficient toplotne prehodnosti k (za III. gradbeno klimatsko cono, kamor spada večji del Slovenije, je priporočljivo, da je k manjši od 0.4), moramo uporabiti za zid iz opečnega modularnega bloka debeline 29 cm kombi plošče debeline najmanj 75 mm. S tem dosežemo ustrezen k, ki ga predpisujejo novi evropski normativi. Zaradi dobrega oprijema le-snocementnega sloja z betonom lahko KOMBI plošče poleg velike uporabe pri fasadnih sistemih uporabljajo tudi za sistem gradnje, imenovan izgubljeni opaž. Pri tem plošče položimo neposredno na opaž in jih zalijemo z betonom. S tem dosežemo toplotno in zvočno izolacijo stropa. Plošče so primerne tudi za predelne stene, kot notranja ob- IZOLACIJE V GRADBENIŠTVU STIROPOR različnih gostot -SGP-12/A - SGP-15/B -SGP-20/A - SGP-30/A -SGP-F 3 M KONTROLA KAKOVOST: ZAG Zovod ib gradbeništvo . Slovenje □H0V0UTO loga pri mansardah, za toplotno izolacijo plavajočih podov ali kot obloga gorljivih gradbenih elementov zaradi izboljšanja požarne varnosti. Pri nakupu KOMBI plošč moramo paziti, da so pravilnih dimenzij in da so sloji med seboj dobro zlepljeni. Od proizvajalca zahtevajte certifikate o ustreznosti plošč, saj si boste le s kakovostnimi ploščami zagotovili kakovostno izvedbo ter prihranili čas in denar. ‘ • oljni gorilniki • plinski gorilniki • plinski stenski kotli • termoregulacije Gornji Črnci 3, 9261 Cankova tel.: (02) 540 90 45 GSM: 041 612 628 KOMBI plošče Komblpor _ Kombivol w novolit, podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov d.d. Nova vas 56 1385 Nova vas na Blokah Tel:01/70 98 234; Fax:70 98 011 E-mail: novolit@novolit.si Web: http://www.novolit.si Ponovno kandidiram predvsem z željo, da nadaljujem že začeto, a še nedokončano poslansko delo na področju infrastrukture, gradnje porodnišnice, knjižnice, prostorov za ekonomsko srednjo šolo ter uveljavitve visokega študija ekonomije v Murski Soboti. Navedene objekte sem uspel v iztekajočem se mandatu, s pomočjo preostalih pomurskih poslancev, vključiti v državni program investicij. Želim tudi osebno prispevati k dvigu ugleda in utrjevanja Državnega zbora kot našega najvišjega zakonodajnega telesa. Izkušnje iz preteklosti in naša skupna usoda nam narekujejo strpno in spoštljivo sodelovanje pri reševanju najpomembnejših vprašanj, ki bodo popeljala prebivalce Slovenije v bogatejšo in socialno pravičnejšo družbo. Poleg že navedenega smo namenjali pomurski poslanci veliko pozornosti programu gradnje avtocest in drugih infrastrukturnih objektov. Projekt avtocest se s pripravljalnimi deli končno uresničuje tudi v naši pokrajini. Poleg Zakona o suši je za naše območje pomemben tudi Zakon o obrtnih zbornicah. Sodelovali smo tudi pri pripravi drugih pomembnih zakonov in usmeritev, kot so npr. Zakon o pokojninskem zavarovanju, kmetijski zbornici idr. V mandatu, ki je pred nami, se bom zavzemal za naslednja pomembna področja: - pospeševanje gospodarskega razvoja z uresničitvijo zakona o skladnejšem regionalnem razvoju; na področju kmetijstva se bom zavzemal za njegove intenzivne priprave pri vstopu v Evropsko unijo. Poleg tega pa še: - v sistemu zdravstvenega varstva za zagotovitev učinkovitega delovanja zdravstvene dejavnosti z usklajenim delovanjem javne zdravstvene službe in zasebnih koncesionarjev; za politiko socialne varnosti in enakosti posameznikov ali skupin, ki so trajno ali začasno nezmožni; za spodbujanje in večjo udeležbo vpliva mladih v družbenih procesih, predvsem zagotovitev enakih možnosti pri njihovem vključevanju v izobraževanje; za sprejem zakona o položaju Romov v Sloveniji; za regijo, ki bo nosilec usklajevanja interesov občin in decentralizacije vodenja države. Velikokrat nismo zadovoljni z doseženim. To pa nas spodbuja k še večji aktivnosti. Kljub vsemu lahko ugotovim, da je bilo v vseh treh občinah veliko storjenega, tudi s pomočjo državnega denarja, in sicer v Mestni občini Murska Sobota: čiščenje odpadnih voda in vodovodne oskrbe v občini, ureditev Cankarjeve in Grajske ulice, telovadnice pri OŠ I in OŠ II in v Bakovcih, stadiona pri OŠ I, obnova OŠ III, vrtca v Krogu, začetek plinifikacije, varstveni center v M. Soboti in obnovljeni prostori v gradu Rakičan ter zdravstvenem domu; v Občini Beltinci: vodovodna oskrba v občini, aktiviranje vrtine geotermlane vode, prizidka vrtcev, šole v Dokležovju, obnovljeni prostori gradu v Beltincih, mlin na Muri, športna centra v Beltincih in Dokležovju; v Občini Moravske Toplice: čistilna naprava v Tešanovcih in Moravskih Toplicah ter kanalizacija, vodovod v Mlajtincih, gradnja namakalnega sistema na Ivancih, most čez Mejnični potok na cesti Filovci -Bogojina, novi prostori vrtca in kulturnih dvoran v Bogojini in Filovcih ter streha Plečnikove cerkve. V mandatnem obdobju 2000-2004 si bom prizadeval za odobritev državnih sredstev za naše občine, in sicer za sofinanciranje infrastrukturnih objektov, zbirne obvozne ceste in podhodov v Murski Soboti, gradnjo čistilnih naprav in vodovodne oskrbe ter novogradnje, ki so v državnem programu (knjižnica, porodnišnica), in za načrtovano gradnjo avtocestnega programa. Končujemo štiriletno poslansko obdobje, za katerega je treba opraviti obračun ali pogled za nazaj. Že v prejšnjem mandatu je bil vključen v nacionalni program gradnje avtocest po zaslugi pomurskih poslancev odsek Maribor-madžarska meja. V vmesnem obdobju so bili kar nekajkratni poskusi, da se odsek izključi iz avtocestnega programa, vendar se v naslednjih dneh odpira gradbišče mostu čez Muro. V proračunu za leto 2000 je bilo uspešno lobiranje za dograditev bolnice v Murski Soboti, dela potekajo, v naslednjem letu pa bomo dobili sodoben ginekološko-porodniški oddelek. Pred dnevi je podpisana izvajalska pogodba za 1,2 milijarde vredno naložbo, gradnjo Pokrajinske in študijske knjižnice, ki bo v naslednjem obdobju Pomurcem omogočala pridobitev zelo potrebnega znanja. Za potrebe srednje in visoke šole ekonomije se začenja gradnja potrebnih objektov. Dokumenti so podpisani, gradnja pa se bo predvidoma začela v drugi polovici naslednjega leta. . Eden največjih dosežkov pomurskih poslancev je prav gotovo sprejetje Zakona o sanaciji škode po suši. Bajukova vlada je v začetku ponujala 2,4 milijarde tolarjev, na koncu pa smo od nje in države iztisnili 8 milijard tolarjev.. Ker se s kmetijstvom ukvarjam vse življenje, sem v parlamentarnem delu spremljal nekaj pomembnih projektov. Minister za kmetijstvo kar pogosto prizna, da brez mojega sodelovanja ne bi imeli Zakona o kmetijstvu in Kmetijsko-gozdar-ske zbornice. Zakaj je to pomembno? Zakon o kmetijstvu določa smernice nadaljnjega razvoja, pomembno pa je, da določa tudi način financiranja iz državnih sredstev. Kmetijsko-gozdarska zbornica je kvalificiran pogajalec z državo, člani zbornice pa imajo pravico določati in nadzirati delo zborničnih služb. V preteklem letu so se začela neposredna plačila za pridelavo pšenice, sladkorne pese in še nekaterih pridelav. Zaradi pomanjkanja denarja smo imeli nekateri poslanci kar veliko dela, da smo prepričali večino v parlamentu, da je podprla interventni zakon, ki je kmetijstvu prinesel dodatne 4 milijarde. Brez njega ne bi bilo pomoči okrog 50.000 SIT/ha pšenice, sladkorne pese itd. Tudi rejci prašičev bi lahko potrdili, da sem bil z njimi prvi in zadnji ob nastali krizi. Vmes so bili tudi drugi! Eden od velikih prašičerejčev me je poklical pozno ponoči: »Prosim vas, ali nam lahko pomagate, samo vas še imamo!« Ob podpori pomurskih kolegov sem kot prvopodpisani oblikoval besedilo zakona, ki sanira ne samo škodo zaradi suše, pač pa izjemoma tudi škodo zaradi divjadi (ki je za naše obmejno območje velik problem) in omogoča odpise davkov ter prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Z mojim prispevkom se pospešeno ureja cesta Cankova-Kuzma in po moji zaslugi je asfaltirana zadnja pomembna državna cesta v Prekmurju Dolič-Martinje. Pospešeno tečejo priprave za rekonstrukcijo križišč na državnih cestah Čarda, Prosenjakovci, Moravske Toplice itd. Poteka obnova velikega projekta ceste Tropovci-Petanjci s kanalizacijo, potekajo pa tudi priprave za obnovo mostu na Petanjcih. Dosegli smo, da bomo imeli v naslednjih dveh letih zgrajen osnovnošolski prostor. Posebej sem skrbel za pospešeno gradnjo osnovne šole v Rogašovcih in na Tišini, uspeli smo z izredno lepo obnovo šole v Gornji Petrovcih, stekli so dogovori za gradnjo osnovne šole na Cankovi. V vzgoji in izobraževanju smo skupaj z občinami pospešili gradnjo nekaterih vrtcev in nakup opreme ter financiranje učnih poti. Tako je moje prepričevanje ministra za kulturo prineslo sofinanciranje popravila cerkva (Domanjševci), kulturnih dvoran (Tišina, Prosenjakovci, Filovci, Kuzma), sofinanciranje kulturnega središča v Središču in obnove kulturne dediščine (mlin Berkovci in Domanjševci, žetev in mlačev v Kraščih, grad pri Gradu itd.). V veliko zadovoljstvo mi je, da sem iz državnega proračuna pridobil sredstva za ureditev tromeje na Trdkovi in za enega najlepših turistično-rekreativnih objektov. Navsezadnje so bile po mojem prepričevanju v parlamentu osamosvojene občine: Kuzma, Grad, Cankova in Tišina. Popravki Zakona o financiranju občin zagotavljajo nastalim občinam približno trikrat več sredstev za njihovo dejavnost, kot je bilo razpoložljivih sredstev na enotnem območju prejšnje občine Murska Sobota. V prihodnje bo treba varovati dinamiko zastavljenih skupnih pomurskih projektov, ki smo jih našteli (avtocesta, bolnica, knjižnica, ekonomska šola itd.). Na lokalni ravni bo veliko skrbi z vzdrževanjem in obnovo državnih cest, dokončanjem gradnje osnovnih šol in njihovo prilagoditvijo devetletki, dograditvijo zdravstvene mreže, varovanjem naravne in kulturne dediščine itd. Potrebni bodo popravki zakona o financiranju občin, kjer bo nujno treba dopolniti posebnosti financiranja posameznih občin (demografija, turizem, dolga cestna mreža itd.). Posebno skrb bo treba posvetiti zaščiti in financiranju kmetijstva. Z zaupanjem volivcev in skupnimi močmi smo TBT sposobni uresničiti načrtovano. Andrej GERENČER [tTlitALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Skratka, v naslednjem mandatu bo veliko dela! GEZA DŽUBAN LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 24 VESTNIK 5. oktober 2000, liSHI NAGRADNA KRIŽANKA LDS In P* J I AVTOR: I ŠTEFAN | HAJDINJAK EDEN OD SVETIH TREH KRALJEV OVČARSKI PES USTALJENA PODOBA ZMOŽNOST, ZMOGLJIVOST RIMSKI BOG SMRTI IN PODZEMLJA ČLOVEK S SLADKORNO BOLEZNIJO PRVA IN PREDZADNJA ČRKA STIK ROKE IN TRUPA NEKDANJI ITALIJANSKI PREMIER (MARIO) TANKA, MREŽASTA TKANINA REKA V ALBANIJI ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA . wl i EKONOMIJA ■ F -g«! t p T f F jfc AVTORJEVO DOVOLJE- NJE ZA | OBJAVO ■c o M | KRTAČA MELODIKA (KNJIŽ.) STOTINA HEKTARJA MRTVAŠKI ODER BOG ZAH. SEMITOV SILICIJ AMERIŠKA GLASBENICA (YOKO) STRUPENA KAČA KRAJ PRI LENDAVI t" -4 OSIS 7 ‘ /t b B -> AM .ANTROPOLOG (FRANZ) OSV.PIJAČA LDS IRAŠKA LUKA NEAPELJ (ITAL.) GERMANSKI OREL t KIS MONGOLSKI VLADAR PADAJOČA VODA GEORGE DILLON t NEKDANJI SULTANOV UKAZ DESNI PRITOK DRINE ČEŠKO MOŠKO IME NEKD.IMEZA VIETNAMCA STRELSKO DRUŠTVO KROMPIRJEV POGANJEK FR.SLIKARKA (SUZANNE) INDUSK1 PISATELJ (MULK RADŽ) i CELICA (ZAST.) OSVEŽILNO SREDSTVO FIGURA PRI ČETVORKI ODPRTINA V STENI PLESNI ALI JAZZOVSKI ORKESTER LUTKAR MAJARON SKUPEK CELIC TEMNO MODER POLDRAG KAMEN AM.PISATE- LJICA NIN LUKS.POLIT. (JACOUES) NAPRAVA ZA DOLOČENO OPRAVILO GRŠKA ČRKA POLJSKA CVETLICA ZV.DRŽAVA NA JV. ZDA OBRI NAUKO TOPLOTI MAJHNI BRKI ZMENEK, SESTANEK NEKD.ŠVED. GLASBENA SKUPINA REŽA KUHINJSKA NAPRAVA ANNO DOMINI AZIJSKA DRŽAVA (HANO!) PEVKA RUPEL OBDOBJE KENOZOIKA ŠP.KOLESAR (ABRAHAM) BOSANSKI POLITIK 1ZETBEGOVIČ ŠP.POLITIK (JOSE M.) Ai- KOVANJE (KNJIŽ.) EVROPSKI VELETOK PRODAJALEC ZLATA RJAVA ŽIVAL MEHIŠKA PIJAČA SUKANEC KRAJŠE POTOVANJE ČLENASTA ŽIVAL PROVINCA V JAR KOR.OTOK PREDSTOJ- NIK PRAVOSLAVNE ŽUPNIJE VEZNIK NASLOV ZA FEVDALNEGA GOSPODA ODEBELJENI DEL DEBLA NAD PANJEM ARGON PROSTOR ZA RACE 1 IT.KEMIK, NOBELOVEC (GIULIO) GREZILO LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE * OKRASNA PTICA ZNAČILEN PREDSTAV- NIK KRALJICA ILIRSKIH ARDUEJCEV BERILIJ MESTO V NIGERIJI IVO FRANGEŠ NOVO MESTO LUKA V JORDANIJI DREVESNA SMOLA, KI DIŠI PRI TLENJU OSEBA IZ BIBLIJE FRANCOSKI SKLADATELJ (MAURICE) VODJA PALESTINCEV (JASER) NEMŠKO MESTO V VESTFALIJI Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota, najkasneje do srede, 11. oktobra 2000, s pripisom KRIŽANKA LDS. Trije izžrebanci bodo prejeli komplet dežnika, majice in kape, ki ga podarja naročnik križanke LDS. REŠITEV VESTNIKOVE NAGRADNE RIŽANKE 21.9. 2000: TRNOVSKI GOZD - HOLMENKO-LLEN - AMPERE - SAIMO - NE -TOMC - VOL - LARA - NAIVA -JAS - BITOLA - LAO - KANTRI-DA - TAKALO - DOLENJKA -SIEBEN - ATOR - SPANEC -NORMANDIJA - REMUS - RIKA -ZALAR - GAZA - ANICA - ORA-DEA - ONAN - RAVE - SASANID - ORSON - KAOS - NN - DRAGAN BULIČ - OSTNIK - AJAR -EKSARH - KVAKA - NAL - MN -ELEKTRON - ILIRI - ANIS - IB -TEK - SNOOKER - SLEPA PEGA - TANČICA - TONA - OSOR motorna vozila GOLF JGL, diesel, s-paket, letnik 1984, neregistriran, prodam. GSM: 031 500 072. m5211 RENAULT 4, letnik 1992, ugodno prodam. Tel.: 031 515 319. m5244 ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA, stara do 7 let. Tel.: 564 95 86. m5250 MERCEDES MB 100 FURGON KOMBI, letnik 1994, registriran do 31. 1. 2001, prodam. Tel.: 558 85 40. m5262 PEUGEOT 405 I LUX, letnik 1991, kovinske barve, s popolno dodatno opremo, prodam za 630.000 SIT. Tel.: 34 031,041 629 563. m5281 VESTNIK NA INTERNETU: WWW.P4NF.SI Izžrebanci nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: KRISTINA BRUNEC, Mostje 57, 9220 Lendava 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: STANKO GABOR, Trnje 83, 9232 Črenšovci 3.-7. PRAKTIČNE NAGRADE: MILKA STREHAR, Cankarjeva ulica 15, 9231 Beltinci PETER ŠKRAJNAR, Frankovo naselje 110, 4220 Škofja Loka MIHA LENDAJ, Liškova 42, Černelavci, 9000 M. Sobota STANKO GAZDAG, Panonska ulica 1, 9224 Turnišče DUŠAN CELEC, Ravenska 3, 9231 Beltinci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti živali NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 543 91 70, franc Movrin, Petanjci _98c, tel: 546 15 05, gostilna Šarike Železen, Bez-novci, tel.: 549 10 25, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48.m4871 BREJO TELICO in pujske prodam. Šebjanič, Vaneča 14, tel.: 45 428. m5221 PUJSKE prodam. GSM: 041 825 412. m5228 TELICO, brejo 4 mesece, prodam. Podarim dva psička. Tel.: 64 507. m5235 BREJO SVINJO prodam. Tel.: 28 717. m5238 NESNICE v začetku nesnosti prodaja-mo. Babinci 49 Ljutomer, tel.: 582 14 01. *m5268 BREJO TELICO prodam. Tel.: 87 100 ali 031 870 802. m5270 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, hisex, stare 12 tednov, po 500 SIT, prodam. Dostava na dom, tel.: 02 792 35 71. m5271 KRAVO, brejo 9 mesecev, in telico, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 551 15 68. m5275 PUDLJA, pritlikavega, črnega, z rodovnikom, prodam. Tel.: 031 850 878. m5279 KRAVO IN TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 549 11 51. m5285 posesti kmetijska mehanizacija ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 £M. Sobota (hotel Zvezda), tel.: 02 51418 66 gStM: 041 77 32 90,041 773 290 V neposredni bližini M. Sobote prodamo večji gostinski lokal. Lahko tudi prevzem leasinga. m5282 STANOVANJSKO HIŠO in gostinski lokal, okrog 240 m2, vTumišču, prodam. Tel.: 02 572 10 90, od 9. do 23. ure, vsak dan. m5188 GRADBENO PARCELO v okolici Rač prodam. Tel.: 041 378 452, 02 608 36 81. m5218 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem na 20-arski parceli in sadovnjak, ki je lahko gradbena parcela na 19 arih, in 80 arov zemlje prodam. Tel.: 546 20 42. m5222 APARTMA V BLIŽINI MORAVSKIH TOPLIC iščem. Možna zamenjava za apartma v Rovinju. Tel.: 041 322 166. m5223 7-ARSKO PARCELO z zidanim objektom v Rakičanu ugodno prodam. Tel.: 24 841. m5230 POČITNIŠKO HIŠICO S SADOVNJAKOM NA GORIČKEM prodam. Tel.: 22 737. m5232 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti (Lendavska) dam v najem. Tel.: 041 326 119. m5240 M. SOBOTA- VISOKOPRITLIČNO HIŠO, 180 m2, CK, garaža, klet, parcela 466 m, prodam. Mogoča zamenjava za stanovanje. GSM: 041 200 074. m5241 MORAVSKE TOPLICE - GOSTILNO, KOMPLET OPREMLJENO, prodam. Tel.: 02 538 14 83. m5246 VTEŠANOVCIH prodam 43-arsko njivo. Tei.: 547 12 20 ali Bogojina 92. m5259 SOBO, opremljeno, centralno ogrevano, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel.: 32 092, 041 464 689. m5260 VEČ PARCEL GOZDA v Vučji Gomili prodam. Tel.: 28 146. m5263 OPREMLJENO GARSONJERO v središču Murske Sobote dam v najem s 15. 10. 2000. Tel.: 041 561 231. m5266 NOV TRAKTOR IMT 539 s kabino in kompresorjem ter frezo širine 110 cm, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 68 572 ali 041 806 617.m5212 DVA KOMBANJA Klass, širine kose 2,20, oba s Perkinsovim dizelskim motorjem ter z rezervoarjem za zrnje, in sadilnik sladkorne ali krmne pese, petredni, lahki voz z gumijastimi kolesi in prikolico za avto, skoraj novo, prodajo. Tel.: 551 12 29, ali Pečarovci 91 b. m5239 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA SIP HTG 2700 in izkopalnik krompirja prodam. Tel.: 041 904 767. m5243 KOMBANJ, ŽITNI, Far 600, prodam. Tel.: 551 14 60 ali Poznanovci 11. m5254 OBRAČALNIK PAJEK 4,50 m, SIP, prodamo. GSM: 041439 892. m5264 kmetijski pridelki VARAŽDINSKO ZELJE ZA OZIMNICO prodam. Alojz Verban, Tropovci, tel.: 46 280. m5169 KORUZO V ZRNJU, poltrdinka - z njive, prodam. Tel.: 545 12 88 ali 031 330 899. m5245 KROMPIR ZA OZIMNICO prodam. Tel.: 541 21 10. m5248 KROMPIR ZA OZIMNICO in drobni prodam. Zadravec, Lipa 151, tel.: 541 13 59. m5258 LIČKALNIK (LUPILEC) ZA KORUZO prodam. Tel.: 556 12 33. m5277 KROMPIR, jedilni, več vrst, pakiran v vrečah, ter krmni krompir za živino ugodno prodam. Tel.: 542 14 82. m5284 TOM pri ZPMS MUHAČJN KUC - VSAK DAN 00 12* DO 20* O pr Preklicujem veljavnost Zaključnega spričevala OŠ Bogojina, 15. 6. 1995, Viktorija Kuzma, Ivanci 38. m5233 LESENE SODE ZA VINO (165 in 701) ter kad (2001) prodam. M. Sobota, Mladinska 23, tel.: 23493. m5237 »FOSLINE«, (plohe), 5 cm, suhe, hrastove, 3 m3 in nahrbtno škropilnico Stihi prodam. Gradišče 31, tel.: 46 323. m5278 Preklicujem veljavnost HK izdane pri HKS Murska Sobota, št. 220-67-3, na ime Vera Madjar, Noršinci 1, M. Sobota. m5283 NOTRANJA DESNA VRATA S PODBOJI, 85 cm, po polovični ceni in PLASTIČNO OKNO, 60 x 95 cm, prodajo. Tel.: 70 910. m5288 delo VABIMO K SODELOVANJU VEČ STROJNIKOV TEŽKE MEHANIZACIJE - MEHANIKOV za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Oglasite se osebno na sedežu podjetja Mura, Javno vodnogospodarsko podjetje M. Sobota, GSM: 041 374 783, g. Šuša. m5219 IŠČEM MLAJŠO UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu in občasno varstvo otroka. Tel.: 041 728 067. m5242 NATAKARICO ZAPOSLIMO V PIZZERIJI PIK-ASSO Banovci. Tel.: 588 90 23. m5273 ŽENSKO ZA VARSTVO OTROKA in delno pomoč v gospodinjstvu iščemo. Osebno se oglasite po 16. uri vsak dan na naslov: Rankovci 4, pošta Tišina. m5280 srečanja VDOVA, 48, iz Murske Sobote, dobro situirana, išče partnerja za resno zvezo. Tel.: 090 40 81, 156 SIT/min. m5272 SEM VDOVA, STARA 55 LET, brez otrok, s hišo, želela pa bi spoznati prijatelja od 55 do 65 let. Naslov v upravi lista pod POŠTENOST. m5287 storitve UPEŠNO INŠTRUIRAM NEMŠČINO. Tel.: 411 456, 28 577. m5225 Televizijski spored od 6.10. do 12.10. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.10 Robin in Rozi, risana serija 9.25 11. šola, oddaja za radovedneže 10.00 Oddaja za otroke 10.25 Raziskovalec, ameriška serija 11.15 Oddaja o znanosti 11.25 Mosley, angleška drama 13.00 Poročila, šport, vreme 14.00 Osmi dan 14.30 Zdravstvena oddaja 15.00 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Knjižni kviz 17.45 Modro 18.20 Dosežki 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Supermodel 21.00 Volitve 21.50 Deteljica 22,10 Odmevi, šport, vreme 23.00 Polnočni klub 0.10 Modro, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.50 Paul Merton predstavlja, serija 12.20 Film 14.10 Frieda, angleški film (č.-b.) 15.45 Grand Prix v atletiki, posnetek finala 16.15 Čarovnik iz Oza, risana nanizanka 16.35 Dežela velikih mačk, angleška serija 17.30 Po Sloveniji 18.05 Tanja, nemška nadaljevanka 19.00 Slikarske tehnike, risba 19.30 Videospotnice 20.05 Oh, ti tujci, angleška serija 21.00 Wagner, angleška nadaljevanka 21.50 Amoureuse, francoski film 23.35 J. A. G., ameriška nadaljevanka 0.25 Skrb za Jojoja, angleška nadaljevanka 1.15 Taksi, danska nanizanka POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin - 9.00 Top shop, televizijska prodaja - 9.30 Tri ženske - 10.30 Večna ljubezen - 11.30 Ne pozabi me nikdar - 12.30 Življenje teče dalje - 13.30 Top shop, televizijska prodaja - 14.00 Služba in družba -14.30 Lepo je biti milijonar, ponovitev - 15.30 Urgenca - 16.25 Tri ženske - 17.15 Večna ljubezen - 18.10 1, 2, 3 - žrebanje -18.15 Ne pozabi me nikdar - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Akcija v petek: Kopje - 22.45 Teksaški mož postave - 23.40 Zlobni dvojček - 0.10 24 ur, ponovitev - 0.50 Top shop, televizijska prodaja KANALA 8,15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Milady -10.10 Luz Maria - 11.00 Oprah show - 12.00 Atlantis -13.00 Tv-prodaja - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Matlock - 15.00 Ricki Lake - 15.55 Oprah show -16.50 Milady -17.40 Luz Maria -18.30 Tretji kamen od sonca - 19.00 Vsi županovi možje - 19.30 Dvojčici - 20.00 Rajski svet - 21.00 Mladoporočenci - 21.30 Zmenkarije - 22.00 Film- 0.10 Plen - 1.00 Dannyjeve zvezde TVIDEA-GAJBA TV 15.10 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno-razvedrilno - Navigator - Intervju: Janez Balažič - Aktualno - 16.40 Euro PTV, ponovitev - 17.20 Xena, nan. - 18.10 Mortal Kombat: Osvojitev, nan. - 19.00 Aktualno - 19.15 Beverly Hills, nan. - 20.00 Pokliči za umor, nan. - 21.00 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov -22.10 Trgovina Kegl in Roto nagrajujeta, v živo - 22.35 Iz soboške tržnice - Ak-tualno - 23.00 Euro PTV, regionalni program - 23.30 Zvezdne steze, nan. TV AS-KANAL 54 09.30 Bnes. informativna oddaja. 10.00 Volitve 2000, SDS, jest: Drago Šiftar. 10.15 Vira turi-stica, turistična oddaja. 11.00 Meto šport športna oddaj a. 11.20 Kate biti zdrav In zrna bo vati, oddaja Rudija Klariča.*! 1.50 Risanke. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes. Informativna oddaja. 16.00 Vira turistica. turistična oddaja. 16.45 Moto spori, športna oddaja. 17.30 Kako biti zdrav a zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.00 Risanke. 18.15 Volitve 20D0, SOS, gost: Drago Šiftar. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes. in-lonsatim oddaja. 20.30 Moto šport, športna oddaja. 20.50 Glasbeni spoti. 21.001 teel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 21.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 22.40 Gnes, informativna oddaja. 23.10 SQ JAM, glasbena oddaja. 00.00 Erotika. 01.10 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 13.20 Poljudno-znanstvena serija - 14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalni program -15.05 Otroški program - 16.00 Svet podjetništva -16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Hrvaška dediščina - 18.25 Kviz -19.30 Dnevnik -20.10 Ko mineva čas - 21.05 Robinson Crusoe, ameriški tlim - 22.40 Dnevnik TV HRVAŠKA 2 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. -17,00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.05 Prijatelji, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.20 Pravica za vse, nad. - 21.10 Poročila -21.30 Latinica - 23.15 Pravi čas - 0.45 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 9.30 Zasedanje Sabora, prenos... Panorame turističnih središč Hrvaške - 14.00 Tenis: Hrvaška - Slonokoščena obala, prenos Davisovega pokala - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Entertainment Biz, dok. oddaja (1/6) - 21.00 Planet Glasba - 21.30 Antologija hrvaškega kratkega filma - Borivoj Dovnikovič: »Šola hoje« - 21,50 Na robu mogočega, serija (1/44) - 22.35 Čas je za jazz - 23.35 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila - 14.00 Kapetan Cook, nan - 14.55 Ne s silo, ne s prevaro, trdnjava Komarom - 15.40 Evropski parlament - 16.00 Poročila -16.05 Ustavite Zemljo! Laszlo Csakanyi - 16.30 Konjska sila - 10.55 Dnevnik dijaka topničarja, TV-igra - 18.00 Dnevnik - 18.15 Strašni časi, martirji iz Arada - 18.55 Enter-net Šport Cafe - 19.15 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.00 Zoltan Karpathy, madžarski film - 21.20 Madžarska golota, dokum. film - 22.15 Dnevnik, aktualno -23.00 Kino Dore Prokopp - 23.25 Segesvar, madžarski film, č.-b. TV MADŽARSKA 2 10.20 Jezik književnosti, J. Ebtvos - 10.30 Na poti - 11,00 Mednarodni folklorni festival - Perugia - 11.30 Gospodarstvo v zagonu - 12.00 Zvon, Naša družinica, nan. - 12.50 Ravel: Pavane - 13.00 Dnevnik - 14.00 Madžarski festival v Angliji - 14.40 Italijani v Deželi škornja, potopis - 15.00 V dvoje - 15.35 Madžarska hiša - 16.05 Šolska ulica -17.35 72 ur, kulturne ponudbe za konec tedna -18.05 Pridem takoj! - 19,00 Aero magazin -19.30 TV-telovadba - 20.00 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.45 Naše stoletje, 36, del - 21.10 Madžarska leta 2000 - 21.40 Barski svet, film za starejše od 14 let AVSTRIJA 1 10.00 Kokon II, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Knickerboc-kerjevi -14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca -17,10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Olimpijski studio -18.06 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Oranžni taksi - 22.00 Full Monty, filmska komedija - 23.25 Moč smodnika, akcijski film TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Prijatelji za vse življenje - 14.60 Gorski zdravnik -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.20 Človeške podobe - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9 .00 Radovedni Taček: Uhan 9.15 Male sive celice, kviz 10.10 Kino Kekec 11.40 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Supermodel 14.30 Pizzicata, italijanski film 16.00 Svetovalno-razvedrilna oddaja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zajec Peter in prijatelji, risanka 17.15 Fliper in Lepaka, risanka 17.50 Na vrtu 18.20 Prelomni trenutki zgodovine, serija 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Športni kviz 21.25 Potovanje predaleč, serija 22.20 Poročila, šport, vreme 22.55 V New Orleansu, ameriška nanizanka 23.40 Vran, kanadska nanizanka 0.20 Classof 1999, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.25 V telovadnici, brazilska nadaljevanka 9.55 Giovana in Enrico, brazilska nadaljevanka 10.45 Svetnik, angleška nanizanka 11.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.00 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Igrajmo se odrasle, francoski film 21.50 Praksa, ameriška nanizanka 22.35 Svetnik, angleška nanizanka 23.20 Metropolis, ponovitev 23.45 Sobotna noč POP TV 6.00 Formula 1, trening - 7.00 24 ur, ponovitev - 7.40 Princesa Sissi, serija - 8.00 Panda Jin Jin, risana serija - 8.30 Hroščeborgi, nanizanke - 9.00 Power Ranger, mladinske nanizanke - 9.30 Harry in Hendersonovi, mladinske nanizanke -10.00 Košarkarji, mladinske nanizanke - 10.30 Ameriška gimnazija, mladinske nanizanke - 11.00 Mladi Herkul, mladinskejianizanke - 11.30 Šolska košarkarska liga- 12.30 Formula 1, posnetek treninga - 13.30 Najsmešnejše poroke - 14.25 Ladja zaljubljenih, nanizanka - 15.25 Nevarna srca - 10.20 Pop’n'Roll, glasbena oddaja - 17.20 Izganjalka vampirjev - 18.15 Jack in JIH - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Sobotni filmski hit: Poštar, ameriški film - 0.10 Ko šunke obmolknejo, italijanski film - 1.40 24 ur, ponovitev - 2.20 TV-prodaja KANALA 8.00 Zajec Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem - 10.00 Nora hiša, humoristična nanizanka - 10.30 Korak za korakom - 11.00 Hughleyjevi - 11.30 Mladoporočenci - 12.00 Oče Dowling - 13.00 Kung fu - 14.00 Sobotna matineja: Tujec na begu, film - 15.45 Sever in jug -16.45 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev z Borutom Veselkom, kviz, ponovitev - 17.50 Boj za preživetje -18.40 Divji svet - 19.30 Glavca - 20.00 Oseka, film - 21.40 V nemilosti - 23.30 Policijska kamera - 0.30 Cestni bojevnik - 1.30 Videostrani TVIDEA-GAJBA TV 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - S soboške tržnice - Trgovina Kegl in Roto nagrajujeta - 10.35 S soboške tržnice -10.45 Aktualno -11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Volitve 2000: Soočenje kandidatov, v živo iz studia - 15.00 Euro PTV, ponovitev -15.30 Živa, ponovitev regionalnega programa -17.00 Euro PTV, ponovitev -17.30 Materina zgodba, ameriški film - 19.30 Družinski hlevček, nan. - 20.20 Posebna enota C-16, nan. - 21.10 Komandosi, nan. - 22.00 Jezni griči, ameriški film TV AS-KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.001 feel good, zabavna oddaja s Činčem. 10.45 SO JAM, glasbena oddaja. 11.40 Risanke. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, informativna oddaja. 16.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 16.40 SO JAM, glasbena oddaja. 17.35 Risanke. 17.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Podiplomski študij podjetništva v M. Soboti, dokumentarna oddaja. 21.00 Špan-ska nogometna liga. 22.55 Gnes, informativna oddaja. 23.25 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj -15.30 Podvodni svet: Ribe iz preteklosti - 16.00 Humoristična serija - 16.25 Črno-belo v barvah - 17.15 Zlomljeno kopje, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.10 007, tedenski politični magazin - 21.00 Metro, ameriški film - 23.00 Odmevi dneva - 23.20 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 8.50 Poročila - 8.55 Zapisano v vetru, ameriški film -10.30 Glasbena matineja - 12.00 Podelitev Oskarjev, serija - 12.50 Svet podjetništva - 13.40 Sedem veličastnih, serija -15.10 Hišni ljubljenčki -15.55 Dokumentarna oddaja -16.35 Beverly Hills - 17.20 Briljantina - 18.10 Melrose Plače - 18.55 Oddaja n kulturi -19.30 Policija, nan. - 20.05 Družina Sopranos, nad. - 20.55 Poročila - 21.00 Triler: Bach - 23.45 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 15.00 Tenis: Hrvaška - Slonokoščena obala, prenos - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Rock klub: Pink Floyd Behind the Wall - 21.00 Prihaja dr. Beeching - 21.30 Cosby Show (1/26) - 21.55 Nenadoma Susan - 22.15 Na zdravje (1/53) - 22.35 Šport danes - 22.55 Saint Clara, izraelski film (opomba: mogoče prenos nogometne tekme hrvaške lige) TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Zlati dim. magazin - 7.30 Za evangeličane - 7.40 Otroški program -10.30 Sobotni mozaik: Za upokojence, Okno -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo TV -13.00 Formula 1, trening - Cigan baron v Morbischu -14.30 Delta -15.00 Naše stoletje, 37. del - 15.30 1100 let sredi Evrope, 35. del -16.00 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 16.20 Italijani v Deželi škornja -16.50 Moldavski Madžari - 17.40 Mikrokozmos, francoski film - 19.00 Lotoshow - 19.20 Osnovni ton -19.30 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.00 Bruhaha, kabaret - 21.00 Tajni agent, angl, film - 22.40 Ljubezenska serenada, avstralski film TV MADŽARSKA 2 7.25 Agrar - 7.40 Družina z jasnega, nan. - 8.30 Manjšinski program - 12.00 Zvon, milenij- 12.05 Kapetan Cook, nan. - 13.50 Malo mesto, nan. - 14.45 Bogat in posebnež, angl, film, č.-b. - 16.10 Slikar A. Fay, portret - 16.50 Rahmaninov: Nočno bdenje -17.50 V glavni vlogi Ferenc Kallai - 18.45 Šlagerteve - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.30 Najstniški žur - 21.00 Srečali se bomo v Sydneyu -21.55 Resna glasba, Brahms - 22.40 Cody, nan. - 0.15 Bravo TV AVSTRIJA 1 7.10 Otroški program-11.15 Formula 1, prenos treninga - 12.30 Življenje in jaz- 12.55 Nick Freno -13.15 Princ iz Bel Aira - 13.40 Dvojček redko pride sam -14.00 Sabrina - 14.25 O 3 Austria Top 40 - 15.10 Dawsonov potok - 15.55 Melrose Plače - 16.40 Jesse - 17.05 Srček - 17.55 Osvobodite Willieja II, film - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Liechenstein - Avstrija, prenos iz Vaduza - 22.30 Oranžni taksi TV AVSTRIJA 2 12.40 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki -13,10 Hura! Očka sem!, filmska komedija -14.25 Bonjour Kathrin, filmska komedija - 15.55 Štajersko tekmovanje v harmoniki 2000 - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.65 Bingo - 18.25 Konflikti -19.00 Dežela danes -1 S.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Jesenski festival ljudske glasbe - 22.00 Poročila - 22.05 Vse je komedija -23.50 Četverica za Teksas, vestern BFORED Četrtek, 12.10. 2000 TV SLOVENIJA 1 9 .00 Risanka 9.20 Lutkovna predstava 10 .05 Zgodbe iz školjke 10.40 Junaki divjine, angleška serija 11.30 Tehniška dediščina Slovenije: Kovaštvo 11.55 Naokoli po Nemčiji 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Družinske vezi 14.00 Zoom 15.30 Volitve 2000 15.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Robin in Rozi, risana nanizanka 16.55 Risanka 17.05 Na liniji, oddaja za mlade 17.50 Raziskovalec, ameriška serija 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 (Ne)znani oder 0.05 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 0.50 Bolezni našega časa: Možganska kap TV SLOVENIJA 2 10.05 Prostost, francoska nadaljevanka 10.55 Grace na udaru, ameriška nanizanka 11.20 Murphy Brown, ameriška nanizanka 11.45 Svet poroča 12.15 Igrajmo se odrasle, francoski film 14.00 SP v kolesarstvu 17.00 Metropolis 17.30 Po Sloveniji 18.00 Družinski zdravnik, španska nad. 19.15 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 19.40 Videospotnice 20.05 Paul Merton predstavlja, serija 20.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka 21.15 Med valovi 21.45 Ne pozabi, da boš umrl, francoski film 23.45 German Brass igra priredbe Bacha 0.15 Prihodnja gesta, angleški film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin - 9.00 Top shop, televizijska prodaja - 9.30 Tri ženske - 10.30 Večna ljubezen -11.30 Ne pozabi me nikdar - 12.30 Volitve 2000, ponovitev - 13.30 Top shop, televizijska prodaja - 14.00 Služba in družba - 14.30 Lepo je biti milijonar, ponovitev -15.30 Urgenca - 16.25 Brez tebe - 17.15 Večna ljubezen - 18.10 1,2,3 - žrebanje - 18.15 Ne pozabi me nikdar -19.15 24 ur - 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally - 20.55 Nikita - 21.50 Prijatelji - 22.20 Dharma in Greg - 22.50 Stražar - 23.40 M.A.S.H. - 0.10 24 ur, ponovitev KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 8.40 Tv-prodaja - 9.15 Milady, nadaljevanka -10.10 Luz Maria -11.00 Oprah show - 12.00 Adrenalina -13.00 Tv-prodaja - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Matlock - 15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show: Gary Zukav -16.50 Milady - 17.40 Luz Maria -18.30 Tretji kamen od sonca - 19.00 Vsi županovi možje - 19.30 Dvojčici - 20.00 Življenjske zgodbe - Edini izhod, film - 21.40 Lepi časi, nadaljevanka - 22.40 Seinfeld, humoristična nanizanka - 23.10 Kvantni skok -0.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 1.00 Odklop, ponovitev TV IDEA — GAJBA TV 15.10 Živa, ponovitev regionalnega programa - Volitve 2000 - Aktualno - 16.40 Euro PTV, ponovitev - 17.20 Xena, nan. - 18.10 Mortal Kombat: Osvojitev, nan. -19.00 Aktualno - 19.15 Beverly Hiils, nad. - 20.00 Volitve 2000 - 22.00 Živa, regionalni program - Volitve 2000: Ivan Obal, kandidat SLS + SKD Slovenske ljudske stranke - 22.30 Navigator (film, kultura, prosti čas) - Aktualno - 22.45 Euro PTV, regionalni program - 23.15 Zvezdne steze, nan. - 0,10 V imenu pravice, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, 10.00 Volitve 2000 soočenje, kandidatov, ponovitev. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 11.45 Risanke. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, informativna oddaja. 16.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.55 Volitve 2000, soočenje kandidatov. 1 f30 Gnes, informativna oddaja 19.00 Iz našega arhiva 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes. informativna oddaja. 20.30 Volitve 2000 SDS gost, Drago Šiftar. 20.45 Volitve 2000*DeSUS, gosta Angela Novak in Rudi Kulič. 21.05 Viva turista, turistična oddaja v živo. 21.50 Iz produkcije ZLTV, TV Novo Mesto. 22.20 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.40 Gnes, informativna oddaja. 23.10 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 13.15 Razburkane vode, serija - 14.10 Poročila - 14.15 izobraževalna oddaja - 15.05 Otroški program - 16.00 Prometni krog - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija- 17.30 Hugo - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Smrtonosne družinske skrivnosti, ameriški film - 21.45 Poi ure kulture - 22.20 Viza - 22.55 Odmevi dneva - 23.15 Potovanja po Tibetu, serija__________________ TV HRVAŠKA 2 14.15 Južni Brooklyn, nan, - 15.00 Ekran brez okvira - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubij, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18,30 Panorama - 19.00 Poročila -19.05 Na zdravje!, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.15 Polni krog - 21.35 Dosjeji X, nan. - 22.20 Pravični cilj, ameriški film TV HRVAŠKA 3 17.50 Zapornik dvorca Zenda, ameriški film -19.30 Glasbeni program - 20.10 Krila nad oceanom - 20.40 Igra laganja, dok. film - 21.30 Hit depo - 23.30 Šport danes -23.40 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 13.00 Za manjšine, vmes Slovenski utrinki - 13.58 Poročila - 14.00 Sveta nebesa, ta se je zagledal vame, nemški TV-film -15.30 Alpe - Donava - Jadran - 15.58 Poročila - 16.05 Za otroke - 16.35 Milenij in ortodoksija -17.00 Tangenta - 17.30 Jani gre na dom, J. Belten -18.00 Dnevnik - 18,15 Grad je naš, nan. - 19.05 Osnovni ton - 19.15 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.00 Mikszath: Črno mesto, nan. - 21.05 llles-stori, 1. del - 21.30 Gospodarstvo v zagonu - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.50 V dvoje s kiparjem M. Meloccom TV MADŽARSKA 2 12.00 Zvon, Naša družinica, - 13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg - 15.00 Koktajl plesne glasbe - 15.25 Ni pravnomočno, show - 15.50 Musiča Historica - 16.00 Šolska ulica - 17.20 Poglejmo v Indonezijo - 17.30 Kaj, zakaj, za koliko? -18.00 Telešport - 19.40 TV-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport, vreme, milenij -20.40 Z dvignjeno glavo, madž. dok, film - 21.40 Prebujanje, madž. franc, film AVSTRIJA 1 10.10 Policist iz Tolza - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.30 Simpsonovi - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.05 Alarm za Kobro 11 -21.55 Pravi Dunajčan ne propade - 22,35 Ottfried Fischer - 23.30 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.20 Fant me ljubi - in to naj verjamem?, filmska komedija - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Vinski cilji - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Prijatelji za vse življenje - 14.50 Gorski zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univer-zum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva Vsak dan ob 1 830in 2000: GNES - inform. oddajaj RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.30 Mali oglasi -11.20 Zamurjen-ci - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Od petka do petka Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 1 4.00 Poročila - 14.30 Za zdravje - 1 5.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Poročila - 19.1 5 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou -23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč . - 13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam - TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60-15.30 Dogo- - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11 .OO Poročila - 11.30 Mali oglasi - dki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Ob- vestila -18.00 MV-dur -19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 20.00 Šipli mi - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila-10.05 Obvestila- 1O.1O Menjalniški tečaji agencij-12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar-17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.00 Panonski odmevi - 08 OO Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.30 Poročila - 1 2.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Gnezdo Murskega vala-21 .OO Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila! - 19 1 5 Na narodni farmi -20.00 Jukebox- 21 .OO Poročila - 21.10 Jukebox - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Trn v peti - 1 2.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 1 2.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 NSTSNMV-14.00-14.00 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -1.9.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mursko-morski val - 21.00 Poročila - 21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 ČETRTEK: 05,00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.101. oseba ednine - 13.30 Sedem veličastnih — 14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Poročila - 19.10 Bilo je nekoč! -20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 21.05 Geza se zeza - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč Ot" Nedelja, 8. 10. 2000 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Risanke 9 .35 Pleme, nanizanka 10.05 Dlan v dlani 11.00 Svet divjih živali, japonska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 14.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.50 Športni kviz 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe - Donava - Jadran 18.15 Dokumentarna oddaja 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 1-9.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Družinske vezi 22.35 Poročila, šport, vreme 23.00 Ljubezenski napoj, opera 1.00 Dokumentarna oddaja POP TV 6.40 Top shop, televizijska prodaja - 7.10 Formula 1: Suzuka, prenos dirke za VN Japonske - 9.30 Power Ranger - 10.00 Harry in Hendersonovi - 10.30 Košarkarji -11.00 Ameriška gimnazija - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Pop'n’Roll, ponovitev glasbene oddaje - 13.30 Formula 1: Suzuka, ponovitev dirke za VN Japonske - 15.30 Deklica z vžigalicami, ameriški film - 17.15 Obalna straža - 18.10 VIP - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Volitve 2000 - 21.45 Športna scena - 22.30 Nedeljski film: Brez izhoda - 0.30 Brat in sestra - 2.20 24 ur, ponovitev - 3,00 TV-prodaja TV SLOVENIJA 2 8 .05 Videospotnice 8.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9 .00 Tanja, nemška nadaljevanka 9.50 Minty, avstralska nanizanka 10.15 Sorodne duše, angleška nanizanka 10.45 Parada plesa 11.15 Policija na naši strani 11.45 Oktet Deseti brat 13.00 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Ljudje in ognjeniki, francoska oddaja 21.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.30 Trend, oddaja o modi 22.00 Šport v nedeljo 23.00 Film 0.30 Videospotnice KANALA 8.00 Zajec Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Možje v. črnem - 10.00 Nora hiša - 10.30 Korak za korakom - 11.00 Hughleyjevi - 11.30 Zmenkarije - 12.00 Oče Dowling -13.00 Kung fu - 14.00 Nedeljska matineja: Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš, film -15.45 Sever in jug, nadaljevanka - 16.45 Kliki - Glas bojevnika - Jane Seymour, Lisa Kudrovv, John G., zabavna oddaja - 20.00 Film tedna: Sabrina, film - 22.15 Stilski izziv: Jesenska razigranost - 22.50 V nemilosti, nadaljevanka TV IDEA - GAJBA TV 10.00 Živa, regionalni program - Odbojkarski klub Pomurje - 10.10 Svetoletni evharistični shod, reportaža -10.25 Iz našega studia: Vzajemna - zdravstveno zavarovanje - 10.45 Živa, reportaže iz Maribora: Obnovljena univerza, lntercity, Rancarji - 11.05 Radgonski obrtniki gobarijo, reportaža - 11.35 Predstavitev Perutnine Ptuj - 11.45 Intervju: Janez Balažič - 12.05 Potujoči labirint 2000, reportaža - 12.20 Tedenski komentar -12.25 Pregled dogodkov tedna -13.40 Volitve 2000: Soočenje kandidatov, ponovitev - 15.00 Euro PTV, ponovitev - 15.30 Živa, ponovitev - 17.00 Euro PTV, ponovitev -17.30 Moll Flanders, irsko-ameriški film -19.40 Družinski hlevček, nan. - 20.30 Po-sebna enota C-16, nan. - 21.20 Komandosi, nan. - 22.10 Ljubljena, ameriški film TV AS-KANAL 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.55 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.30 Videostrani, 17.35 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 20.55 Viva turistica, turistična oddaja. 21.30 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Otroški program - 8.30 Faithful John, nemško-slovaški film -10.10 Otroška oddaja - 11.00 Polni krog, serija - 12.00 Dnevnik -12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Jack in Jill, nad. - 16.35 Svet narave, serija - 17.35 Film -19.30 Dnevnik - 20.10 Rdeči prah, dramska serija - 21.05 Dokumentarna serija -22.35 Odmevi dneva - 22.55 Seksualnost ljudi, serija - 23.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.55 Poročila - 9.00 007, tedenski politični magazin - 9.45 Verski program - 13.00 Poročila - 13.05 Park Row, ameriški film - 14.25 Beverly Hills - 15.10 Melrose Plače -16.00 Etno - 16.30 Opera Box - 17.10 David Crockett, nad. - 18.00 Risanka -18.25 Zabavna oddaja - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Portreti: John Wayne - 21.05 Poročila - 21.15 Izganjalec, ameriški film - 23.10 Oddaja o filmu - 23.50 Poljubi me, ameriški film - 1.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 7.10 Formula 1, prenos dirke za VN Japonske iz Suzuke - 9.10 Panorame turističnih središč Hrvaške - 10.30 Vedno te bom ljubil - 14.00 Tenis: Hrvaška - Slonokoščena obala, prenos - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Formula 1, posnetek - 22.05 Šport danes - 22.25 Top DJ Mag - TV MADŽARSKA 1 12.35 Minute za srečo - 13.05 TV-klinika - 13.25 Z umetniki 100-članskega ciganskega orkestra - 13.55 Pogovor z dr. J. Berešem - 15.40 Za evangeličane - 16.10 Konjeniški šport - 16.50 Koktajl ekstremov - 17.00 Kofer, ture v tujini - 17.30 Slike iz Peruja in Bolivije, dokum. film - 18.25 Telesreča -19.00 Teden - 19.45 Dnevnik, vreme, milenij - 20.00 Prej ali slej, show - 21.00 Show program - 22.00 Mari Toroc-sik, show - 22.30 Janos Taub, portret - 23.25 Okus poljuba, amer, film TV MADŽARSKA 2 10.35 Glasbeni butik - 11.30 Otroški šport - 12.00 Zvon, milenij - 12.05 Koktajl ekstremov - 12.15 Mali modrijan - 12.45 Zanzibar, za mlade - 13.40 Sem podoben sebi? -14.05 Zagovornik - 14.35 Zgodovina madžarske pismenosti - 15.00 Čar plesa - 15.55 Mreža, dokum. reportaža - 16.25 Bruhaha, kabaret - 17.20 Telešport -18.55 Moliere: Žlahtni meščan, komedija - 21.00 Telešport - 21.15 Teden - 22.00 Dnevnik, vreme, milenij - 22.15 Kraljeva priležnica, koprod. film - 23.50 Bach: Miša v H-molu - 1.40 Bach - Goldberg: Variacije - 3.10 Bachovi rokopisi AVSTRIJA 1 6.25 Formula 1, prenos dirke za VN Japonske iz Suzuke - 9.30 Čisto ali pa sploh nič, filmska komedija - 10.55 Šport - 11.25 Liga prvakov, nogometni magazin - 11.55 Formula 1, posnetek dirke - 13.10 Avto-moto šport - 13.40 Herbieju se je zmešalo, film - 15.10 Ognjeni valček, akcijski film - 16.50 Butec in butec, filmska komedija -18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Možje v črnem, filmska komedija -21.45 Kolumbo - 23.00 Jack Reed, kriminalka TV AVSTRIJA 2 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Univerzam - 15.05 Heidi in Erni - 15.30 Raje si bom kupil tirolski klobuk, film - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Sanjska ladja: Singapur - 22.00 Prizadet - 23.20 Enostavno klasično ©Hillih Ponedeljek, 9. 10. 2000 TV SLOVENIJA 1 10.05 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.30 Modro 11.05 Dosežki 11.25 Na vrtu 12.20 Prvi in drugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Ljudje in zemlja 14.15 Polnočni klub 15.25 Podoba podobe 16 .00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček: Senca 17 .00 Pleme, nanizanka 17.45 Volja najde pot 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Komisar Rex, nemška nanizanka 21.00 Volitve 2000 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.10 Konec igre, gledališka predstava POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin - 9.00 Top shop, televizijska prodaja - 9.30 Tri ženske - 10.30 Večna ljubezen - 11.30 Ne pozabi me nikdar - 12.30 Volitve 2000, ponovitev -13.30 Top shop, televizijska prodaja - 14.00 Služba in družba - 14.30 Športna scena, ponovitev - 15.30 Urgenca -16.25 Tri ženske - 17.15 Večna ljubezen - 18.10 1, 2, 3 - žrebanje - 18.15 Ne pozabi me nikdar - 19.15 24 ur - 20.00 XXL komedija: Vrnitev v prihpdnost 2, ameriški film - 21.45 Volitve 2000 - 22.30 Vse predsednikove žene - 23.20 Stražar -0.10 M.A.S.H. - 0.40 24 ur, ponovitev KANALA . 7.00 Videostrani- 7.15 Tv-prodaja - 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 8.40 Tv-prodaja - 9.15 Milady, nadaljevanka - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde -13.00 Princ z Bel Aira - 14.00 Matlock -15.00 Ricki Lake - 15.55 Oprah show: Oprahin knjižni klub - 16.50 Milady - 17.40 Luz Maria - 18.30 Tretji kamen od sonca - 19.00 Vsi županovi možje - 19.30 Dvojčici - 13.00 Seinfeld - 23.40 Kvantni skok, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, pono-vitev -1.30 Odklop, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.00 J. A. G., ameriška nadaljevanka 9.45 Oh, ti tujci, angleška serija 10.30 Wagner, angleška nadaljevanka 14.00 Trend, oddaja o modi 14.30 Sobotna noč 16.35 Policija na naši Strahi 17 .05 Howard Goodall predstavlja orgle 17 .30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Lingo 19.30 Videospotnice 20 .05 Štaleta mladosti 21 .00 Studio Cily 22 .30 South Park, ameriška risana nanizanka 23.00 Brane Rončel Izza odra 0.25 Frieda, angleški film (č.-b.) TV IDEA - GAJBA TV 16.10 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.40 Euro PTV, ponovitev - 17.20 Xena, nan. - 18.10 Mortal Kombat: Osvojitev, nan, - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Beverly Hills, nad. - 20.00 Počitnice v Vegasu, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Volitve 2000: Feri Horvat, Nadja Ivanc - Miloševič, Ernest Novak, kandidati ZLSD - 22.15 Kronika - 22.20 Pregled športnih dogodkov -22.25 Kick boxing, reportaža -22.45 Aktualno - 23.00 Euro PTV, regionalni program - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. TV AS-KANAL 54 09.30 Podiplomski študij podjetlništva v M. Soboti. 10.05 Španska nogometna liga, ponovitev. 12.00 Videostrani. 16.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 16.55 Risanke. 17.55 Podiplomski študij podjetništva v M. Soboti, dokumentarna oddaja. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Volitve 2000, SLS + SKD. 21.00 Šport plus, športna oddaja v živo. 21.00 Za vse je kriv Rio, ameriški film.. 23.00 Gnes, informativna oddaja. 23.30 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -11.05 Otroški program -12.00 Poročila -12.30 Vedno te bom ljubil, nad. -13.16 Skrivnosti globin, serija -14.10 Poročila -14.15 Izobraževalna oddaja -15.05 Otroški program -16.00 Skupaj v vojni, skupaj v miru - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 V Zaboku, dok. oddaja - 18.25 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Dinastija Nehru-Gandi, serija - 21.05 Dora, dramska serija - 22.00 Misli 21. stoletja - 23.00 Odmevi dneva - 23.20 Evromagazln - 23.55 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Poročila - 10.00 Oprah Show - 10.45 Pravica za vse, nad. - 11.30 Latinica -13.10 Otroška serija -13.40 Kuharski dvoboj - 14.10 Družina Sopranos, nad. - 15.00 Ko mineva čas -16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.05 Kviz - 20.20 Zahodno krilo, serija - 21.10 Polni krog - 21.30 Pravo in pravda -22.30 Kristina Lavransova, norveški film - 0.50 Ime rože, ameriški film - 2.55 Umet-nine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.10 Veličastna obsedenost, ameriški film - 18.50 Hrvaški avtomobilistični magazin -19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.10 Brooklyn jug - 21.55 Kulturni poto-pis: Belfast - 22.35 Mesečina - 23.15 Šport danes - 23.25 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Guldenburgovi - 14.50 Rodil sem se v lepi Zali, pon. - 15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša -16.30 Ekumenska popoldanska molitev, srečanje z Jezusom - 17.00 Zgodovina madžarske pismenosti -17.30 Pregled - 18.00 Dnevnik - 18.15 Grad je naš, češka nan. - 19.05 Osnovni ton - 19.15 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 112. krimimagazin - 21.10 Kaj, koliko, zakaj? - 21.40 112-ekstra -22.00 Dnevnik, aktualno - 22.45 Ura sprejema - 23.15 Liga prvakov, magazin TV MADŽARSKA 2 10.30 Jezik književnosti - 10.35 TV-klinika - 11.05 Madžarska prihodnosti - 11.30 Angleščina - 12.00 Zvon, Naša družinica, nan. - 13.00 Dnevnik - 14.00 Skupščinski dnevnik - 14.50 Lahko bi bil zaščiten - 15.05 Glasbeni butik - 16.00 Šolska ulica -17.30 Mari TosOcsik, show - 18.00 Telešport - 19.40 TV-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.45 Kratki film - 21.35 Noč neodvisnih: Izločen, amer, film - 23.35 Zaključek, klub znanstvenikov 2000 - 0.35 Ure nikode-mov - 2.10 Aktualno AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.05 Ognjeni valček, akcijski film - 11.45 Konfeti - 14.30 Simpsonovi - 14.55 Nebeška družina -15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.05 Ekspedicija Robinson - 21.55 Dragulj Nila, pustolovski film - 23.35 Nikita TV AVSTRIJA 2 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Policijska inšpekcija 1 -14.05 Prijatelji za vse življenje - 14.50 Gorski zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki »ORED Torek, 10. 10. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.00 Denver, poslednji dinozaver 9.25 Radovedni Taček: Senca 9.40 Otroška nanizanka 10.20 Volja najde pot 11.10 Potovanje predaleč, serija 12.00 Komisar Rex, nemška nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 14.30 Aliča, evropski kulturni magazin 15.00 Prisluhnimo tišini 15.30 Volitve 2000 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo 17.00 Moje mestece, kanadska nanizanka 17.25 Oddaja za otroke 17.50 Moč in sijaj starega Rima, serija 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .00 Na morje, avstralska nadaljevanka 21.00 Volitve 2000 22 .10 Odmevi, šport, vreme 23.05 Mosley, angleška drama, 2. del 1 .00 Moč in sijaj starega Rima, serija TV SLOVENIJA 2 9.30 Videospotnice 10.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.45 Štafeta mladosti 13.30 Ljudje in ognjeniki, francoska oddaja 14.25 Tarantelin pik, italijanski film 15.55 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Sestre, ameriška nadaljevanka 19 .05 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20 .05 Divji vzhod, nemška serija 21 .00 Svet poroča 21 .30 Lunapark, ruski film 23 .20 Geroncijeve sanje, oratorij 1.00 Dr. Jeckyll in mr. Hide. ameriški nemi film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin - 9.00 Top shop, televizijska prodaja - 9.30 Tri ženske -10.30 Večna ljubezen - 11.30 Ne pozabi me nikdar - 12.30 Volitve 2000. ponovitev - 13.30 Top shop, televizijska prodaja - 14.00 Služba in družba - 14.30 Pop’n’Roll, ponovitev glasbene oddaje -15.30 Urgenca - 16.25 Tri ženske - 17.15 Večna ljubezen - 18.10 1,2,3 • žrebanje- 18.15 Ne pozabi me nikdar- 19.15 24 ur - 20.00 Resnične zgodbe: Neka druga mati - 21.45 Volitve 2000 - 22.30 Bolnišnica upanja - 23.20 Stražar - 0.10 M.A.S.H. - 0.40 24 ur, ponovitev KANALA 18.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Milady, nadaljevanka - 10.10 Luz Maria - . 11.00 Oprah show - 12.00 Dannyjeve zvezde - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Ma-tlock - 15.00 Ricki Lake - 15.55 Oprah show: Počitniška opozorila - 16.50 Milady -17.40 Luz Maria - 18.30 Tretji kamen od sonca -19.00 Vsi županovi možje - 19.30 Dvojčici - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev z Borut Veselkom, kviz - 20.300 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence - 22.00 Družinsko pravo - 22.50 Seinfeld, humoristična nanizanka - 23.20 Kvantni skok - 0.20 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 1.20 Videostrani TV IDEA - GAJBA TV 15.10 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kronika - Pregled športnih dogodkov - Kick boxing, reportaža - Aktualno - 16.40 Euro PTV, ponovitev - 17.20 Xena, nan. - 18.10 Mortal Kombat: Osvojitev, nan. - 19.00 Aktualno -19.15 Beverly Hills, nad. - 20.00 Yankee Zulu, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Volitve 2000: Ciril Pucko, kandidat LDS - 22.25 Janko Bezjak, Štefan Prša, kandidata SDS - 22.45 Aktualno - 23.00 Euro PTV, regionalni program - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. TVAS-KANAL54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 Volitve 2000, SLS * SKD. 10.30 Šport plus, športna oddaja 11.00 Risanke 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes. informativna oddaja. 16.00 Volitve 2000, SLS ♦ SKD. 16.30 Za vse je kriv Rio, ameriški film. 18.00 Šport plus, športna oddaja. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Tretji občinski praznik občine Puconci, oddaja v živo. 21.00 Iz mestne občine M. Sobota, gost Anton Slavic. 21.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 23.00 Gnes, informativna oddaja. 23.30 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.30 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.15 Rapa Nui, dok. film - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalna oddaja - 15.05 Otroški program - 16.00 Prekopakra, vas iz davnine - 16.30 Hrvaška danes - 17.06 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19,30 Dnevnik - 20.10 Moja Afrika, dok. oddaja - 20.45 Tv-forum - 22.20 Trenutek spoznanja - 22.55 Odmevi dneva - 23.15 Varaždinski baročni večeri - 1.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Poročila - 10.00 Opera Box - 10.30 Misli 21. stoletja - 11.25 Evromagazin -12.00 Otroška serija - 12.50 Dinastija Nehru • Gandi, serija - 13.45 Kuharski dvoboj -14.15 Zahodno krilo, serija - 15.00 Pravo in pravda -16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila -19.05 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.20 Dan cvetja nad. - 21.05 Polni krog - 21.25 Seinfeld, nan. - 21.55 Newyorška policija, nan. - 22.40 Presidio, ame-riški film - 0.15 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.40 Tabloid, ameriški film - 19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program - 20.00 Zgodovina hrvaškega športa - 20.30 Športni program - 22.20 Monoplus - 23.20 Šport danes - 23.30 Glasbeni program (opomba: prenos nogometne tekme Hrvaška - Škotska /mladi/ iz Koprivnice) TV MADŽARSKA 1 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Slovite predstave - 14.35 Obvezno čtivo za 2. r. srednjih šol, Csokonai: Dorottya - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Zelena pika -17.00 Kronika 2000 - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.00 Lažni poljubčki, amer. TV-film - 21.30 Nekje in nekoč 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.50 Madžarski salon - 23.15 M. Erdely, in memoriam - 23.30 Prepisane sanje, madž. film, č.-b. TV MADŽARSKA 2 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Strašni časi, pon. - 9.00 Iz TV-arhiva -11.05 Madžarska golgota - 12.05 Zvon, Naša družinica, nan. - 13.00 Dnevnik -14.00 Za upokojence - 14.30 Okno, magazin - 15.30 Od operete do operete - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Ura sprejema - 18.00 Telešport - 19.40 TV-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.45 Zgodbe izpod strehe, dokum. film - 21.25 Stari Kalolaszeg, dok, film - 21.35 Nevarna strast, nizoz. film AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.05 Butec in butec, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.30 Simpsonovi - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi -21.10 Policist iz Tolza - 22.50 36 ur strahu, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.0 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 80 let plebiscita - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 -14.05 Prijatelji za vse življenje -14.50 Gorski zdravnik -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža »ORED Sreda, 11. 10. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.00 Risanke 9.55 Sprehodi v naravo 10.10 Moje mestece, kanadska nanizanka 10.30 Moč in sijaj starega Rima, serija 11.25 Obzorja duha 11.55 Na morje, avstralska nadaljevanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Čarobna pesmica, risani film 15.00 Mostovi 15.30 Volitve 2000 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Lutkovna predstava 17.30 Risanka 17.50 Junaki divjine, angleška serija 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Nočni metulj, angleška nadaljevanka 21.00 Volitve 2000 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.10 V Bachovem letu z novicami in glasbo 0.10 Junaki divjine, angleška serija TV SLOVENIJA 2 9.30 Videospotnice 10.05 Sestre, ameriška nadaljevanka 10.45 Lunapark, ruski film 12.30 Divji vzhod, nemška serija 15.05 SP v kolesarstvu 16.05 Jetniški tički, angleški film (č.-b.) 17.30 Po Sloveniji 18.00 Prostost, francoska nadaljevanka 19.00 Kakšnega me hočeš?, angleška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.00 Kvalifikacije za SP v nogometu, Slovenija: Švica 22.10 Morlock, nemška nanizanka 23.30 Frankensteln, francoski film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin - 9.00 Top shop, televizijska prodaja - 9.30 Tri ženske -10.30 Večna ljubezen -11.30 Ne pozabi me nikdar - 12.30 Volitve 2000, ponovitev - 13.30 Top shop, televizijska prodaja -14.00 Služba in družba - 14.30 Lepo je biti milijonar, ponovitev - 15.30 Urgenca -16.25 Tri ženske - 17.16 Večna ljubezen -18.101,2,3 - žrebanje -18.15 Ne pozabi me nikdar - 19.15 24 ur - 20.00 TV-kriminalka: Zločin na univerzi - 21.45 Volitve 2000 - 22.30 Newyorška policija - 23.20 Stražar - 0.10 M.A.S.H. - 0.40 24 ur, ponovitev KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 8.40 Tv-prodaja - 9.15 Milady, nadaljevanka -10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Matlock - 15.00 Ricki Lake - 15.55 Oprah show - Počitniška opozorila - 16.50 Milady - 17.40 Luz Maria - 18.30 Tretji kamen od sonca - 19.00 Vsi županovi možje - 19.30 Dvojčici -20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev z Borutom Veselkom, kviz - 20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence - 22.00 Družinsko pravo - 22.50 Seinfeld - 23.20 Kvantni skok - 0.20 Dannyjeve zvezde -1.20 Videostrani TV IDEA — GAJBA TV 15.10 Živa, ponovitev regionalnega programa - Volitve 2000 - Aktualno - 16.40 Euro PTV, ponovitev - 17.20 Xena, nan. - 18.10 Mortal Kombat: Osvojitev, nan. -19.00 Aktualno - 19.15 Beverly Hills, nad. - 20.00 Spi, dete, spi, ameriški film -22.00 Živa, regionalni program - Volitve 2000: Geza Džuban, kandidat LDS - Aktualno - 23.00 Euro PTV, regionalni program - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. TVAS-KANAL54 09.30 Gnes. informativna oddaja. 10.00 Iz mestne občine M. Sobota, ponovitev. 10.30 Tretji občinski praznik občine Puconci, ponovitev. 11.00 Iz produkcije ZLTV, Loka TV, Škofja Loka. 11.30 Risanke. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, informativna oddaja. 16.00 Iz mestne občine M. Sobota, ponovitev. 16.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 18.00 Tretji občinski praznik občine Puconci, ponovitev. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Volitve 2000, soočenje kandidatov. 21.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 22.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 23.00 Gnes, Informa-tivna oddaja. 23.30 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 12.30 Vedno te bom ljubil, nad. -13.15 Pustolovščine, dok. film - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalna oddaja - 15.06 Otroški program -16.00 Tramontana, dok. oddaja -16.30 Hrvaška danes -17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Iz jezikovne zakladnice -18.25 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Aristokrati, nad. - 21.05 Ekran brez okvira -22.15 Poslovni klub - 22.50 Odmevi dneva - 23.10 S.O.S., potrebujejo nas TV HRVAŠKA 2 9.55 Poročila - 10.00 Zgodovina hrvaškega športa -10.25 Varaždinski baročni večeri -11.36 Newyorška policija, nan. - 12.20 Otroška serija -12.45 Tv-forum - 14.15 Dan cvetja, nad. - 15.00 Moja Afrika, dok. oddaja - 15.30 Trenutek spoznanja -16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18,30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Nenadoma Susan, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.20 Dok. oddaja - 21.05 Polni krog - 21.25 Življenje ptic, serija - 22.20 Sedem veličastnih, serija - 23.10 Ruska hiša, ameriški film - 1.10 Umetnine sveto-vnih muzejev TV HRVAŠKA 3 18.15 Za dlako, ameriški film - 19.25 Nogomet: Hrvaška - Škotska, prenos - 21.20 Zagreb gori, posnetek koncerta - 22.15 Dok. film - 22.45 Šport danes - 22.55 Gla-sbeni program TV MADŽARSKA 1 9.00 Ažurno, magazin za vsakogar - 11.25 Vse za ljubezen, nan. - 12.05 Zvon, dne vnik- 13.00 Lahko bi bil zaščiten - 15.58 Poročila - 16.00 Angleščina - 16.30 Madžarski katoliški radio Eger - 17.00 Srečali se bomo v Sydneyu - 18.00 Dnevnik -18.15 Grad je naš, nan. -19.05 Osnovni ton - 19.15 Dnevnik, šport, vreme, mileni. - 20.00 Ni pravnomočno, show - 20.30 Želeli ste - 21.30 Kratki film -22.00 Dnevnik aktualno - 22.50 Panorama - 23.20 Ko letijo svinje, amer, film TV MADŽARSKA 2 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Milenijske povesti - 9.00 Iz TV-arhiva - 11.01 Rahmaninov: Nočno bedenje - 12.00 Zvon, Naša družinica, nan. - 13.00 Dnevnik 14.00 Zlati dim, magazin - 15.25 Nekje in nekoč... - 15.50 Klip plus - 16.00 Šolsk; ulica - 17.30Sotrpini - 18.00Telešport- 19.40 TV-telovadba- 19.45 Pravljica 20.00 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.45 Madžari ob prelomu stoletja: N Všrkonyi - 21.40 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.55 Ime planeta Zemlja 22.40 Ne s silo ne z zvijačo, trdnjava, Komarom AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.30 Kolumbo - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.30 Sin psonovi - 14.56 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.1 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.3 Varuška -19.00 Oranžni taksi -19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Avstrija - Šp; nija, prenos z Dunaja - 22.50 Vod smrti, vojni film TV AVSTRIJA 2 10.15 Raje si bom kupil tirolski klobuk, film - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Policijska inšpekcija 1 -14.05 Prij telji za vse življenje -14.60 Gorski zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 šov Bt bare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Loto -19.00 Dežela danes -19.! Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Trojica - 22.00 Čas v sliki WW, 5. oktober 2000 DOBRO JE VEDETI 27 Združenje potrošnikov Pomurja svetuje 0 Nerodnost v trgovini bisk v trgovini lahko postane prava mora, ko smo nerodni mi ali je naš otrok radoživejši. Poklicala nas je gospa, katere otrok je hotel biti samostojen in je prijel voziček ter z njim zadel v polico, na kateri so bili razstavljeni stekleni izdelki. Polica je zanihala in vaza se je znašla na tleh ter se razbila. Trgovec je od gospe zahteval plačilo razbite vaze. Slednje je povsem upravičeno, saj je gospa oziroma njen otrok povzročil škodo. Da bi se izognili plačilu take škode, bi bila potrebna le zavarovalna polica, s katero bi trgovec zavaroval razstavljene izdelke v trgovini, ki pa je v večini primerov ni. Vračilo take škode pa lahko zahtevamo od svoje zavarovalnice, če imamo sklenjeno stanovanjsko zavarovanje. Splošni pogoji večine le-teh vključujejo tudi poravnavo škode, ki nastane v vsakdanjem življenju. Podrobnosti so opredeljene v omenjenih splošnih pogojih, ki so sestavni del vsake zavarovalne police, ki jo sklenete z vašo zavarovalnico in jo morate zahtevati, če vam je zavarovalni agent, s katerim zavarovanje sklepate, ne izroči sam. Vedeti pa je treba, da veljajo za vsako vrsto zavarovanja posebni splošni pogoji. Gospo, ki ima sklenjeno tako zavarovalno polico za stanovanjsko zavarovanje, smo napotili na njeno zavarovalnico. Tam je dobila vrnjen znesek, ki ga je plačala v trgovini za razbito vazo. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo Od 9. do 12. in 15. do 17. ure ter v petek od 9. do 12. ure, v torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks: (02)5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. ANDREJ ČIMER, vodja pisarne ■ Ko je hudo, me pokliči! hm čir Klic jc brezplačen, omogoča ga Telekom'^ /44 Radio Murski val 94,6 Mhz Vedro v dobro jutro! Vsak dan ob 5.00 Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Nezadostno zdravilo je strup druge vrste A II kašljate? Za samo-zdravljenje se pogovorite s svojim lekarnarjem. Kdaj ste začeli kašljati? Ali je kašelj vlažen ali suh? Kakšen je izloček? Ali občutite bolečino ob kašlju? Ali je kašelj hujši v določenem delu dneva? Ali kadite? Opazite spremembe v načinu in jakosti kašlja? Ali kašelj spremljajo druge težave, denimo zvišana temperatura in nahod. Imate težave pri vdihu ali izdihu? Katera zdravila uživate? Napotite se k zdravniku: če ste začeli močno kašljati v povezavi z zvišano telesno temperaturo; če izkašljujete rumen, zelen ali krvav izloček; če vas boli pri dihanju ali kašlju; če tudi neizrazit kašelj traja dalj časa (2 do 3 tedne); če ste noseči‘ali dojite; če kašlja dojenček ali majhen otrok; če ste kadilec, ki gaje začel motiti kašelj. V omenjenih okoliščinah namreč le blažitev kašlja ponavadi ni dovolj. Kašelj kot bolezenski znak je smiselno zdraviti, če je močnejši in pogostejši, kot je potrebno za odstranitev izločka. Pri suhem kašlju, ki je boleč, utrujajoč in nevaren, posebno za srčne bolnike, pri hemoragiji (krvavenju) in kroničnem pljučnem bolniku, ker tak kašelj dodatno draži sluznico in obremeni bolnikovo splošno počutje in njegov nočni počitek. Zdravimo ga, ko dražljaj za kašelj ne izhaja iz zračnih poti, ampak iz sosednjih organov ali tkiv, denimo ob zlomljenih rebrih, vnetju rebrne pokostnice in tu- MURSKA SOBOTA SIRUP ZA IZKAŠLJEVANJE ZA ODRASLE SIRUP ZA IZKAŠLJEVANJE ZA OTROKE Znašega štedilnika Juha iz pšeničnih kosmičev Nadevano svinjsko stegno s testeninami Grah v sirovi omaki Zelje z endivijo v solati *** Hruškova šarlota Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana iz kosmičev V nedeljo so prodajali na sejmišču pri soboškem roservisu 16 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le Peugeot 405, letnik 1991, prevoženih 105.000 kilometrov, za 650.000 tolarjev. Znamka Letnik Kilometri Cena Mercedes 190 D 1985 139.000 1.100.000 SIT Mitsubishi Lancer 1,6 1994 113.000 980.000 SIT Fiat Tipo 1,7 D 1991 175.000 500.000 SIT Opel Kadett 1,4 1991 122.000 450.000 SIT Ford Sierra 1,6 1985 161.000 ' 180.000 SIT Renault 5 Campus 1993 88.000 405.000 SIT Renault 4 Tl 1985 83.000 85.000 SIT U B Je Je Mode Simbol popotnika in izbor modnega navdušenca Pohod turistov po celinah in lepote tujih dežel odkrivajo pomen potovanj in z njimi povezanih čevljev. Jean Servier pravi tudi, da hoditi v čevljih, pomeni, imeti v lasti zemljo. Kultura oblačenja poudarja vlogo čevlja. Čevlji velikokrat nastopajo kot element zgodbe ali so kot pika na i. Nezavedno se počutimč vrednejše. Lahko smo višji, okret-nejši, hitrejši ali delujemo glamurozno. Pomoč čevljev je neizmerljiva, a mnogokrat sorazmerna s ceno, po kateri jih kupimo. Materiali in visoka tehnologija omogočajo, da sanje oblikovalcev postanejo resničnost. Tako se lahko tango čevelj iz satena in s trakovi okoli gležnja spremeni in dobi športno obliko, superge iz mehkega usnja pa postanejo tip poslovnega čevlja. Vse je mogoče, pravil ni, velja le ideja. Razkošnim oblikam sledijo enostavne, barvam sledita črna in bela in obratno. Vse se vrti. Baletni copati lahko dobijo peto in dajo oblačilu popolnoma novo vrednost. Salonarji so z nami že nekaj sezon, le peta postaja tanjša. Prišli so z vrnitvijo dame, ki si za oblačenje in za vse, kar spada k morjih v prsnem košu. Mogoče ga je blažiti tudi pri običajnem izločanju, da preprečimo draženje sluznice ter omogočimo njeno obnovo in normalno delovanje migetalčnega epitela za tvorbo izločka. Lekarniški sklep: Tako za pomiritev kašlja kot za lajšanje izkašljevanja je na voljo dovolj zdravil, sintetičnega in naravnega izvora. Tudi brez recepta. A le zadostno zdravilo je primerno, nezadostno pa je nevaren strup, čeprav druge vrste. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. ■ MttZHAČrN KUC - VSAK DAN OD 12* OO JO' od trenutka njenega izginotja, se z njo slednjič poroči. Nekateri razlagajo čevelj kot seksualni simbol ali vsaj kot simbol spolnega poželenja, ki ga zbuja stopalo. Slednjemu pripisujejo falični simbol, obuvalo pa imajo za vaginalni sim- njenemu glamuroznemu videzu, vzame čas. Tesno povezavo čevlja in osebe nam razkriva pravljica o Pepelki. Čevelj, ki ga Pepelka opolnoči pusti v kraljevičevi palači, se identificira z dekletom. Razpoznavno zna- menje nastopi, ko si natakne na nogo drugi čevelj. Kraljevič, ki je hrepenel po njej in njeni lepoti vse bol. Med enim in drugim nastopi prilagajanje. Nič čudnega ni, če tesnoba poči kot žulj. Danes nam jo lajšata ponudba tehnološko dovršenih čevljev in situacijski smeh. Čaka nas izbor, da lahko zakorakamo samo- zavestneje priložnostim primerno. TATJANA KALAMAR dipl, inž. oblikovanja oblačil ■ 50 g pšeničnih kosmičev, 100 g čebule, 150 g zelene, 80 g pora, 40 g mesnate slanine, 5 cl olja, 10 cl kisle smetane, 160 cl vode, sol, peteršilj, majaron Očiščeno zelenjavo narežemo na drobne kocke. Olje segrejemo, na njem prepražimo narezano zelenjavo, dodamo na kocke narezano slanino in kosmiče. Malo prepražimo in zalijemo z vodo. Začinimo s soljo in majaronom. Kuhamo tako dolgo, da se zelenjava zmehča, nato dodamo kislo smetano in želen peteršilj. Vroče postrežemo. Nadevano svinjsko stegno s testeninami 1000 g svinjskega stegna, 120 g peresnikov (testenin), 5 cl olivnega olja, 150 g čebule, 240 g paradižnika, 80 g mesnate slanine, 15 g moke, 1 jajce, sol, rdeča paprika, poper, origano Peresnike v slani vodi skuhamo - ne premehko. Kuhane stresemo na cedilo, splaknemo s hladno vodo in jih dobro odcedimo. V ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo na drobne kocke narezano čebulo in slanino. Ko čebula postekleni, pomokamo, še malo prepražimo in dodamo na kocke narezan paradižnik. Vse skupaj prevremo in začinimo. Odstranimo z vroče površine, malo ohladimo, nato primešamo jajce in testenine. Svinjsko stegno v hladni vodi splaknemo in s krpo osušimo. Po dolžini mesa naredimo odprtino (žep), ki jo zapolnimo s pripravljenim nadevom in odprtino zašijemo ali zašpilimo z zobotrebci. Zunanjo stran stegna natremo z mešanico soli in paprike. Položimo v pomaščen pekač in pečemo 40 minut v srednje vroči pečici. Med peko polivamo z lastnim sokom. Pečeno stegno narežemo pravokotno na nadev. Grah v sirovi omaki 200 g graha, 50 g masla, 20 g moke, 15 cl mleka, 5 cl kisle smetane, 40 g sira, sol, poper, peteršilj Grah v slani vodi skuhamo in odcedimo. Maslo v kozici razpustimo, dodamo moko in svetlo prepražimo. Zalijemo z mlekom in gladko razmešamo. Dodamo kuhan grah in smetano ter začinimo. Vse skupaj prevremo, po potrebi začinimo. Preden ponudimo, potresemo z naribanim sirom in sesekljanim peteršiljem. Zelje z endivijo v solati 300 g svežega zelja, 300 g endivije, 20 g česna, 5 cl olja, 5 cl kisa, 20 g gorčice, sol, kumina Zelje narežemo na tanke rezance. Endivijo očistimo, operemo in prav tako narežemo na rezance. Pripravimo preliv iz sesekljanega česna, olja, razredčenega kisa, gorčice, soli in kumine. S tem prelijemo solato in jo dobro zmešamo. Hruškova šarlota 700 g sočnih hrušk, 60 g margarine, 40 g sladkorja, 100 g marelične marmelade, 80 g rozin, cimet, 40 g želatine, 15 cl sladke smetane, 250 g otroških piškotov, vinski sirup, 15 cl belega vina, 20 cl vode Hruške olupimo, odstranimo pečke in narežemo na krhlje. V kozici raztopimo margarino, dodamo krhlje, sladkor, marmelado, cimet in rozine. Pomešamo in dušimo 15 minut na majhnem ognju. Odstavimo in maso malo ohladimo. Želatino zmehčamo v hladni vodi, jo ožmemo in vmešamo v pe povsem ohlajeno hruškovo maso. Popolnoma ohlajeni narahlo primešamo stepeno sladko smetano. Piškote namočimo s prekuhanim sirupom in z njimi obložimo šarlotni model. S hruškovo maso napolnimo model, zadnja plast so otroški piškoti. Pokrijemo in damo za 3 ure na hladno, nato šarloto previdno stresemo iz modela in okrasimo s stepeno sladko smetano. Družba SLOVENIJALES Gradbeni material in stavbno pohištvo d. o. o., Ljubljana OBJAVLJA za Poslovno enoto MURSKA SOBOTA, Markišavska ulica 9 prosto delovno mesto BLAGAJNIK I (tudi za delo v prodaji) Od kandidatov pričakujemo srednjo izobrazbo ekonomske ali trgovske smeri, najmanj šest mesecev delovnih izkušenj, zaželene so izkušnje za delo pri blagajni, poznavanje dela z računalnikom, komunikativnost in vljudnost. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z možnostjo kasnejše ureditve delovnega razmerja za nedoločen čas. Pogoj je 2-mesečno poskusno delo. Vaše pisne ponudbe z dokazili o doseženi stopnji izobrazbe, delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Mednarodno podjetje SLOVENIJALES, d. d., Ljubljana Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve 1511 Ljubljana, Dunajska cesta 22 Kandidate bomo obvestili o izbiri pisno v 15 dneh po izbiri. za zdravje in dobro počutje 28 5. oktober 2000, VESTNIK iiaoiiso: OVEN Ona: Nekdo te bo poskusil izkoristiti, od tebe pa bo odvisno, ali mu boš to tudi dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo preveč mamljiva, da bi se ji uspela upreti. Konec koncev: samo enkrat se živi! On: Pazi se predvsem zadev, povezanih z neznanim, saj se lahko pošteno opečeš. V ljubezni se lahko pripraviš na precejšnje pozitivne spremembe, ki pa bodo prav prijetno poživilo v tvojem vsakdanjiku. Svojo življenjsko pot je sklenil naš nekdanji sodelavec Adolf Horvat upokojeni voznik avtobusa Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Nekje v tebi je bila velika bol, a zamahnil si z roko, češ, zmogel bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZMANMA N Ti. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat BIK Ona: Vate se bo naselil občutek, da te nekdo stalno zasleduje. Pusti se mu ujeti, pa ga boš ujela tudi sama. Konec tedna boš preživela daleč od vsakodnevnih tegob, ki so ti že dodobra zagrenile marsikatero priložnost. On: Nima smisla, da porabljaš svojo energijo tam, kjer nimaš od tega prav nobene koristi. S prijatelji se boš domenil za nekaj prav imenitnega, ki ti bo popestrilo dolgočasen vsakdanjik. Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sobota DVOJČKA Ona: Sicer se boš upirala načrtu, s katerim te bo presenetil prijatelj, a se mu boš na koncu vendarle morala podrediti. Še vedno pa boš nekje v sebi obdržala skrite adute, ki bodo lahko spremenili potek igre. On: Predolgo si bil prepričan, da si popolnoma neobčutljiv za ljubezenske namige določene osebe, sedaj pa se je pokazalo ravno nasprotno. Vseeno, raje malo počakaj, saj si boš morebiti še premislil. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Elemir Hari iz Križevec v Prekmurju 141 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v druge namene, nam pa izrekli ustna ali pisna sožalja. Iskreno zahvalo izrekamo dr. Kiršnerju za njegovo požrtvovalno pomoč. Hvala g. duhovniku Balažiču, pevcem za odpete pesmi in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - lepa hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji RAK Ona: Poskusi še enkrat in skoraj gotovo se bo pokazalo, da si imela prav. Z odločitvijo, ki si jo hotela sporočiti svojemu partnerju, pa raje malo počakaj. Kdo ve, morda pa si boš še premislila? On: Hazardiranje se ti ne bo ravno najbolje obneslo pa tudi pretiranih izgub se ti ni treba bati. Prišlo bo novo obdobje, ki ti bo prineslo veliko več odgovornosti, zato je najbolje, da se na to tudi pošteno pripraviš. Štefan Kisilak z Gorice 75 LEV Ona: Dolgo si bila prepričana, da si neobčutljiva za ljubezenske težave, sedaj pa je videti popolnoma drugače. V trenutku, ko bo tvoje hrepenenje največje, se ti bo vse skupaj kar naenkrat porušilo. On: Prijetni popoldnevi ti bodo prinesli dolgo želeni duševni mir pa tudi prav prijetno prijateljico, ki lahko postane kaj več. Znanec z morja ti bo prinesel pozabljene stvari, ki te bodo spravile v precejšnjo zadrego. Zahvaljujemo se vse sorodnikom, prijateljem, dr. Zvezdici Rajnar Voroš ter vsem,-ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja Karčiju za vso skrb in pomoč. Hvala za darovane vence, sveče ter prispevke za mrliško vežico na Gorici in za vsa izrečena sožalja. Zahvala velja g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Tvoji najdražji Kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz? kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA V 86. letu starosti je prenehalo biti zlato srce naše drage mame, babice, prababice, tašče, ujne in tete Emilije Ivanič roj. Zakoč iz Dolnjih Slaveč DEVICA Ona: Avantura se ti bo zdela prijetna le, dokler ne bo prišla na dan novica, da ti je vse skupaj nekdo enostavno podtaknil. Čeprav si boš na vse kriplje prizadevala izvedeti njegovo ime, ti tega ne bo uspelo. On: Raje dvakrat premisli, preden se boš odločil za kakšno konkretno dejanje. Poslovni sestanek bo minil brez večjih razburjanj, vendar tudi ne bo prinesel kdove kakšnih pozitivnih rezultatov. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Kamorkoli se ozremo naokrog, povsod sledovi tvojih pridnih rok. TEHTNICA Ona: Ne poskušaj spreminjati življenjskih navad, saj boš kmalu naletela na osebo, ki te bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem pa hodi naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo. On: Obvladuj se in ne skušaj za vsako ceno doseči vsega, kar ti pride na misel. Pozneje ti bo lahko še zelo žal, še posebno zato, ker lahko z nespametno potezo izgubiš zaupanje nekoga, ki te ima resnično rad. ZAHVALA Ob smrti našega dragega Viktorja Kerčmarja iz Šulinec 42 ŠKORPIJON Ona: Kot se je zadeva začela, tako se bo tudi končala. Vprašanje je le, ali boš iz vsega tega potegnila kakšen nauk za prihodnost. Neke sanje se ti bodo mogoče le uresničile in postale realnost. On: Skušal boš potolažiti svojo prijateljico in to ti bo tudi uspelo. Vajin odnos bo bolj umirjen. Obeta se vama prav prijetno potovanje, iz katerega lahko potegneta korist oba. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter za vsa ustna in pisna sožalja. Hvala g. duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, godbi na pihala iz Cerknega in vsem drugim govornikom za izrečene besede slovesa. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi STRELEC Ona: Trenutna situacija ti sicer omogoča lenarjenje in zabavo, vendar boš kaj kmalu občutila negativne posledice takšnega ravnanja. Še dobro, da ti bo partner stal ob strani in ti svetoval pravilno odločitev. Poslušaj ga! On: Po zoprnih poslovnih pogovorih bo prijeten klepet s prijateljico pravi balzam za prenapete živce. Prisluhni njeni zgodbi in kaj kmalu boš našel v njenem življenju prostor tudi za svojo »malenkost«. V 90. letu se je tiho poslovila od nas naša draga mama in orna KOZOROG Ona: V srce ti bo prišel nedvoumen namig, to pa te bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boš trezno mislila, ampak le boleče hrepenela. To pa je varljivo, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš razočarana. On: Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki te bo ponovno spomnila na dobre stare čase. Toda nikar se preveč ne razneži, saj utegne to zelo škoditi trenutni poslovni situaciji, ki ni do tebe prav nič prizanesljiva. « Marija Rituper iz Murske Sobote Cankarjeva 60 Na zadnji poti smo jo pospremili v sredo, 4. oktobra 2000, v ožjem družinskem krogu. Vsem, ki so jo imeli radi, jo spoštovali in se je bodo še kdaj spomnili, se najlepše zahvaljujemo. VODNAR Ona: Bolje bo, da ne razmišljaš o maščevanju, saj je trenutek prej primernejši za pomiritev. Proti koncu tedna boš prišla v položaj, ko se bo treba odločiti. On: Poslovni načrti se ti bodo končno začeli uresničevati pa tudi na ljubezenskem področju se ti obeta karseda zanimiva zadeva. Toda nikar ne pozabi prijateljev, ki so ti pri tem pomagali! Žalujoči: sin Dodo z Eriko, Nano, Iztokom in Svitom, Mira, Teja z Marjanom in Polono RIBI Ona: Nikar se ne opravičuj, saj si konec koncev govorila predvsem tisto, karti je narekovalo tvoje srce. Je že res, da si včasih muhasta in nepredvidljiva, toda tvoje ravnanje je bilo do sedaj še vedno iskreno. On: Če se boš precenjeval, se ti lahko zgodi, da se boš zameril precej vplivnemu človeku, ki se bo znal prav prefinjeno maščevati. Tudi s prijateljico nimaš poravnanih ravno vseh računov, zato se pazi. KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA TEI.: (069) MII 060, TAK: (069) 251 170. 9000 MURSKA SOBOTA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili ter nam ustno ali pisno izrekli sožalje, našo drago mamo pa pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in darovali za cerkev. Posebej hvala osebju internega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota,, osebju ambulante v Rogašovcih in dr. Neratu. Hvala tudi kolektivu Pomurske banke v Rogašovcih, sosedi gospe Anici Dervarič in pogrebništvu Banfi. Prisrčna hvala g. duhovnici Prosičevi ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči: Vsi tvoji, ki smo te imeli radi Dolnji Slaveči, 1. oktober 2000 Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjski moči. Veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in sorodnica Marija Srejš z Vaneče 28 Hvala vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino in našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju Doma starejših v Rakičanu za požrtvovalnost in vloženi trud. Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Košarovci, 18. 9. 2000 V SPOMIN 1. maja je minilo 13 let žalosti od takrat, ko nas je zapustil oče in stari oče Vinko Srejš s Kukeča 3 Hvala vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu tre prižgete svečo. Žalujoči vsi vajini »snu , 5. oktober 2000 29 SPOMIN Cirilu Raduhi iz Črenšovec 8. julija 1935-2. oktobra 1997 Čas mineva, ostajajo praznina, bolečina in tiha solza večnega spomina. Hvala vsem, ki mu posvetite trenutke spomina in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 67. letu nas je nepričakovano zapustil dragi oče, stari oče, tast in sorodnik Franc Buček iz Serdice 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala, da ste se poklonili spominu s toplo besedo in mislijo ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskim društvom, posebno govorniku, društvu upokojencev, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsi njegovi Srce je omagalo, dih je nenadoma zastal, spomin nate pa bo večno ostal. ZAHVALA V 65. letu je tiho in mirno nenadoma zaspala naša draga žena, mama, stara mama, sestra, sestrična in nečakinja Gizela Cipot roj. Horvat v Lemerju iz Miklošičeve ulice 13 v M. Soboti Z bolečino v srcu se ob nenadni in boleči izgubi zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim moževim sodelavcem PTT-podjetja, sodelavcem obeh hčerk iz Potrošnika in Mure, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovane vence, šopke, sveče in prispevke v dobrodeine namene ter vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred, g. Štefanu Merklinu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter delavcem Pogrebništva Banfi in Podjetja Komunala za dostojanstveno izvedbo pogreba. Zahvala velja tudi osebnemu zdravniku pokojnice - dr. Radiču in dr. Petroviču, ki staji ponudila nujno zdravniško pomoč. Vsem še enkrat - iskrena hvala! V Murski Soboti, 28. 9. 2000 Žalujoči vsi tvoji najdražji V življenju razdala si poljem moči, ljubezen otrokom, Bogu molitev, in potlej vsa trudna v hudi bolezni obstala, zdaj si tiho, za vedno zaspala. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Čemi iz Renkovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrini, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja, sveč ter darovalcem za svete maše in mrliško vežico ter vsem, ki ste . nam izrekli sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Beltinci, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Zveru za besede slovesa, sodelavcem 341. oddelka Planike in pogrebništvu Banfi. Hčerka Micka se še posebno zahvaljuje vsem tistim, ki so našo drago mamo obiskovali ter stali ob strani njej, meni in moji družini v vseh hudih trenutkih njene težke bolezni. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi najdražji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zajoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni. V SPOMIN 3. oktobra je minilo osem let od takrat, ko nas je zapustil dragi sin, brat in vnuk Sandi Andrejek iz Dolnjih Slaveč Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete sveče in se ga z lepo mislijo spomnite. Tvoji najdražji Na tvojem lepem hribčku hišica stoji, ki nekdaj nam bila prijazna, zdaj tuja in otožna se nam zdi, ker tebe, draga, več med nami ni. V SPOMIN Boleč je spomin na 11. oktober, ko nas je pred devetimi leti za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica Marija Štelcar iz Cogetinec 51 pri Cerkvenjaku Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prisrčna hvala. Žalujoči njeni Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 60. letu zapustil dragi mož, oče in dedek Adolf Horvat iz Turnišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, cvetje, sveče in svete maše. Lepa hvala njegovim nekdanjim sodelavcem Avtobusnega prometa Murska Sobota in hčerkinim sodelavcem iz Hotela Lipa za darovana venca. Iskrena hvala vsem zdravnikom, ki so mu lajšali bolečine - Internemu oddelku soboške bolnišnice in dr. Lisjakovi iz Turnišča. Hvala g. Jožeku Zveru za poslovilne besede in g. župniku Alojzu Ratniku za sveto mašo, pevcem in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, hčerke Kavdija in Renata ter Marija z družinama in sin Adolf z družino Saj dolgo sem molčal, molče trpel ter upanje in hrepenenje vase sem zapiral. Prišla je ura - nisem mogel več. ZAHVALA V 54. letuje sklenil življenjsko pot . naš dragi ' ■ Ivan Ferbežar iz Vrtne ulice 3, Murska Sobota Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in sveče, za sveto mašo in druge dobrodelne namene. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, cerkvenim pevcem, ge. Donševi za besede slovesa, za odigrano tišino in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Vedno\t nasmehom si me sprejel, zdaj pa brez slovesa si odšel, moj dragi dedi. Vedno boš v mojem srčku! Tvoj vnuk Timotej Prinašala si sonce v hišo, zato je bil užitek biti tam. Sedaj pa praznina in bolečina ter strta srca in tišina. . V SPOMIN 6. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila ljuba hčerka in sestra Renata Forjan iz Ižakovec Hvala vsem, ki se je spominjate s cvetjem in svečami. Vsi tvoji najdražji Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Te dni mineva 11 let od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji mož, oče, tast in dedek Štefan Copot iz Odranec Hvala vsem, ki se ga spominjate, ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali prinesete cvet spomina. Njegovi najdražji Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in spoznanje, da se ne vrneš več. 7NMNMA N Ti. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek Karel Lončar iz Černelavec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in gasilcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in v dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste mu med boleznijo stali ob strani. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Šopek rožic smo nabrali, na gomilo tvojo dali, zraven svečko smo prižgali in v tišini s tabo pokramljali. Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. N SPOMIN Štefan Šeruga iz Puževec 11. 10.1993-11.10.2000 Iskrena hvala vsem, ki ste ga ohranili v srcu in spominu. Tvoji najdražji ZAHVALA V 69. letu nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra Klara Pehar roj. Kajnih iz Prešernove 21 v Rakičanu Iskreno se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče in darove v dobrodelne namene ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli besede sožalja. Lepa hvala govorniku g. Karoliju, pevcem in župniku za besede slovesa. Žalujoči sin Drago z ženo Majdo, vnuka Robi in Matej z družino, sestri Angela in Pepca ter drugo sorodstvo 30 OGLASI 5. oktober 2000, IITIII M. Solat«. VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Arh. Novaka 2b Na kratko NAJCENEJE TA HIP !! zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 DO RAZPRODAJE ZALOG 1 ■ [KLIMA NAPRAVE] I ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! za poslovne prostore, stanovanja, ______hlajenje kleti in vina,..._ J. Baukarta 16, 9240 Ljutomer tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net ekološko kurilno Horizont olje premog i www.horizont.si Beltinci Za nemoteno delovanje kulturnih društev v občini je namenjenih 4,5 milijona tolarjev. Pri tem odpade levji delež na KUD Beltinci, in sicer dobrih 1,4 milijona SIT. Drugi največji porabnik pa je KUD Ižakovci, kateremu so namenili 400 tisočakov. Med športnimi društvi, katerim je odmerjenih 1 2 milijonov tolarjev, pa izstopa NK Potrošnik z blizu 3,6 milijona SIT. M. J. Melinci V zaselku Štrigova, ki spada v Krajevno skupnost Melinci, se zavzemajo za enakopravno obravnavo, ko se urejajo razni komunalni objekti. To velja tudi za najnovejšo pobudo o gradnji kanalizacije v beltinski občini. Za zdaj namreč zelo pogrešajo kanalizacijo, pri čemer pa tudi cena vodov ne bi smela preveč odstopati. M. J. Odranci Pod naslovom Dobrote iz odranske kuhinje je izdalo Društvo žena Odranci v nakladi 400 izvodov lično knjižico, v kateri so številni recepti jedi in potic iz prosene in ajdove kaše ter koruzne moke. Gre za preproste kmečke jedi, ki sojih pripravljale odranske gospodinje. Izdajo knjižice so omogočili razni sponzorji, gmotno pa jo je podprla tudi občina Odranci, saj jo promovira po vsej državi. M. J. d. o. o. vedno dovolj toplo # j A 30 SLOVENICA Adriatic zavarovalna družba d.d. BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona, vam ponuja betonske strojne vrtne robnike II. kakovosti, cena za kos 120,00 sit. PRIPOROČAMO SE! SAMI LAHKO IZBERETE višino svoje pokojnine. Se več, lahko ji izberete IME Poimenujte prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Adriatica in Slovenice Nagrade za najboljše predloge: —(^nagrada: 300.000 SIT nagrada kasko zavarovanje nagrada prostovoljno zdravstveno zavarovanje TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 • garažna vrata dvoriščna vrata • ograje • kovane ograje < zapornice stihi: Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota e PVC okna e PVC vrata e zimski vrtovi e police 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com DA MRZLO NI KOSESKEGA 43, MB Maribor za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 O OLJE najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše MALE OGLASE IfisA FISA nepremičnine, d. o. o., Lendavska 8, informacije po telefonu: 536 18 20 1. Prodamo dvosobno stanovanje v Lendavski ul. v Murski Soboti. 2. Prodajno starejšo hišo na lepi lokaciji v Zen-kovcih. Hiša z 9-arsko parcelo je potrebna obnove oziroma možnost nadomestne gradnje zaradi plačanih prispevkov. Ob hiši je tudi starejši 8-arski sadovnj.ak. Kuponček s svojim predlogom imena nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Adriatic - Slovenica, Poštni predal 444, 1001 Ljubljana ali pošljite po elektronski pošti: pokojnina@adriatic.si, pokojnina@slovenica.si do 15. oktobra 2000. Nagrajenci bodo objavljeni v Delu in Večeru 25. oktobra 2000. Za dodatne Informacije pokličite brezplačni telefon? 080 11 10 vsak delavnik od 8- do 14. ure. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Moj predlog imena: Ime: ' Priimek: Naslov: VMS Na Triglav po JL Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav.a.o. IZBERITE MODRO SVOJO POT ZA VESTNIK IN MURSKI VAL lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 8. do 14. ure. HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Topilce, Brezje 6, lel. & laks: (069) 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 048 Nova premoženjska zavarovanja • Še kvalitetnejša Z novim načinom zavarovanja hiše- stanovanja in opreme na NOVO VREDNOST si boste v primeru škode zagotovili- da vam vse- kar je uničeno- nadomestimo z novim. • Bolj raznolika Izbirate lahko med različnimi variantami zavarovanj-ki smo jih prilagodili vašim željam in potrebam. • Varnejša Zavarovanja krijejo več nevarnosti-saj smo povečali število rizikov-ki so vključeni v posamezne variante zavarovanj. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Za dodatne Informacije: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.- Cankarjeva 3- 2507 Maribor- tel.: 02/233 21 00- faks: 02/233 25 30 individualna premoženjska zavarovanja: tel.: 02/233 22 91 e-pošta: info@zav-mb.si- spletna stran: www.zav-mb.si • Ugodnejša Zagotavljamo vam do 30% popusta pri dolgoročni sklenitvi zavarovanja in dodatni 10% popust ob istočasnem zavarovanju nepremičnine in opreme. Poslovne enote ZM d.d.: Ljubljana- tel.: 01/234 55 00- Slovenj Gradec- tel.: 02/884 15 91- Ljutomer- tel.: 02/584 13 60 - Celje- tel.: 03/544 35 04- Kranj- tel.: 04/236 70 40- Koper- tel.: 05/639 88 27- Nova Gorica- tel.: 05/335 90 00- Novo mesto- tel.: 07/332 53 30 OBVESTILO SKUPŠČINA ODBORA SKUPNOSTI BORCEV PREKMURSKE ČETE -BRIGADE V GANČANIH Odbor skupnosti borcev Prekmurske čete - brigade Murska Sobota - Lendava obvešča vse pripadnike enot Prekmurske čete - brigade, zaščitnega bataljona, grupe kozjanskega odreda, slovenskega bataljona s Sremske fronte, da bo volilno-pro-gramska skupščina odbora skupnosti 7. oktobra 2000 ob 10. uri v prostorih (dvorani) gostilne Slave Maučec v Gančanih. Ker odbor skupnosti nima naslovov nekaterih pripadnikov enot, jih obvešča s tem obvestilom. VABLJENI! . Predsednik odbora skupnosti borcev Prekmurske čete - brigade Štefan Tom pa I. r. Ko je hudo, me pokliči! NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bod? prevzeli oni. , 5. oktober 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar DOGODEK MURSKA SOBOTA Program prireditev ob tednu otroka na grajskem dvorišču: - Četrtek, 5. oktobra: ob 16.30 lutkovna predstava Svetlane Makarovič »113« v okviru projekta Policija za otroke - Petek, 6. oktobra: 16.00 kostanjev piknik s taborniki, nastop plesne šole Fitko in bolšji sejem Otrok otroku - prodajanje in kupovanje stvari za preživljanje otrokovega prostega časa (rolerjev, rolk, žog, koles, družabnih iger, knjig ...) MOŠČANCI - V soboto, 7. oktobra, bo potekala folklorna prireditev. KONCERT, FILM MURSKA SOBOTA - V petek, 6. oktobra, ot^20. uri bo na grajskem dvorišču prireditev Rock projekt 2000, ki bo združil različne medije: glasbo, film in video-projekcijo. Sodelovali bodo glasbeniki Smiljan Hartman (vokal), Tadej Ropoša (vokal, kitara), Matej Temlin (kitara), Andrej Grabar (bobni), Denis Zver (klaviature), Andrej Glažar (bas), Aleš Klajžar (vokal), avtor filma in video-projekcije je Aleš Nadai, tehnični realizator pa Daniel Bauman. Če bo dež, bo prireditev preložena! FOTOGRAFIJA - V soboto, 7. oktobra, ob 10. uri bo v MIKK-u uvodni sestanek za fotografsko delavnico, ki bo namenjena višjim razredom osnovne šole, srednješolcem in študentom. Vodil jo bo Matej Fišer. VIDEO - V sredo, 11. oktobra, ob 19. uri bo v MIKK-u vi-deoprojekcija Filmskega vestnika štev. 5, ki prikazuje civilno-družbene pobude, civilne akcije in koncerte, nastal pa je po mladinskih centrih v Sloveniji in Bosni. OTVORITEV GORNJA RADGONA - V petek, 6. oktobra, ob 17.30 bo v glasbeni šoli otvoritev razstave ob 50-letnici šole. - V petek, 6. oktobra, ob 19. uri bo v kulturnem domu sklepna prireditev ob 50-letnici glasbene šole. PUCONCI - V petek, 6. oktobra, bo v občinski zgradbi otvoritev razstave slik. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. - V Novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del akademskega slikarja Gustava Gnamuša. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Simona Petroviča na temo Črno in belo. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del članov fotoklubov iz Durdevca, In-golstadta in Murske Sobote. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po tel.: 21 433. - V prostorih MIKK-a je na ogled razstava fotografij Lov za izgubljenim zakladom avtorja Tomaža Ebenšpangerja iz Murske Sobote. LAAFELD/POTRNA - V Pavlovi hiši je razstava Vulgata (latinski prevod biblije od četrtega stoletja naprej). Razstava bo razen ob nedeljah in ponedeljkih na ogled do 4. novembra od 14.00 do 18.30. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka KOROVCI - V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba. LENDAVA - V Galeriji - Muzeju sta na ogled razstavi Tisoč let kovanja denarja na Madžarskem ter Gradovi in dvorci na Madžarskem od 12. do 19. stoletja. GABERJE - V Gaberju je že nekaj časa odprta nova galerija Erbija, kjer je trenutno na ogled prodajna razstava slikarja Dušana Fišerja s Ptujske gore in kiparja Metoda Frlica iz Škofje Loke. Galerija na številki 23 je odprta od četrtka do sobote od 11. do 21. ure, v nedeljo pa od 15. do 20. ure. Vse informacije po telefonu 578 99 55! MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču do 6. oktobra razstavlja avtorica Zlatica Becci. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo NATAKARSKI POMOČNIK NATAKARICA; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - pisno; do 10. 10. 00; JOŽEFA ZAKOJČ, S. P.. GOSTILNA ZAKOJČ, GORNJA BISTRICA 84, ČRENŠOVCI STRUGAR STRUGAR (RAZNA STRUGARSKA DELA); nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 6. 10. 00; JOŽEF ŠKAFAR, S. P. POPRAVILO, VZDRŽEVANJE OBDELOVAL. STROJEV, LIPOVCI 180B, BELTINCI STROJNI MEHANIK KLJUČAVNIČAR; določen čas 24 mes.; 4 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIUČENI KLJU-ČAVNI ČAR S PRAKSO, PRIČETEK DELA TAKOJ, SPREJEMAJO PISNE VLOGE Z DOKAZILI O IZOBRAZBI; do 14. 10. 00; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA KLJUČAVNIČAR - VARILEC; določen čas 1 mes.; $ mes. delovnih izkušenj; do 06. 10. 00; SIMON BALIGAČ -ŠINK, GORNJA BISTRICA 107A, ČRENŠOVCI ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALATER - MONTER; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; samsko stanovanje; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 06. 10. 00;TRA&MAR, D. O. O., ŠTEFAN KRAUTHAKER, GANČANI 87, BELTINCI; št. del. mest: 4 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK KATEGORIJE C IN E ZA MEDNARODNI PROMET; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij C, E; do 7. 10. 00; ANTON MARTINEC, S. P., TONATRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKI-ŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA VOZNIK ZA MEDNARODNO ŠPEDICIJO (NEMČIJA); nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij C, E; do 06. 10. 00; FELIKS FILIPIČ, S. P., AVTOPREVOZNIK, PRISTAVA 14A, LJUTOMER VOZNIK TOVORNJAKA ZA MEDNARODNI PROMET - NEMČIJA; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorij B, C, E; do -----------------------------*------------------------------ PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba _________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1 16 2 3 0 22 06. 10. 00; TUŠEK BOJAN S. P. AV-TOPREVOZNIŠTVO, STROČJA VAS 9A, LJUTOMER PRODAJALEC PRODAJALEC POHIŠTVA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: hrvaški jezik - govorno, nemški jezik -govorno; znanje programskih orodij; vozniški izpit kategorije B; do 10. 10. 00; ATRIUM - NOVI INTERIERI, D. O. O., NORŠINCI 11, P. P. 61, LJUTOMER KUHAR NATAKAR NATAKAR - KUHAR (ZAŽELEN ŽENSKI SPOL); nedoločen čas; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO NATAKAR, KUHAR, PRIUČEN NATAKAR, KUHAR, KATERIKOLI DRUGI POKLIC Z VESELJEM DO DELA, POSKUSNA DOBA 2 MESECA; do 06. 10. 00' BIM Z ZVEZDICO, D. O. O., M. SOBOTA, CIRIL-METODOVA 50, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKARICA - NATAKARSKA DELA V DNEVNEM BARU; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI POMOŽNA NATAKARICA ALI POMOŽNA NATAKARICA -KUHARICA; do 13. 10. 00; JOŽEF GEIGER, S. P., COUNTRY BAR IN TRGOVINA SEDMICA, MOTOVILCI 54, GRAD NATAKARICA (MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS); določen čas 3 mes.; do 11. 10. 00; FRANC ČERPNJAK, S. P., DNEVNI BAR, GORNJI PERTOVCI 34D , PETROVCI NATAKARICA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno, slovenski jezik - govorno in pisno' do 6. 10. 00; DANI KRAMBERGER, S. P., OKREPČEVALNICAZE-TOR, RADGONSKA CESTA 6, RADENCI NATAKARICA; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije B; do 6. 10. 00; ALEKSANDRA LASLO, S. P., GOSTISCE ROSA, ŽITKOVCI 65, DOBROVNIK-DOBRONAK GRADBENI TEHNIK ZA VISOKE ZGRADBE DELOVODJA ZA VISOKE GRADNJE, VODJA GRADBIŠČ; določen čas 24 mes.; 4 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DELOVNE IZKUŠNJE, POSLATI PISNE VLOGE; do 14. 10. 00; PETELIN IGOR, S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA EKONOMSKI TEHNIK BLAGAJNIK L (OPRAVLJ. BLAGAJNIŠKIH DEL V SKLADU Z INTERNIMI IN EKSTERNIMI PREDPISI, 2-MESEČ-NO POSKUSNO DELO); določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij; drugi pogoji: VLOGE POSLATI: MEDNARODNO PODJETJE SLOVENIJALES, D. D., SEKTOR ZA KADROV. ORGAN. IN SPLOŠNE ZADEVE, DUNAJSKA 22, 1511 LJUBLJANA; do 10. 10. 00; SLOVENIJALES, GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO, D. O. O., PRODAJNO MESTO MURSKA SOBOTA, MARKIŠAVSKA 9, MURSKA SOBOTA INŽENIR STROJNIŠTVA STROJNI INŽENIR; določen čas 24 mes.; 4 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ZAŽELENA PRAKSA, POSLATI PISNE VLOGE; do 14. 10. 00; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA INŽENIR GRADBENIŠTVA GRADBENI INŽENIR ZA VISOKE GRADNJE; določen čas 24 mes.; 4 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: VODJA GRADBIŠČ VISOKIH GRADENJ Z OBVEZNO PRAKSO OZ. DELOVNE IZKUŠNJE, POSLATI PISNE VLOGE; do 14. 10. 00; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA SOCIALNI DELAVEC STROKOVNI VODJA DOMA (VODI IN KOORDINIRA DELO STROK. DELAVCEV; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: STROKOVNI IZPIT IZ'SOCIAL. VARSTVA, DEL. IZKUŠNJE PRI DELU Z DUŠEVNO PRIZADETIMI OSEBAMI; do 06. 10. 00; DOM LUKAVCI P. O., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Murska Sobota Četrtek, 5. oktobra: ob 18.00 in 20.00 ameriška srhljiva komedija Mirno jezero Petek, 6. oktobra: ob 18.00 Mirno jezero, ob 20.00 ameriška psihološka srhljivka Skozi oko zasledovalca Sobota, 7. oktobra: ob 18.00 Mirno jezero, ob 20.00 Skozi oko zasledovalca Nedelja, 8. oktobra: ob 18.00 Mirno jezero, ob 20.00 Skozi oko zasledovalca Sreda, 11. oktober: ob 20.00 ameriška komedija Kremenčkovi - Viva Rock Vegas B O R Z ZNANI je informa- cijsko središče, /katerem brez- plačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste zna- nja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Ponuja se znanje lončarstva ter izdelave slamnatih izdelkov. • Išče se inštruktor biologije za SŠ. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. SKUPAJ PROTI | KRI f Ml |NALU| 0 080-1200 | POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Delimo vstopnice za kino Film Trenutek odločitve je vojaška srhljivka, to je med številnimi odgovori vedel tudi naš nagrajenec Ignac Hozjan, Bodonci 109, 9265 Bodonci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Kdo igra glavno moško vlogo v filmu Skozi oko zasledovalca? Odgovor: Kupon Št. 40 Odgovore pošljite do 10. oktobra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. ROCK DJ - Robbie Williams 2. NO ME DEJES DE OUERER - Gloria Estefan 3. NI ZADNJI NI PRVI - Crvena jabuka 4. DANCE & SHOUT - Shaggy 5. LUCKY - Britney Spears 6. I’LL NEVER STOP - N'SYNC 7. FUOCO NEL FUOCO - Eros Ramazzotti PREDLOGI: l'M OUTTA LOVE - Anastacia THEVRE NOT HERE, THEVRE NOT COMING - Don Henley HOLLER - Špice Girts LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. RDEČE OČI - Posodi mi jurja 2. KRALJICA POROČNEGA POTOVANJA - Califomia 3. ŽENSKE, KI PIJEJO PIVO - Andrej Šifrer 4. NE, NE, NE - Malibu 5. RUJNO VINO - Mirjam 6. LE MAJHNO PREDNOST IMAŠ - Kalamari 7. JEDRT - Leteči potepuhi PREDLOGI: ( MOJA POT - Maja Waiss FENOMEN - Big Foot Mama DEKLE MOJE - Vlado Kreslin & Katice LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. SLAVČKI VEČ NE POJO - Prerod 2. KAJ SPRAŠUJEŠ - Vesele Štajerke 3. TAPRAVA POLKA - Sredenšek sextet 4. MOJA ŽENA - Obvezna smer 5. SKUPAJ ZA VEDNO - Ans. bratov Poljanšek 6. SOSEDOV FRANCELJ - Čuki. 7. ROŽE IZ DOMAČEGA VRTA - Slapovi PREDLOGI: OD PRADEDA DO PRAVNUKA - Svetin NAJINA SREČA - Vigred KO ZLATE CITRE ZAPOJO - Jože Galič in Glasba iz Slovenije Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 12. oktobra 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 40 - GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: j 7 VELIČASTNIH:___________________________________________ e GLASBA NAŠEGA SRCA: _______________________________________________ | Ime in priimek ter naslov:_______________________________ L MM MM MM MM MM MM MM MM MM MM MM MM MM MM MM MMB MM MM J r»r. Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka.............., 140........... 180........... 60.......... 160 Hruške ........... 200-250........... 250........... 190.........200 Pomaranče.............. 240...........350............250.........350 Limone................. 280...........300............300.........350 Banane............. 100-160.......... 180........... 180........ 180 Kivi................... 500...........700 590..........700 Suhe slive................-.......... 800........... 700....... 1.000 Sveže slive............ 300...........400......... 190..........400 Solata............ 300-450........... 500............400.........500 Česen.................. 400...........350............400.........350 Rdeče zelje............ 120.......... 200........... 100.........200 Zeleno zelje............ 60........... 80.............50..........90 Orehi, jedrca............-........ 1 -000....... 1.200.........1.000 Kumare ............... 250........... 200...........240........ 250 Korenček.............. 250.......... 200 200.........250 Paradižnik............. 300...........200...........250 250 Paprika.......... 140-200............ 190......60-150 ........... 190 Stara čebula........... 120........... 80.......... 120 100 Mlada čebula...........,150......... 200........... 190..........200 Krompir................. 50........... 70.........40-50...........70 Fižol, zrnje ......... 400...........350...........3001..........400 Brsteči ohrovt............-......... 800..............-......... 850 Peteršilj.............. 500..........350............490..........450 Cvetača................ 300..........300............250..........300 Breskve................ 300.............-......... 390..........300 Mandarine.............. 380.............-.............-............- Ananas....................-......... 400............400..........550 Por.................... 350..........350............300.....,... 350 Suhe fige.................-.............-.......... 800......... 800 Sveže fige................-.............-.............-..........600 Zelena................. 300...........250...........400...........400 Bučke.................. 350.......... 250...........400......... 350 Ohrovt....................-.......... 200...........300......... 300 Lubenice................. -.............-............ -.............- Belo grozdje ......... 300............350.......... 240...........370 Rdeče grozdje.......... 300.............-.......... 240...........300 Grenivke............... 300...........350...........300...........350 Šampinjoni............. 800...........700...........750.......... 750 Nektarine.............. 300.......... 350...........390...........400 Suhe marelice............-..............-........1 ,200........1.200 Dinje................. 400............400 -............... 400 Kostanj.......... 200-250............ 300..........200............300 Melancane............. 300............300.......... 230...........300 Na kratko Sveti Jurij ob Ščavnici Obnova orgel, izdelanih 1732. leta, iz podružnične cerkve sv. Duha na Stari Gori je stala 7.200.000 tolarjev. Obnovil jih je orglarski mojster Andrej Lenarčič iz Ljubljane. Ministrstvo za kulturo je prispevalo 3.300.000 tolarjev, svetoju-rijska občina 2.400.000 tolarjev, župljam pa 1.500.000 tolarjev. Orgle bodo predstavili občinstvu na bližnjem orgelskem koncertu. (L. Kr.) Murska Sobota V Jakobovem naselju v murskosoboški mestni četrti Turopolje so zgradili novo otroško igrišče za mali nogomet in odbojko, postavili pa so tudi dve manjši in tri večja igrala. Naložba je stala 12.000.000 tolarjev. Moravske Toplice Gradnja hotela za starejše Vivat Moravske Toplice gre h koncu. V hotelu bo 65 garsonjer v velikosti po 27 kvadratnih metrov, v apartmajskem delu pa 38 stanovanj v velikosti od 24 do 44 kvadratnih metrov. (J. Ž.) Rakičan Mestna občina Murska Sobota obnavlja s pomočjo denarja iz programa Phare rakičanski grad. Dela potekajo etapno. Novembra bodo začeli nameščati 20.000.000 tolarjev vredno opremo za prenočitvene zmogljivosti v novem izobraževalnem centru. ) ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 3.10. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 3.10. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 15,1645 15,1510 15,2802 Nemčija 1 106,6903 106,5953 107,5041 Francija 1 31,4130 31,7829 32,0539 ZDA 1 236,4778 235,7938 238,7572 Švica 1 136,9752 136,5790 138,2955 Italija 100 10,7758 10,7672 10,8590 OBRESTNE MERE od 1. oktobra 2000 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za oktober znaša 0,7% mesečno oz. 8,58 % letno. V septembru vam med drugimi ponujamo tudi naslednje možnosti varčevanja: Kratkoročna vezava tolarskih sredstev V dvoje je lepše Rok vezave Obrestna mera Skupna I. obr. mera od 31 do 90 dni od TOM + O,8%do TOM + 1% 9,45 % do 9,67 % od 91 do 180 dni od TOM+ 1,85% do TOM+ 2,25% 10,59% do 11,03% od 181 do 365 dni od TOM+ 2,9% do TOM+3,25% 11,73% do 12,11 % Dolgoročni (Va = DEM, Rok vezave depozit z valutno klavzulo EUR) Znesek Skupna I. obr. mera nad 12 mesecev od 500 DEM, od 250 EUR val. ki. + 3,81 % nad 24 do nad 60 mes. od 500 DEM, od 250 EUR val. ki. + 4,33% do Val. ki. + 5,55% Depozit z rokom vezave Rok vezave Obrestna mera Skupna I. obr. mera nad 24 mesecev TOM+ 4,33% do TOM+4,50% 13,29 % do 13,47% nad 36 mesecev TOM+ 4,85 do TOM+5% 13,85% do 14,01% nad 60 mesecev TOM 5,55% do TOM 5,70% 14,61% do 14,77% Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije nas obiščite v najbiižji enoti. Z veseljem vam bomo svetovali. /O ) pomurska banka ---Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 5. september, četrtek, MARCEL 6. september, petek, BRUNO 7. september, sobota, MAJDA 8. oktober, nedelja, SIMONA 9. oktober, ponedeljek, ABRAHAM 10. oktober, torek, DANILO 11. oktober, sreda, EMIL Lunine mene: 6. oktobra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 7 minut, zašlo pa ob 18. uri in 32 minut. Dan bo-tako že krajši od 11 ur in pol. 5. oktobra ob 13. uri bo na nebu nastopil prvi krajec. Pred štirimi leti sta se prvič videla Simona Koudila iz Poznanovec in Dušan Ferencek iz Lucove. V drugo sta se spet srečala na veselici, vendar tedaj ne v Poznanovcih kot prej, ampak v Markovcih. Bila sta si všeč in sklenila sta, da bosta skupaj hodila. Dušan je zdaj že pravi Poznanovčan, saj se je pred tremi leti, kar preselil k izbranki Simoni, ki je po poklicu natakarska pomočnica, vendar je v poklicu delala le toliko, da je naredila pripravništvo, potem pa kar ostala doma. Imajo namreč večjo kmetijo, kjer je treba pridnih in mladih moči. Zelo zagnan za delo je seveda tudi Dušan, ki je po poklicu dimnikar, a tudi on ne opravlja svojega poklica, kajti ko doma ni ravno veliko dela, si najde delo v Avstriji ali pri kakem domačem podjetju; nazadnje je delal na gradbišču železniške proge. Pred dvema letoma in pol se jima je rodila hčerkica Melisa, letos pa je dozorel čas za sklenitev zakonske zveze. Simona je naprosila za priči zakonca Liljano in Stanka Kozica iz Stanjevec, Dušan pa je nagovoril za enako poslanstvo zakonca Marijo in Draga Boharja s Kobilja. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Mačkovcih, cerkveni obred pa v evangeličanski cerkvi v Bodoncih. Gostija, na kateri je igral ansambel Prekmurci, gostov pa je bilo sto deset, je bila na turistični kmetiji Zelkovih v Pečarovcih Mladi par živi v skupnem gospodinjstvu s starši oziroma tastom in taščo se lepo razumejo. - Š. S., foto: E. Škeriak Vestnikovi simpatični kolporterji vstajajo zgodaj Imejte ga prvi! Le kdo bi se uprl nasmešku in - svežemu Vestniku M ateja Červek iz Beltinec, Cvetka Marič in Igor Kardoš, oba iz Murske Sobote, so za zdaj trije naši simpatični kolpoterji, ki ob četrtkih navsezgodaj (že ob šesti utri) ponujajo pravkar natisnjen Vestnik kupcem v rakičan-ski bolnišnici, soboškem zdravstvenem domu, na križiščih prometnih cest in ulic v Murski Soboti. Sčasoma se jim bodo pridružili še kolporterji, ki bodo novi Vestnik prodajali na podobno obljudenih mestih še v drugih pomurskih mestih in krajih. Naša želja je, da bi novi Vestnik navsezgodaj prebralo čimveč ljudi. Prve izkušnje naših kolporterjev so dobre, to pa je dokaz, da se je težko upreti nasmeškom mladih ljudi in - svežemu Vestniku, ki prinaša tolikoooo zanimivega iz naših krajev. Če vas bodo torej prihodnji četrtek povabili k nakupu novega Vestnika, nikar ne odlašajte, četudi ga imate morda naročenega, ampak si ga kupite oziroma, kot je geslo akcije: Imejte ga prvi! Če tisti, ki jim je gobarjenje užitek ali morda še kaj več, že lep čas niso prišli na svoj račun, se jih je v letošnjem poznem poletju narava vendarle usmilila. Dežja je bilo obilo in rek, da gobe rastejo po dežju, se je potrdil tudi v praksi. Gorički gozdovi so bili in so še zdaj polni gobarjev in teh je marsikje več kot gob. Marsikomu pa se gobarska sreča vendarle nasmehne in zadovoljstvo je potem toliko večje. Mojca Gydrek iz Rakičana se sama v goričke gozdove še ne odpravi in jurčke, ki jih vidite na fotografiji, je skupaj s starši nabrala v gozdu blizu Domanjševec. Vsi so bili na enem kupu, zato je bilo veselje toliko večje. Na kratko Moravske Toplice Zakonca Jožef in Sidonija Rehar iz Moravskih Toplic, Dolga ulica 107, gradita kapelico, ki bo, kot pravita, »znamenje približevanja ljudi obeh veroizpovedi (katoliške in evangeličanske), ki imata iste korenine, vsi pa živimo v teh krajih in se lepo razumemo«. Prihajajo pa že invalidi, bolniki in drugi verujoči ter molijo za čimprejšnje dokončanje kapelice, vendar gradnja in oprema, stolpič in zvon, ki ga kapelica mora imeti, niso poceni, zato se priporočata dobrotnikom za pomoč. Dodamo naj, da se je ideja za gradnjo kapelice porodila Sidoniji, ki je zbolela za zahrbtno boleznijo, a se je zdravstveno stanje (zaradi velike volje do življenja in molitev) popravilo. (Š. S.) VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:______________________________ Ulica:....................................... Pošta:___________________________________________ Vsak dan Radio Murski val 94,6 Mhz ob 5.00 Vedro v dobro jutro! Datum naročila: rt S V) V O a s rt V Lendavi se sedaj ugotavlja, ali se bo davek na dodano vrednost, ki ga bo poravnal Gidgrad za klimatsko napravo in plinsko peč za centralno gretje, štel tudi v dohodninsko osnovo. * ★ * Milan Koblencar prevzema polpro-fesinalno moštvo anarhistov. V moštvo bodo vključeni vsi pre-stoprfiki po volitvah. * * * Gorički Manchester United si na gorički borzi še zmeraj ni opomogel. Župan Franc Šlihthuber napoveduje boljše čase po dokapitalizaciji in dekapitalizaciji. Dekapita-liziral bo Škaperja. Katastrofa po suši pa še ni ocenjena. * * * Irgolič in Korošec sta službeno odsotna, toda svetovala bosta še. * * ★ Herbert Šefer ima te dni obilico dela z arhivi. Začel je urejati zapisnike nadzornega sveta v minulem mandatu. Ugotoviti želi, ali se je Radenska v tistem času res želela kapitalsko okrepiti. * * * Miha Vodenik je na rekreativnem teku in ga volilni galop ne zanima. ★ * * Neki visoki voljeni funkcionarje bil na investicijskem dopustu. Dopust se je knjižil na konto neke izvajalske firme. * * * Razkriški župan Razkolnikov ne kandidira. Ni mu uspelo najti nove stranke, pravijo dobro obveščeni. * * * Marjan Kardinar in Daniel Kalamar sta se vpisala na teniški tečaj. * * * Štiri lilije so prepričane, da bodo konkurenčne pri dobavi dušika za golfska igrišča. Dušik bodo trosile iz balona. Kako pa bo s herbicidom, še ni znano. Učinkovitost izbranega herbicida bodo demonstrirale na občinski travici, ki sj je opomogla po obilnejšem dežju. * * * Ludvik Novak - Še živ in Jeno Sa-pač - Brzi bosta migrirala. Letalske vozovnice so jima že predali. Šla bosta namreč naprej. * * * Potem ko ne bo treba dati nagrad za rokometno kolajno, bo Jankovič še znižal cene. * * ★ Soboški nogometaši so na regeneraciji v domžalskem Ten - Ten centru. * * * Potem ko je uspel s črnimi kravami, ki jih te dni občudujejo evropski mlečni inšpektorji, se je sedaj agrobiznismen Jože Štefko preusmeril k lucerni. Vsak čas pa bo posegel tudi v prašičerejo. Viktor Časar namreč želi oplemenititi kri svoje prašičje črede z gorenjskimi prašiči. Ali bodo oplemenitena tudi z gorenjskimi subvencijami, Štefko še ne jamči. V Pomurki Mesni industriji ob oglasnih deskah še ni vislic. ★ * * Pomožni škof dr. Anton Stres in še nekaj visokih dostojanstvenikov je bilo pri nunciju. Na tem tajnem sestanku so dokončno zaigrali soboško škofijo. Škofijo dobita Celje in Novo mesto. Prekmurci bodo čakali na drugi krog, ki se bo zgodil najprej čez petdeset in najpozneje čez sto let. ★ * * Pooblaščeni merilec URS za telekomunikacije g. Makovec iz Ljutomera ima očitne probleme pri ločevanju W in kW, tako nikakor ni mogel ugotoviti, ali ima ena od postaj, ki mu oddaja pred nosom, legalen 500 W oddajnik ali kar nekaj kW močan nelegalen oddajnik. To je ugotovila posebna merilna ekipa iz metropole. BESEDA A KOBJ