ZDRAVJE ČEBEL
Mali panjski hrošč v Italiji
Jernej Bubnič
jernej.bubnic@gmail.com
Mali panjski hrošč (Aethina tumida) je žuželka iz reda hroščev. Izvira iz podsaharske Afrike, kjer živi ob gnezdih čebel ter se prehranjuje z drobirjem in cvetnim prahom, ki odpade iz čebeljega gnezda. So pa afriške čebele (A.m.scutellata) razvile mehanizme za prepoznavanje in odstranjevanje ličink in jajčec malega panjskega hrošča (v nadaljevanju MPH oziroma hrošč) iz gnezd. Poleg škode, ki jo MPH povzroča z uničevanjem zalege in fermen-tacijo medu, pa je tudi potencialni prenašalec nekaterih čebeljih bolezni, kot je virus deformiranih kril (DWV), in spor povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege, bakterije Paenibacillus larvae.
Od leta 1996, ko je bil prvič opisan v Združenih državah Amerike, se nezadržno širi po vsem svetu. Od takrat o žariščih hrošča poročajo iz Avstralije, Kanade, Mehike, Brazilije in Filipinov. Leta 2004 je bil opisan izbruh na Portugalskem, kamor je prišel s pošiljko čebeljih matic iz Teksasa (ZDA). Izbruh na Portugalskem je bil uspešno saniran. Drugi izbruh hrošča na evropskih tleh se je zgodil septembra 2014, v južnoitalijanski pokrajini Kalabriji. Sledili so veliki napori italijanskih oblasti in veterinarjev, da bi hrošča izkoreninili, a žal neuspešno. Od takrat je stalno prisoten v Evropi.
Temeljit pregled stražarskih »sentinel« družin
Past za lovljenje hroščev na dnu panja
MPH je bil v Italiji odkrit naključno, v na-rejencih, ki so jih uporabljali za nadzor ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Ličinke in odrasli hrošči so bili odkriti v treh narejencih ob rutinskem pregledu. Družine so bile nemudoma uničene, ličinke in odrasli hrošči pa so bili poslani v pristojne laboratorije za potrditev diagnoze, zemlja
okrog panjev pa tretirana s klorpirifos-metilom. V naslednjih tednih so bili v polmeru dvajsetih kilometrov pregledani vsi čebelnjaki. Vzpostavljena je bila tudi stokilometr-ska cona nadzora. Izvor hrošča še ni znan, domnevajo pa, da je prišel prek bližnjega mednarodnega pristanišča Goia Tauro, druga možnost pa je, da so ga v Kalabrijo zanesli italijanski čebelarji, ki vsako pomlad pripeljejo več tisoč družin na citrusovo pašo in za opraševanje kivijev, z nedovoljenimi premiki čebel. Ob prvem pojavu pa se je kot velika težava izkazala slaba organizacija čebelarjev, saj člani ene od čebelarskih zvez uradnim veterinarjem niso dovolili pregleda njihovih čebeljih družin.
MPH se je z obale Tirenskega morja, kjer je bil prvotno opažen, preko gora razširil tudi na obalo Ionskega morja v Kalabriji ter preko morja na Sicilijo, seveda pa ni znan način njegovega širjenja (ali je razdalje preletel ali se je širil s premiki okuženih čebeljih družin ali pa na kakšnega izmed drugih načinov). Čebelarji hrošča opažajo predvsem pri rednih pregledih čebeljih družin. Zelo pomembno je biti pozoren že ob odpiranju panja, saj beži pred svetlobo. Možnost, da ga pri rutinskem pregledu čebelje družine čebelarji tudi opazijo, pa še poveča stranska pregrada, ki jo ima v panjih zaradi načina čebelarjenja vstavljeno večina italijanskih čebelarjev.
Povečini namreč čebe- Odrasel hrošč na pokrovu panja
> cc
f „Slovenski 1
[ CEBELO Rj 11/2018 letnik CXX 309
ZDRAVJE ČEBEL
Pregled pošiljke matic ob uvozu
iarijo v DB-panjih (Dadant-Blatt), kjer v plodiščih nimajo polnega števila satov. Da čebeljo družino omejijo in preprečijo neželeno gradnjo satovja izven satnikov, postavijo za zadnjim piodiščnim satom ieseno pregrado v veiikosti sata - stransko pregrado. V prostoru med stransko pregrado in steno panja je tako manj čebei, kar ustreza hrošču, saj tam najde varno zatočišče pred čebelami. Namesto tega se iahko v panje med steno in skrajni stranski sat vstavi tudi piošča vaiovite piastike, ki ravno tako siuži kot zatočišče za hrošče. Pregled nato začnejo na nasprotni strani vstavljene piošče iz valovite plastike, pregledujejo sat za satom ter jih prestavljajo v prazno naklado. Odrasli hrošči se pred sve-tiobo pomikajo proti piošči iz vaiovite piastike, kjer se kasneje ujamejo. Poieg tega pa je učinkovita in poceni metoda za nadzor in iovijenje hrošča tudi košček vaiovite piastike (struktura, podobna kartonu), ki ga vstavijo v panje. MPH se v iskanju varnega zatočišča zateče v prostore v piastiki, iz katerih ga med pregledom stresemo in tako opazimo. Seveda pa za nadzor in zatiranje obstajajo tudi števiine druge, namensko izdeiane pasti z dodanimi iepiii aii pa insektici-di, ki jih vstavijo na dno panja aii pa na vhod panja.
Za nadzor hrošča na ravni regije pa uporabljajo t. i. stražarske družine (sentinei), to so čebeije družine na petih aii šestih satih, preverjeno brez navzočnosti hrošča, ki so razporejene po ceiotni regiji in tudi širše, ki jih redno in sistematično pre-giedujejo uradni veterinarji po vnaprej določenem protokolu,
da so možnosti za zaznavo hrošča kar največje. Na ta način tudi nadzirajo širjenje hrošča in bi ob morebitnih pojavih na novih področjih ustrezno ukrepali in poskusili preprečiti širjenje. Poleg vsega naštetega pa tudi pri uvozu natančno pregledajo vse pošiljke matic na prisotnost morebitnih odraslih hroščev ali razvojne stopnje. Čeprav se je hrošč v zadnjih letih v Kalabriji dodobra udomačil, posebej pogosti se ga opazi v jesenskih mesecih, morajo čebelarji pojav hrošča še vedno prijaviti oblastem, čemur sledi uničenje okuženih čebelnjakov/ stojišč. Ker pa so oškodovani čebelarji upravičeni do odškodnine, so nekateri ta sistem že začeli izkoriščati.
Viri:
Cuthbertson, A. G., et al. (2013): The small hive beetle Aethina tumida: A review of its biology and control measures. Current Zoology 59, 644-653.
Ellis, J. D. (2004): The ecology and control of small hive beetle (Aethina tumida Murray). Doktorska disertacija. Zoologija & entomologija, Univerza Rhodes, Grahamstown, Južnoafriška republika.
Eyer, M., Chen, Y. P., Schäfer, M. O., Pettis, J. in Neumann, P. (2009): Small hive beetle, Aethina tumida, as a potential biological vector of honeybee viruses. Apidologie, 40(4), 419-428.
Murilhas, A. M. (2004). Aethina tumida arrives in Portugal. Will it be eradicated, 7-9.
Mutinelli, F., Montarsi, F., Federico, G., Granato, A., Ponti, A. M., Gran-dinetti, G. ... in Thiery, R. (2014): Detection of Aethina tumida Murray (Coleoptera: Nitidulidae.) in Italy: outbreaks and early reaction measures. Journal of Apicultural Research, 53(5), 569-575.
Neumann, P. in Härtel, S. (2004): Removal of small hive beetle (Aethina tumida) eggs and larvae by African honeybee colonies (Apismellifera scutellata). Apidologie, 35(1), 31-36.
Palmeri, V., Scirto, G., Malacrino, A., Laudani, F. in Campolo, O. (2015): A scientific note on a new pest for European honeybees: first report of small hive beetle Aethina tumida (Coleoptera: Nitidulidae) in Italy. Apidologie, 46(4), 527-529.
Rivera-Gomis, J., Gregorc, A., Ponti, A. M., Artese, F., Zowitsky, G. in Formato, G. (2016): Monitoring of Small Hive Beetle (Aethina Tumida Murray) in Calabria (Italy) from 2014 to 2016: Practical Identification Methods. Journal of Apicultural Science, 61(2), 257-262.
Schäfer, M. O., Ritter, W., Pettis, J. in Neumann, P. (2010): Small hive beetles, Aethina tumida, are vectors of Paenibacillus larvae. Apidologie, 41(1), 14-20.
Vse fotografije so last: Unita Operativa Apicoltura, Istituto Zooprofilat-tico Sperimentale del Lazio e della Toscana »M. Aleandri«.
Ocena čebelarske pašne sezone 2018
Aleš Bozovičar
vodja Opazovalno-napovedovalne službe medenja ales.bozovicar@czs.si
Čebelarska pašna sezona je letos za nami in sedaj je čas, da pregledamo in ocenimo letino. Prvo, kar lahko rečemo, je, da je bila tudi letošnja sezona kratka in donosi po posameznih
območjih zelo različni. Po zelo toplem začetku leta, ko so v večjem delu države matice začele zalegati, sta sledila zelo mrzla meseca februar in marec, ki sta upočasnila oziroma ustavila predčasni razvoj čebeljih družin. Videti je bilo, da bomo po dolgem času priča »normalnemu« začetku čebelarske pašne sezone, vendar tudi letos ni bilo tako.
i v Slovenski ]
310 [CEBELBRj 11/2018 letnik CXX