Mirko Černič
0 OZNAKAH ZA BOLEZNI NA -ICA
v zdravstvu imamo nešteto oznak za bolezni in njih znake na -ica. Naj jih nekaj najbolj vsakdanjih navedem: davica, dremavica, kapavica, koprivnica, metiljavica, mrzlica, norice, omedlevica, omotica, osepnice, ošpice, padavica, pljučnica, preganjavica, rdečica, sončarica, škrlatica, temenice, vidovica, vročica, vrtoglavica, zanohtnica, zazobnica, zlatenica. V naših najvažnejših besednjakih pa najdem tudi tele: blodnjavica, hli-pavica, rigavica, sanjavica, smejavica, zehavica.
V zdravstvu imamo vse polno pojmov, ki so nam zdravnikom znani ali v mednarodni oznaki ali pa v nemški — zadnje posebno starejšim zdravniškim pokolenjem, ki smo se šolali na nemških visokih šolah. Če že zdravniki med sabo uporabljamo mednarodne, t. j. iz grščine in latinščine izpeljane oznake, preoblikovane seve po slovensko, nikakor ne moremo in ne smemo rabiti nemških oznak za tiste pojme, za katere nimamo mednarodnih, n. pr. Lecksucht, Magersucht. Teh in takih ne moremo in ne smemo rabiti niti med sabo, kaj šele kot pisci in predavatelji! Za te pojme moramo najti primerne slovenske-oznake, ker je v vsakdanjem zdravniškem življenju prenerodno, predolgovezno in sčasoma predolgočasno pojme vedno znova opisovati.
Za tvorjenje primernih slovenskih oznak se mi zdi končnica -ica zelo pripravna. Pri izvedenkah iz glagola je treba razločevati glagolnik, ki pomeni dejanje, od izpeljank na -ost, ki pomenijo lastnost, in izvedenk na -ica, ki pomenijo bolezensko stanje. N. pr. slinjenje — slinavost — slinavica. Izvedenke iz pridevnika ali samostalnika zajamejo večinoma poglavitni znak bolezni: bezgavkavica, lymphogranulomatosis, njen poglavitni bolezenski znak so otekle bezgavke.
Med našimi zdravstvenimi pisci je k slovenskemu zdravstvenemu besednemu zakladu prispeval največ oznak na -ica dr. Eman Pertl v svojih treh knjigah. Za poraščenost kože navaja: dlakavica, ježa-vica, kocinavica,puhavica, resavica — pač po tem, alj je poraščenost podobna dlakam, ježevim bodicam, kocinam, puhu, jaz-bečjim resam; garjavica —• bolezenski zapletljaji pri garjah; k r a -s t a v i C a , Impetigo; krem pijavica, Onychogryposis; k r o -tičavica, syndroma varicosum —• krčne žile, krotice, lišaj; lisa-vica, leukoderma; loj a vic a, Seborrhoe; luskavica, psoriasis; mehčavica tuberkulozna, tuberculosis cutis colliquativa; m e h u r č k a v i C a , herpes; mlečnice, crusta lactea; mqzolja-vica, akne; otrobavica, pytiriasis; plesnivica žarkovita, aktinomykosis; plešavica — gola mesta na lasišču; srbečica, prurigo; slonavica, elephantiasis; t ar cavie a — vzbrsti so razporejene kakor krogi na tarči; tolščavica, adipositas; trdavica, sklerosis; trosavica, strniščavica, mikrosporia — povzroča jo majhen tros, lasje pa se nekaj milimetrov nad kožo odlomijo in so podobni strnišču; tura vica in tvoravica, furunculosis; ušiv ica,
176
I  .
177
Pediculosis complicata; znojavica, hyperhydrosis; žuljavica, tylosis. Oftalmolog Ješe pravi v svojem učbeniku stanju, v katerem se oko nenehno solzi, solzavica, epiphora, dakryorrhoe; patolog Hribar pozna krempljevico in bolezni nedostatnice za avita-piinoze ter pripominja, da je »izraz po Brezniku«; ftiziolog Smerdu navaja mrenavico za Polyserositis.
V Zdravstvenem vestniku 1948 sem priobčil naslednje tovrstne oznake: bisernica, Perlsucht; bleščavica, photophobia; bliskavica, photopsia; blodnjavica ljubosumnostna, Eifersuchtswahn; čiravica, razjedavica, ulcerosis; dimavica — dimasto videnje; gnojavica: krvna, pyaemia, in kožna, Pyodermia; i kravica, trichinosis; iskravica = bliskavica; iz-vrgavica — obolele krave izvrgavajo; jez a vica, iracundia; kradljivica, kleptomania; lasničavica = ikravica, ker jo povzročajo lasnice; lizavica, Lecksucht; mavričavica — videnje mavričnih krogov okoli luči; meglavica = dimavica; mekina-vica, pytiriasis; migljavica —¦ nenehno migljanje pred očmi; mravljinčavica, formicatio; mr Savica, Magersucht; mrt vica v i ca, tetania; p.lesavica, choreomania; poprovi ca, pe-brine (bolezen sviloprejk); pšenavica — zajedavci so v mesu kot pšeno, »pšenki«; rak a vi ca, carcinomatosis; sinj a vica, morbus coeruleus; skrivljenica, metamorphopsia; slinavica, sialor-rhoe, smrkavica, Nasenfluß; snedavica, Eßsucht; sramežljiv i c a — pretirana sramežljivost ob nepravem času; tem navica — temno videnje; trepavica, trzavica, t res a vica — bolezensko trepanje, trzanje, tresenje; vodenoglavica, hydrocephalia; z vira vica, Chorea; žarkovitica, aktinomykosis; živčavica, polyneuroas. Tem oznakam naj dodam še nekaj novih, ki jih lahko nuja prej ali slej terja od nas: bičavica, flagellatio; brbljavica, ver-bigeratio; b r i j a v i c a , xyrospasmus — krč v roki zaradi britja; b u n -čičavica, phlyctaena; capavica, cunjavica, Hadernkrank-heit — vranični prisad pri nabiralcih in predelovalcih cap in cunj; čemeravica, cyclo thymia; crnica, Schwarzwasserfieber pri malariji; čr vivi ca, Oxyuriasis; drgetavica —¦ mrzlica ali drgetanje zaradi mraza, živčnosti ipd.; glistavica, helminthiasis; glivica vica, mykosis; godrnjavica, Murmelkrankheit; golta-vica, polyphagia; hotljivica, nymphomania in andromania pri ženskah, satyriasis pri moških; izginjavica, potepavica, ubežavica — trije odtenki drapetomanije; kapljičavica — obolenje, šireče se po kapljicah, pršečih iz ust bolnika; klecavica, Knickbeinigkeit; klepetavica, polyphrasia; kloščavica, ixo-diasis; mehurja vi ca, pemphigus; krhavica, Onychorrhexis; kupovalica, oniomania; kvarljivica, Schädigungswahn; le-s k e t a v i C a , liodermia; mencavica, motorische Unruhe; miža-yica, blepharospasmus; mušičavica, muscae volantes; muta-vica, mutacismus; napenjavica, napihavica, plinja-vica, meteorismus; opotekavica, festinatio; piskavica, Stridor; poležkavica, klinomania; ponavljalica, onomatolalia;
posnemalica, Nachahmungssucht; poščivalica, enuresis; p o -žig al ica, pyromania; prčavica, plethora; preštevalica. arithmomania; puljavica, trichotillomania; rastlinavica, phy-tonosis; razdajalica, doriomania; rež a v ica, risus sardonicus; roženavica, hyperkeratosis; sajavica, fuligo; sečavica, stillicidium urinae; semena v ica, spermatorrhoe; sijavica = lesketavica; stopicavica, abasia trepidans in brachybasia; š č i t n i -č a v i C a , thyreotoxicosis; šegavica, moria; tarnavica, Jammersucht; tožb a vic a, Querulantenwahn, Proceßsucht; trakulja-vica, taeniasis; t r e p e t a v i c a = drhtavica; ubija I ica, phono-mania; vezivnjavica, fibromatosis; votlinavica, syringo-myelia in porencephalia; vzdigalica, nausea; žanesenjavica, vociferatio; zanikavica, Verneinungssucht; zemljavica, geo-phagia; ž e 1 e z a v i c_a , siderosis; zlatavica, auriasis; žolta-vica, xanthopsia.
Naštete besedne nove tvorbe so predlogi zdravstvenega pomeno-slovca, katerega je v njegovem strokovnem delu nuja neštetokrat prisilila, da je moral biti besedotvorec. Prav in lepo bi bilo, če bi njegove predloge pretehtal jezikovni izvedenec, izrekel in utemeljil svoje bodisi pritrdilne ali izpodbijajoče mnenje.
Opomba uredništva. Izvedenke s pripono -ica iz glagolske osnove pomenijo delujočo žensko osebo, n. pr. terica, perica, žanjica. Včasi pride do nekakšne poosebitve, tako si lahko razložimo sušico in davico, to je bolezen, ki suši, davi. Tvorba ni več živa, zato je kovanje takih besed zelo tvegano.
Ce je pripona -ica pritaknjena samostalniku, dela manišalke (hiša : hišica) ali pa iz moških imen ženska (tat : tatica). Za imena bolezni ne pride v poštev. Ta se delajo danes le še iz pridevnika, seveda je le-ta lahko izpeljan iz glagolske ali imenske osnove: huda bolezen je hudiča (protin), če si ves zlaten, imaš zlatenico, če mrzel ali medel, imaš mrzlico ali medlico, če ti je ud mrtev, je to mrtvica. Tudi deležniki so glagolski pridevniki, od tod gorečica, srbečica, rdečica.
Napačno je misliti, da sta koprivnica, pljučnica izpeljani naravnost iz samostalnika kopriva, pljuča, marveč preko pridevnika kopriven, pljučen, ki je dal značilni glas n. Zanohtnica je bolezen, ki se razvije za nohtom.
Največ imen za bolezni dela sestavljeno obrazilo -av -ica. Danes je menda poleg -niča edino tvorno. Dela pa a) iz nedovršnih glagolov pridevnike, ki pomenijo lastnost: dremav je tisti, ki večkrat in rad dremlje; dremavica je taka bolezen; b) iz samostalnikov pridevnike, ki pomenijo obilico: gli5.tav, slinav, solzav, bolezni pa glistavica, slinavica, solzavica. Ker ima večina pridevnikov na -Ijav tudi dvojnico na -Ijiv (brbljav, brbljiv), se razume, da najdemo poleg dremljavice tudi dremljivico. Vendar delamo imena za bolezni na -avica ali -ivica samo, če nam osnovni pridevnik zveni domače. Za poudarek velja, da ga ima izvedenka na istem zlogu kakor pridevnik. Napačno bi bilo misliti, da je samo -ica primerno obrazilo za imena bolezni; kakor kaže vsakdanja raba, se za to često uporabljata tudi glagolnik ali pripona -ost, seveda po večjem ali manjšem pomenskem premiku. Ne verjamem, da bi bilo celo zdravniku potrebno ločevanje med napenjanjem in napenjavico, med vodenoglavostjo in vodenoglavico.
Ce s takim merilom sodimo nova imena za bolezni, nam nekaj zgoraj predloženih ne bo všeč. Kupovalica, ponavljalica, posnemalica, poščivalica, I)ožigalica, preštevalica, razdejalica, ubijalica, vzdigalica niso iz opisnega deležnika, zatorej so kvečjemu mogoče s končnico -avica. Odkloniti moramo živčavico, vezivnjavico, zanesenjavico, zemljavico, železavico, zlatavico, rože-navico, ker so napravljene po nemogočem pridevniku. Sklerozi bi rekli kvečje-
178
mu trdica, ne pa trdavica. Ubežavica ni prav, ker je iz dovršnika. Žarkovitica bi bil edini zgled za ime bolezni na -itica. Pomenska plat ni dobro izražena z dimavico, slonavico, capavico, cunjavico, kapljičavico, saj ne gre za bolezen, ki je zanje značilna množica dima, slonov, cap, cunj in kapljic; brijavica bi bila bolezen človeka, da se hoče kar naprej briti.
Ostalim imenom za bolezni, ki jih omenja ali predlaga avtor, jezikoslovec ne more ugovarjati; vendar o njih ne odločuje on, marveč raba. Ce bodo zdravniki vobče sprejeli to ali ono besedo, bo obveljala, pa četudi ni posebno dobro narejena; nasprotno pa je najpravilneje in najlepše ustvarjena beseda samo dim, če je ne uveljavi raba. A. B.