Osnutek
Na podlagi 74. člena ustave SR Slovenije, 256. člena zakona o zduuženem delu in 30. člena statuta občine Ljubljana-Siška sklepamo:
—  delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih  skupnosti   (v  nadaljnjem  besedilu:  temeljne organizacije združenega dela),
—  delovni Ijudje, ki z osebnim delom in lastnimi de-lovnimi sredstvi skupaj z delavci, s katerimi združuje-mo svoje delo, opravljamo gospodarsko ali negospodar-sko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: obrtniki),
—  delovni   ljudje  in  občani  krajevnih  skupnosti   (v nadaljnjem besedilu: krajevne skupnosti),
—  izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju in uporabi sredstev
za izboljšanje materialnih pogojev
za delo krajevnih skupnosti
v občini Ljubljana-Šiška
l.člen
Temeljne organizacije združenega dela in obrtniki z območja občine Ljubljana-Siška se obvezujemo, da bomo v obdobju 1986—1990 ob delitvi dohodka po za-ključnem računu namenjali del čistega dohodka iz sklada skupne porabe za izboljšanje materialnih pogo-jev za delo krajevnih skupnosti ter s tem za zadovolje-vanje posameznih skupnih potreb delovnih ljudi in ob-čanov.
2. člen
1.  Temeljne organizacije združenega dela bomo letno združevale sredstva v  višini  1 %   ustvarjenega  sklada skupne porabe po zaključnem računu brez stanovanj-skega dela.
2.  Obrtniki   bomo   združevali   1 %   od   ustvarjenega letnega čistega dohodka po odbitku družbenih obvez-nosti.
3.  Temeljne organizacije združenega dela bomo zdru-ževale   sredstva   na   posebnem   zbirnem   računu   pri upravnih organih  občine do 30. aprila po zaključnem računu  za preteklo leto,  obrtniki pa hkrati  z odmero vseh  družbenih obveznosti za preteklo leto.
3. člen
Krajevne skupnosti se obvezujemo, da bomo na pod-lagi tega samoupravnega sporazuma združena sredstva namenile za ureditev in vzdrževanje družbenih domov in drugih prostorov, ki so v upravljanju organov kra-jevne samouprave ali družbenopolitičnih organizacij ter za drugo organizirano družbeno delovanje občanov.
4. člen
Krajevne skupnosti bomo 30 % sredstev, ki jih zdru-žujejo podpisniki 1. člena tega samoupravnega spora-zuma z območja posamezne krajevne skupnosti, upo-rabili za ureditev in vzdrževanje družbenih domov in drugih prostorov po programu te krajevne skupnosti.
Ostala združena sredstva bomo uporabili za ureditev in vzdrževanje družbenih domov in drugih prostorov po skupnem programu.
5. člen
Za uresničevanje skupnega programa bomo krajevne skupnosti združevale tudi 100 % sredstev letne amorti-zacije objektov, v skladu z zakonom o amortizaciji družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 10/84, 7/85 in 75/85), izvršni svet skupščine občine pa sredstva, ki se v proračunu občine namenjajo za reševanje prostor-ske problematike krajevnih skupnosti.
6. člen
Skupni program urejanja in vzdrževanja družbenih domov in drugih prostorov spreiemata zbor kraievnih
skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine na predlog izvršnega sveta do 31.marca 1987.
Skupni program se sprejema za obdobje od leta 1987 do leta 1991.
7. člen
Zahtevek za uvrstitev potrebne ureditve in vzdrže-vanja družbenega doma ali drugega prostora v skupni program posreduje krajevna skupnost izvršnemu sve-tu skupščine občine do 31. decembra 1986.
Zahtevek mora vsebovati osnovne podatke o objektu in njegovi namenski porabi, o potrebnih ureditvenih in drugih vzdrževalnih delih, predračunski vrednosti predvidenih del ter o drugih sredstvih, ki bodo orga-nizirana za urejanje in vzdrževanje objekta.
8. člen
V skupni program se uvrščajo tudi nujne potrebe krajevnih skupnosti za pridobitev novih prostorov za delovanje krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij krajevnih skupnosti.
9. člen
Pri uvrščanju v skupni program imajo prednost družbeni domovi in drugi prostori tistih krajevnih skupnosti, na območju katerih je manjše število mož-nih podpisnikov iz 1. člena tega samoupravnega spo-razuma ob upoštevanju stanja, v katerem se nahaja družbeni dom ali drugi prostori, prostorskih pogojev za delovanje krajevne skupnosti, zainteresiranosti ob-čanov in drugih subjektov v krajevnih skupnostih, da s svojim delom ali sredstvi prispevajo k ureditvi ob-jekta ter stanje pripravljenosti potrebne dokumenta-cije.
10. člen
Na podlagi sprejetega skupnega programa in progra-mov posameznih krajevnih skupnosti sprejme odbor podpisnikov tega sporazuma letne načrte pridobivanja, urejanja, obnove in vzdrževanja družbenih domov in drugih prostorov za potrebe krajevne skupnosti.
ll.člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma oblikujemo odbor podpisnikov kot skupen organ za spremljanje njegovega uresničevanja. Odbor podpisnikov šteje 7 članov:
—  2 člana iz organizacij združenega dela in 1 člana obrtnega  združenja,   ki   jih.  imenuje   zbor  združenega dela skupščine občine;
—  3 člane iz krajevnih skupnosti, ki jih imenuje zbor krajevnih skupnosti skupščine občine;
—  1 člana izvršnega sveta, ki ga imenuje izvršni svet skupščine občine.
Strokovna in druga tajniška opravila za odbor pod-pisnikov opravlja sekretariat za občo upravo.
12. člen
Odbor podpisnikov ima naslednje naloge:
—  spremlja in skrbi za pravilno in pravočasno ures-ničevanje tega samoupravnega sporazuma;
—  obvešča podpisnike in javnost o uresničevanju te-ga samoupravnega sporazuma;
—  ugotavlja višino sredstev, s katerimi razpolagajo posamezne krajevne skupnosti po 1. odstavku 4. člena tega samoupravnega sporazuma;
—  sprejema letni načrt uporabe združenih sredstev in poročilo o njihovem uresničevanju;
—  skrbi za racionalno porabo združenih sredstev;
—  opravlja druge naloge, ki se nanašajo na uresni-čevanje tega samoupravnega sporazuma.
13. člen
Odbor podpisnikov lahko posameznemu podpisniku tega samoupravnega sporazuma na obrazloženo zahte-vo odloži obveznost združevanja sredstev, če iz opra-vičljivih razlogov ne more združiti sredstev v roku, ki je določen v samoupravnern sporazumu.
14. člen
Podpisniki sprejemajo samoupravni sporazum po postopku in na nadin, ki je določen v njihovem samo-
upravnem aktu in sklep o sprejetju posredujejo sekre-tariatu za občo upravo občine Ljubljana-Šiška.
15. člen
Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejme 16 krajevnih skupnosti, izvršni svet skupščine občine ter več kot 50 drugih podpisnikov.
Obrazložitev:
1.  V srednjeročnem obdobju 1981—1985 so se zado-voljevale skupne potrebe in interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti iz sredstev, ki so jih  v  te  namene  združevale  organizacije  združenega dela. Veljavnost samoupravnega sporazuma, na podla-gi katerega so se združevala potrebna sredstva, je po enoletnem   podaljšanju   prenehala   koncem   leta   1981. S tem je usahnil eden od pomembnih virov za finan-ciranje krajevnih skupnosti.
Delovanje krajevnih skupnosti se od tedaj dalje fi-nancira le iz sredstev občinskega proračuna, določene komunalne, socialne in druge naloge pa tudi iz sred-stev posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi tega je bilo vse preteklo mandatno obdobje de-legatske občinske skupščine obremenjeno z nerešenimi problemi financiranja delovanja krajevnih skupnosti, saj nismo našli ustreznega načina vključitve združene-ga dela v razreševanje te problematike. Kljub temu pa velja ob tem poudariti, da posamezne organizacije združenega dela niso izgubile posluha za reševanje ma-terialnih in finančnih problemov krajevnih skupnosti, saj so se vključevale občasno v reševanje problema-tike posameznih krajevnih skupnosti. KS so dajale ne-nehne pobude, da se k reševanju njihove problematike pristopi sistematično in enotno za območje celotne ob-čine.
2.  Najbolj pereča je problematika urejanja in vzdr-ževanja družbenih domov in drugih objektov, ki so po-goj   za  delovanje  delegatskega  sistema,  družbenopoli-tičnih organizacij ter za drugo organizirano družbeno delovanje občanov v krajevnih skupnostih. Naše kra-jevne skupnosti upravljajo 18 domov, ki nosijo različ-na imena in služijo različnim potrebam krajanov. Sla-bo  in  nezadostno  vzdrževanje  teh  domov  zaradi  po-manjkanja finančnih sredstev ima za posledico, da do-movi vidno propadajo. To še poslabšuje in onemogoča pogoje za delovanje občanov v krajevnih skupnostih. V mnogih domovih bi lahko z dodatnimi sredstvi uspo-sobili potrebne prostore za osnovno funkcijo. V pred-loženem samoupravnem sporazumu predlagamo, da se 30 % zbranih sredstev na območju krajevne skupnosti nameni tej krajevni skupnosti, 70 % pa za uresničeva-nje   skupnega   programa.   S   tako   delitvijo   združenih sredstev želimo vzpodbuditi krajevne skupnosti, da bo- ^ do same izvedle potrebne politične aktivnosti za spre-jem predloženega samoupravnega sporazuma pri mož-nih podpisnikih na svojem območju.
3.  Po določilih samoupravnega sporazuma bi naj te-meljne organizacije združenega dela ter druge samo-upravne organizacije in skupnosti združevale sredstva v  višini   1 %   od  ustvarjenega  sklada  skupne  porabe brez stanovanjskega dela. Obrtniki in drugi občani, ki delajo z osebnimi sredstvi, pa 1 % od čistega dohodka. Po podatkih iz zaključnih računov za leto 1985 bi lahko na ta način zbrali cca. 28,000.000 din sredstev.
4.  V samoupravnem sporazumu je predviden skupen program   reševanja   prostorske   problematike   za   vse krajevne skupnosti,  načini njegovega sprejemanja in uresničevanja. Kot dodaten vir za njegovo financiranje je predvideno združevanje 100 % amortizacije, ki jo ob-računavajo krajevne skupnosti, in sredstva proračuna, namenjena za reševanje prostorske problematike kra-jevnih skupnosti. Za pokrivanje amortizacije so v letu 1986  prejele  krajevne skupnosti  iz  občinskega prora-čuna   10,761.000 din,   namenska  sredstva  za  reševanje prostorske problematike krajevnih skupnosti pa so v proračunu znašala 4,500.000 din.
5.  Izvršni svet je na 27. seji, dne 22. 10. 1986, obrav-naval osnutek samoupravnega sporazuma, zboru zdru-ženega dela in zboru krajevnih skupnosti skupščine pa predlaga, da do samoupravnega sporazuma sprejmeta stališče.
Izvršni svet