Novičar iz slavonskih krajev.
Iz Zagreba 7. julia. Drugi tečaj Zore jugosla-venske pod naslovom „Zorjaa od g. Radoslava Raz-lag-a izšel je že s tiskom i na troške naseda knjigara
F ranj a Župana i se zamore po vsih knjigarnah za 34 kr. dobiti. Je v njej več znanstvenih, zabavnih, prozaičnih i pesniških sostavkov v latinici in cirilici natisnjenih. Med vsimi odlikajo se posebno sostavci Boži-dara Raica , Cafova itd. i pesme Rad. Razlaga i L. To-mana. Posvečena je hvala vredna knjiga duhu otca uzajemnosti slavjanske.                          Zorislav.
Xq. Iz Ormoža 5. mal serp. Tudi jez bi bil mogel zastran nevgodnega vremena ravno tisto žalostno pesem prepevati, ki smo jo culi iz množin krajev v ^Novicah", ako bi bil pred enim tednom Vam pisal. Danes pa, ker je sadaj že več dni lepo in gorko vreme, za-morem veselejši novičar biti. Na polji se zibljete teška pšenica in rež (naša poglavna sadeža), in vinogradi, iz kterih je zginul strah tertje bolezni, obetajo dobro letino. Senu pred sv. Petrom in Pavlom pokošenem, so po-vodnji veliko škodo napravile, pozneje pokošeno je lepo domu spravljeno. Za sadje bo pa pri nas slaba letos; čuda veliko gosenc v vsi naši okolici se je zaplodilo po gojzdnem in vertnem drevji in so tako čisto objedle sa-dunosnice , da se prihodnje leto bojo pešale v mnozih krajih. So si scer nekteri gospodarji na vso moč prizadevali, požrešni merčes pokončati, — pa kaj pomaga, če cela soseska se ne loti tega dela in je med več pridnimi dosto zanikernih gospodarjev! V ti mali pa očitni reči se vidi, da večina naših ljudi so še čisto otroci, kteri iz lastne proste volje tudi tacega ne store, kar je njih očitni dobiček; treba je, da bi jih povsod le postava silila.    Al ni to žalostno?
Ni davnej kar sim bil v Gradcu. Al cul sim ondi nekaj, kar mi je s žalostjo serce presunilo. Slavno mini-sterstvo nauka je, kakor je znano, dovolilo pred nekimi leti na ondašnjem vseučelisu razlaganje občnega deržavlj. in kazenskega zakonika tudi v slovenskem jeziku, da bi tako učenci pravoznanstva, ki so slovenskega naroda in bojo kadaj med siovenskim ljudstvom službe imeli, se že v šoli navadili tistega, česar bojo djansko v življenju potrebovali. Lepo priložnost jim tedaj ponuja vlada. Al kako se poslužujejo naši rojaki te ponudbe? Po štirje, po dva, ali celo le samec hodi v te tolikanj koristne učilnice! Noben pameten ne more prezreti: kaj bo in kaj mora biti konec take nemarnosti.
Iz Vipave /. julia. V. Terta večidel dobro letino obeta, posebno v nogradih na bolj južni in jutrovi strani. Od kakšne posebne bolezni se dosihmal, kolikor je meni znano, nič ne kaže, da bi nas strašilo. Sena je veliko; drugi sadeži so lepi, pa nekoliko kasneji memo družin let. Vročina je nektere dni taka , da delavci zamoremo komaj pod milim nebom sterpeti.—Žalostni smo, da zgubimo občno spoštovanega gosp. dr. Tomšiča, c. k. sve-tovavca deželne sodnije, ki je že v Zagreb dekreti-ran. Ljubljeni mož nam bo vedno v dragem spominu ostal.
Iz Ljubljane. Slavni gosp. Ivan Kukuljevič se je na poti iz Benetk, kjer je obilne zaklade za zgodovino slavjansko našel, dva dni v Ljubljani mudil in pregledal tudi arhiv v Dolu rajnega baronErberg-a, v kterem je za svoj opis južnoslavenskih umetnikov marsiktero važno stvar najdel.
— 220 —