327 Novice. — Slovenski visokošolci in abiturijentje imajo danes in jutri shod v Ljubljani. Nocoj prireie na čast mestu ljubljanskemu županu veliko serenado, katere se udeleži tudi Sokol. Poleg zborovanj je na dnevnem redu tudi komer«, katerega prirede jutri zvečer na vrtu „Narodnega doma". Y nedeljo napravijo izlet v Kranj. — Ustanovna slavnost Idrijskega Sokola dne 14. in 15. avg. izpala je lepo. Udeležba je bila velika. Bili so zastopani Sokoli iz Ljubljane, Kranja, Grorice in Prvačine. Vseh vnanjih Sokolov je bilo nad 60. — Celjska slavnost. Slavnost, katero sta priredila dne 14. in 15. avgusta v Celji „Slovensko pevsko društvo" iz Ptuja in ^Celjsko pevsko društvo" dosegla je popolni moralni vspeh. Udeležba je bila ogromna. Do 5000 udeležencev je bilo. Zelo častno je bila zastopana celjska okolica. Do 400 kmetskih fantov z narodnimi trobojnicami je korakalo mej drugimi udeleženci v Celje. Sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa iz- 328 Ten Celja je daroval pre5. g. celjski opat Ogradi, ki je po lepem nagovoru blagoslovil novo zastavo „Celjskega pevskega društva". Živahno življenje v „Narodnem domu" v Celju, ki se je razvilo v banketu. Zborovanji in koncertu je pričalo jasno o žitji in bitji ondotnib Slovencev, NemSki pritepenec se trese vsled takih pojavov. Zato tako hudovanje in kričanje. Kakor vselej so nesramni nemSkutarski Celjani tudi sedaj na najnesramnejši način psovali, z jajci, črnilom in drugim ome-tavali Slovence. Boje se jih, zato ta jeza. Da bi bila policija svojo dolžnost storila, bi bilo manj spopadov. Vodjo razgrajačev nekega Oechsa so zaprli. Le počasi bo prišel čas, ko bodo tudi Celjani mirni. — Županski shod. Sijajnejega pojava narodne celo-kupnosti, kakor je bil županski shod dne 16 in 17. avg. t. 1, ni še doživel slovenski svet. Nad 700 slovenskih županov in dež. in drž. poslancev iz Štajarske, Koroške, Primorske in Kranjshe prihitelo je v belo Ljubljano, da skupno izrazijo čutila udanosti in zvestobe do presvitlega cesarja in pt vdarjajo težnje slovenskega naroda. Vrlih zastopnikov naroda niso motile dizelske meje, da se zbero k skupnemu posvetovanju v središči slovenskem. Bela Ljubljana je mile ji goste sprejela naj-prisrčneje in razobesila raz hiš zastave, častni večer, ki se je priredil došlim gostem dne 16. avg. na vi tu Narodnega doma je bil vehkansk. Svirala je godba, švigale so rakete kvišku in odmevala je slovenska pesem ob navdušenosti mnogobrojno zbranega naroda. Pri petju so sodelovala pevska društva »Ljubljana", „Slavec" in ^Trgovsko pevsko društvo". Narodne dame so priredili bogat bazar, ki je vrgel lep ^kupiček za fond Prešernovemu spomeniku. V krepkih besedah pozdravil je zbrane župane g. deželni odbornik ces. svetnik Ivan Murnik; bili so Se drugi nagovori. Bil je lep krasen večer kakoršnih se ne priredi mnogo in udeležba je bila tolika, da jih je mnogo odšlo, ker niso našli prostora. Slavnostnemu zborovanju dne 17. avg. ob 11. uri dop. v Narodnem domu je predsedoval župan Hribar. Y imenu dež. odbora je pozdravil zborovalce dež. odbornik Povše. Župan Hribar je v daljšem krasnem govovn utemeljeval in koneČno prebral udanostno izjavo do presvitlega cesarja, v kateri se jasno povdarja zvestoba in udanost do presvitlega vladarja. Župan novomeški dr. Schegula je nasvetoval dodatno adreso do Nj. Veličanstva, da se naj ustanovi v Ljubljani vseučilišče. V deputacijo, ki naj adreso izroči i^a pristojno mesto 80 bili izvoljeni: Ljubljanski župan Hribar, župan dr. Eudesch (Ribnica), župan Ipavic (s Štajerskega), župan in posl Muha (s Primorskega), župan K. Jelušič (iz Istre) in župan A. Goričar (s Štajarskega). Kranjski župan Šavnik je v lepem govoru nasvetoval, naj bi vse slovenske občine prispevale k treskom za spomenik cesarja, kateri se postavi v Ljubljani. Nasvetu se pritrdi soglasno. Slavnostnemu zborovanju je sledilo drugo zborovanje Poslanec Vošnjak je utemeljeval in predlagal resolucijo glede ustanovitve višjega sodišča v Ljubljani župan Lenček pa resolucijo glede podelitve štipendij slovenskim juristom. Obe resoluciji se sprejmeta soglasno. Pri pogoščenji ob 1. uri v Sokolovi dvorani je bilo iirečenih celo vrsto lepih napitnic. Župan Hribar je napil udeležnikom shoda, povdarjaje, da se danes vidi, da smatra narod belo Ljubljano za svoje središče. Krški župan doktor Eomih je napil Ljubljani in nje županu Hribarju. Zborovalci so priredili ob tej priliki županu Hribarju navdušene ovacije. Podžupan dr. vitez Bleiwei8 je napil slovanski vzajemnosti. Župani so bili gostje ljubljanskega mesta; dame so stregle, godba je svirala. Ob 4. uri popoludne se je zborovanje nadaljevalo. Župan Zega iz Kala je poročal o organizaciji slovenskih županov ter predlagal, da se za celo Slovenijo ustanovi Zveza slovenskih županov. Predlogu se po kratki debati navdušeno pritrdi. Posvetovanje je bilo s tem končano. Metliški župan Jutraš se v imenu zborovalcev zahvali mestu Ljubljani za vsprejem in županu Hribarju za prireditev shoda in vodstvo priprav in razprav. Župan Hribar se zahvali in za- ključi zborovanje povdarjaje, da bodi Ljubljana središče Slo vencev. Krepki živio klici so zaorili županu Hribarju in beli Ljubljani, na kar so se zborovalci razšli. Po shodu je župaa Hribar odposlal na presvitlega cesarja brzojavko, v kateri se poudarja neomejena udanost in zvestoba, katero slovenski žck pani izražajo Nj Veličanstvu imenom naroda in se omenja shodovega sklepa, da bodo vse slovenske občine prispevale k zgradbi spomenika, kateri se postavi Nj. Veličanstvu v beli Ljubljani. — Osebne vesti C. kr. finančni ravnatelj v L)ub» Ijani g. dvorni svetnik Karol Plachki gre v pokoj. Tem povodom mu je cesar podelil plemenitaštvo. — C. kr. finančnim ravnateljem v Ljubljani je imenovan višji finančni svetnik ˇ Gradcu g. Karoi Lubec. — C. kr. finančni svetnik v Ljubljani g. V. JenDy je imenovan višjim finančnim svetnikom v Gradcu. — Cesarjev rojstni dan Avstrijski narodi praznovali so letos v jubilejskem letu cesarjev rojstni dan slovesne)e^ kakor sicer. Ljubljana je bila tem povodom vsa v zastavah. V stolni cerkvi služil je ob 10. uri dop. presvitli knezoškol slovesno sv. mašo, katere so se udeležili vsi dostojanstveniki ter mnogo vernikov. Glavne dele sv. maše so naznanjali topovi z Grada in streljanje vojaštva, postavljenega ob bližini cerkve. Na deželi bodo slovesno praznovali cesarjev rojstni dan v nedeljo. V mnogih krajih bodo ob tej priliki tudi praznovali oOletni jubilej. — Koseškega slavnost. Ob najobilneji udeležbi sa ob stoletnici rojstva slovenskega pesnika in badiielja Ivana Vesela Koseškega odkrili v nedeljo dne 14. avg najslovesnejft na njegovem rojstnem domu v Kosezah pri Moravčah spominsko ploščo. Zastopana so bila pri slavnosti razna društva in korporacije mej drugimi „Slov. Matica", „Glasbena Matica**^ „Slov. pisateljsko društvo", mesto Ljubljana, čitalnice v Ljubljani, Kamniku, Spod. Šiški itd. več gasilnih društev in dr. Goste je pozdravil g. notar Eahne, odgovoril je nadzornik g^ prof. Leveč, predsednik Slov. Matice. Cerkveni govor je imel g. prof. Zupan, slavnostni govor pa g. ravnatelj dr. Detela. V Lukovici, kjer se je vršil obed, je došlece pozdravil gosp. župan Mlakar, odgovoril je g. Hribar župan ljubljanski. Pri banketu so govorili: dekan Kajdiž. Juvančič. dr. Detela, Pirnat> župan Jelovšek, ces svetnik Murnik, rač. svetnik Svetek, prof. Leveč, prof. Zupan itd. Pri slavnosti je sodeloval mo-ravški pevski zbor in kamniška godba. Slavnost se je zavr-šila najčastneje. — Cesarsko slavnost priredita dne 20. in 21. avgusta t. 1. prostovoljno gasilno društvo in občinski odbor na Jesenicah — Slovensko bralno društvo v Tržiču je slavila cesarjev jubilej včeraj s koncerteoa v hotelu „Radetzky". — Cesarska slavnost. V Novem Mestu se je pod pokroviteljstvom blag. gosp. Antona Polla, c. in kr. podpolkovnika v p. osnoval slavnostni odbor» ki priredi slavnost v proslavo BOletnice Nj Veličanstva cesarja Franca Jožefa L Slavnost se vrši dne 21, avgusta t. 1. in se morejo udeležiti vsi dosluženi vojaki iz Novega mesta in okolice. — Kmetijsko kemijsko poskuševališče v Ljub*-Ijani so otvorili slovesno dne 13. avg. v prostorih c. kr. kmetijske družbe v Salendrovih nlTcah. Otvoritve so prisostvovali razni dostojanstveniki. Predsednik c. kr. kmetijske družbe g. ces. svetnik Iv. Murnik je v daljšem govoru pojasnil ustanovitev zavoda ter proglasil istega otvorjenim. Eavnatelj zavoda g. dr. E Kramar je na to prisotnim razkazal vse naprave. — Umrl je dne 12. avg. v Črnomlju upokojeni župnik nemškega vitežkega reda in častni meščan črnomaljski g. Vi* Ijem Vesel. N. v m. p.! — Zaveza kranjskih gasilnih društev ima v ne* deljo dne 21. avg. t. 1. ob desetletnici svojega obstanka v proslavo cesarjevega jubileja svoj slavnostni shod v Ljubljani. 329 — Gospodinjsko šolo c kr. kmetijske družbe v Ljubljani pod vodstvom 6č. gg sester iz reda sv. Frančiška otvo-rijo meseca oktobra t. i. Pouk bode v slovenskem jeziku in traial jedno leto Število gojenk, ki bodo stanovale v novem poslopju poleg Marijanišča v Ljubljani, je omejeno na 12. Pouk bode obsezal vse stroke gospodinjstva: kuhanje, šivanje, pranje, likanje, dela v hlevu in na vrtu, mlekarstvo, živinorejo, gospodinjsko knjigovodstvo in razne šolske predmete. V iolo bodo sprejemali 16 let stara dekleta, ki bodo plačevale po 14 gld. na mesec za hrano stanovanje in druge potrebščine. Prošnje naj se pošljejo glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe do dne 15. septembra. — Nova poštna zveza. Županija Oselica nad Škof-joloko je dobila s tekočim mesecem pošto s potnim selom. — Drugi veliki požar na Koroškem, Dne 6. t je nai^il požar vas Dropolje v Zilji. Pogorelo je 15 posestnikov popolnoma, tudi več živine je storilo konec. Škoda je velika. — »Družbe sv. Cirila in Metoda knjižnica« je ravnokar izdala: a) XII. zvezek: „Franc Jožef I, cesar avstrijski" z eno podobo, 72 strani, spisal c. kr. učiteljiščni ravnatelj Frančišek Hubad, cena izvodu 15 kr. (100 izvodov 12 gl.) b) XIII. zvezek: „Andrej baron čehovin* s štirimi podobami, 39 strani, spisal nadučitelj Janko Leban, cena iz-Todu 10 kr. (100 izvodov 8 gld. cj Tudi je izšla 64 strani obsegajoča knjižica: „Naš cesar Fran Josip L 1848—1898" v nenavadno elegantni obliki s 27 jako čisto vtisnjenimi podobami. Spisal in založil jo je družbini prvomestnik Tomo Zupan v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Cena tej knjigi je 15 kr. (100 izvodov 12 gld) Te knjige eminentno patrijo-tične vsbine, ki so namenjene slovenski mladini, najtopleje priporočamo vsem slovenskim rodoljubom, posebno pa vodstvom ljudskih, meščanskih in srednjih šol, da bi jih ta naročevala v obilnem številu v razdelitev med šolsko mladež povodom slovesnega praznovanja BOletnice cesarjevega vladanja. Knjige se dobivajo pri Iv. Bonaču, trgovcu in knjigovezu v Ljubljani ter pri vseh knjigotržcih. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 15. julija do 5. avgusta poslali: Slavna „Kmetska posojilnica ljubljanske okolice'* v Ljubljani 40 gld. -— Slavna ^Narodna tiskarna" v Ljubljani 50 gld. — Moška podružnica v Mariboru po g. prof. BI. Mateku 102 gld. 95 kr.; darovali so: po 10 gld. gospodje: dr. J. Glančnik odvetnik; volitev pok. prof. MurSeca, — Po 5 gld. gospodje: Bohinc, stolni župnik: dr, Ferk, zdravnik; Hribovšek, kanonik; Orožen stolni prost. — Po 2 gld. gospodje: Jerovšek, prof.; Kavčič, prof,; dr. Križanič, kanonik; dr. Medved, prof.: dr. Mlakar, kanonik; dr. Pajek, kanonik ; dr. Tertnik, prof.; Žitek, prot ; Po 1 gld. gospodje: Bahovec, poštni oficijal; Bele, potovalni učitelj; dr. Bezjak, prof.; Cižek, kaplan; Divjak, uradnik; Dolenc, trgovec ; dr. Dominkuš, odvetnik; dr. Firbas, notar; Frangeš, gostilničar; HoluSa, železniški uradnik; Hribernik, špiritual; Josek, uradnik; Košan, prof.; Koželj, lekarski pomočnik; Kregar, založnik pohištva; Lenart, uradnik; Maj-einger, prof ; BI. Matek, prof,; dr. M, Matek, prof.; Miklo-sich, učitelj ; Mih. Nerat, nadučitelj, Mirosi. Nerat, avskultant; Paulič, poštni kontrolor; Peče, poštni uradnik; Perko, železniški uradnik; Pokorn, prof.; dr. Eadaj, notar; Eakovec, železniški uradnik; Rapoc, posestnik; Rusy, uradnik; Schiffner, poštni oficijal; Schreiner, ravnatelj; Simon, uradnik; Stanič, uradnik; Tajek. vojaški kaplan; dr. Terč, zdravnik; dr. Vou-Sek, deželni svetnik; Zidanšek, prof. Po 1 krono gospodje: Oizel, učitelj; Fistravec, učitelj: Košenina, poštni uradnik. Crosp. dr. Glaser in tovariš 3 gld. namesto venca na Kru-Šic-evo krsto. „Prirodopisni pouk" spisala Schreiner in Ko-^rivnik, 21 gld. 28 kr. Pri občnem zboru nabranih 12 gl, 55 kr. Cisti dohodek koncerta, prirejenega meseca majnika, 33 gl. 47 kr. — Podružnica sv. Štefana na Zilji po g. V. Janku 12 gl. 77 kr. — Slavna hranilnica v Ljubnem na Štajerskem 5 gld. —> Slavna posojilnica v Logatcu 10 gld. — Zbrani narodnjaki in narodnjakinje ob priliki podoknice premil. g. knezoškofu v Ljutomeru 2 gld 65 kr. — Ženska podružnica v Kranju po g. Mariji Drukar 68 gld. 30 kr. — Podružnica Novo Mesto 115 gld. — Podružaica v Bovcu 19 gld. za L 1897 ia 22 gld. za 1. 1898. - Podružnica v Selcih 15 gld. .80 kr. — Gr. J Sadnikar v Kamniku 100 gld. kot čisti dohodek skupne veselice moške in ženske podružnice, z namenom, da postane pokroviteljica kamniška ženska podružnica (predsednica) — Slavna posojilnica v Celju 50 gld. — G Frane Sušnik v Škofji Loki iz nabiralnika 1 gld. — Zaspanci iz Kr. Gr. 1 gld. — čast, g, dekan Gantar za „L N." 1 gld. — G knjigotržee Schwentner za 2 „L N." 1 gld. — Podružnica v Litiji 56 gld. ¦— č. g Val. Mikuš, župnik v Št Juriju ob juž, žel,, 50 kr. — Zbirka mej Slovenci v Kočevju 10 gld. — Moška podružaica v Kranju po g. blagajniku Fr. Luznarju 79 gld. — Podružnica za Kotmaro Ves in okolico 12 gld, — Ženska podružaica za Maribor in okolico 150 gld. 52 kr. — Bog živi vse darovalce! Uljudno se prosijo podružnična blagajništva, ki še niso poslala doneskov, da bi to storila. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Trinajsta skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Dasi skupščina družbe sv. Cirila in Metoda dne 16. avgusta v Ribnici ni bila najštevilneje obiskana, je bila vender častna naslednica svojim minolim dvanajsterim. Vrli Ribničanje so vse mogoče storili v lepši vsprejem gostov. Ves trg je bil v zastavah, gromeli so topiči in godba je svlrala, Došle skup-ščinarje so pozdravili g. dekan Dolinar, gospa Gruntarjeva, župan dr. Anton Rudeš, gospica Lukanova. Zahvalil se je predsednik prof Zupan. Ob viharnih živio-klicih obilo zbranega ljudstva se je sprevod pomikal v trg. Po sv. maši v dekanijski cerkvi je bilo v prostorih g. Iv. Arkota zborovanje po naznanjenem dnevnem redu. Predsednik prof. Zupan pozdravi zbrane skupšČinarje in otvori zborovanje. Tajnik župnik Žlogar poroča o družbinem delovanji. Iz poročila posnamemo: Družba šteje seda) 134 podružnic, 81 mešanih, 24 moških, in 29 ženskih s 12000 članov. Glavni smoter družbe so dobri šolski zavodi za slovensko mladino, katero potujčujejo v nemških in laških šolah. Teh zavodov je 16, in sicer: Zabavišče v Celju, kjer je bilo letos 38 otrok; zabavišče v Mariboru je vzgojevalo 58 otrok, kar dokazuje, da je tudi v Mariboru mnogo Slovencev, štirirazredna deška šola šola pri sv. Jakobu v Trstu 225 dečkov; trirazredna dekliška šola pri sv. Jakobu v Trstu 177 deklic; zabavišče v Rojanu 81 otrok, na Greti v 51 in v Pevmi 49 otrok. Narodna šola v St. Rupertu pri Velikovcu je letos v dveh razredih vzgajala 112 otrok; v kratkem se odpre tudi notranja šola, ki bode velikega pomena za koroške Slovence. Prvo zabavišče v Podgori pri Gorici je vzgajalo 61, drugo 51 otrok, „Sloga" v zabaviščih v uliei sv. Klare 73 in v ulici Barzellini 67 otrok Dalje društvo „Sloga" s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda vzdržuje v Gorici slovensko petrazrednico, ki je letos štela 565 otrok, ia zabavišče pod Kostanjevico, kjer je bilo 71 otrok. Dalje vodi gospa Antonija Nadlišek-Grmekova zabavišče pri sv. Ivanu poleg Trsta in gospica Dragica Gregoričeva zasebno zabavišče v Skednju pri Trstu V prvem je bilo 60, v drugem 39 slovenskih otrok. — Tajnik povdarja lep napredek družbe in poroča, da je družba v namen pomnožitve svojih dohodkov izdala letos tri knjige: „ Franc Jožefi, cesar avstrijski", spisal prof. Fr. Hubad; „Andrej baron Čehovin", spisal Janko Leban in „Naš cesar Fran Josip L", katero je spisal prvomestnik Tomo Zupan. Ta knjižica se dobiva po 15 kr. izvod. Dalje so užigahce, katere je založil g. Perdan, doslej donesle družbi 1200 gld.; kava 200 gld. precej tudi nabiralniki, svinčniki in tudi milo obeta dohodkov. Kresovi na čast sv. Cirila in Metoda še niso ugasnili, a tudi razni darovi ne še ugasnili, a tudi razni da- 330 rovi ne 8e usahDili. Družbo podpirajo slovenski časopisi, posojilnice in hranilnice, deželni zbor kranjski, obč. zastop ljubljanski in razni zasebniki. Tajnik se spominja tudi malih dobrotnikov in prijateljev družbe ter omenja, da se je deputacija glavnega odbora dne 23. junija poklonila presvetlemu knezu in škofu ljubljanskemu, proseč ga naklonjenosti, Konečno poročevalec pozivje vse zavedne Slovence, da vsak po svojih močeh moralno in gmotno podpira družbo ter neti ogenj ljubezni in požrtvovalnosti za krščansko in narodno vzgojo naše mladine, ter med živahnim odobravanjem konča z besedami"' koroškega pesnika: „Na stražo! — Na straži naj vsakdo bedi, Da tujec ne stopi čez mejo! Odslej nam sovragi nobene pedi Zemlje več odvzeti ne smejo!" Iz poročila blagajnika kurata Koblarja posnamemo: Družba je imela leta 1897 troškov 17.819 gld. 92 kr, in sicer za šolo v Trstu 5446 gld. 69 kr., za šolsko poslopje v Trstu 4001 gld. 31 kr., za šolska vrtca v Eojanu in na Greti 1741 gld. 57 kr., za šolstvo na Goriškem 2565 gld., za šolski vrtec v Mariboru 303 gld. 42 kr.. za šolski vrtec v Celju 470 gld., za šolo v Velikovcu 690 gld. 50 kr., za iolsko poslopje v Velikovcu 677 gld. 83 kr., za knjige 734 gld. 77 kr., za tiskovine 112 gld. 35 kr., za stanarino 175 gld. 35 kr., podpore in liagrade so znašale 694 gld. 76 kr., razni troški 206 gld. 47 kr. Dohodki pa so znašali 16.033 gld. 91 kr., in sicer doneski podružnic 7994 gld. 30 kr., pokroviteljina 1160 gld. 82 kr., podpora dež zbora kranjskega 1000 gld., obč. sveta ljubljanskega 500 gld., slov. posojilnic 580 gld., razni darovi 1178 gld., Mohorjani so darovali 30 gld. 70 kr., časniki nabrali 1765 gld. 14 kr , iz nabiralnikov 57 gld. 66 kr., volila 227 gld. 70 kr., „Lub-lanske Novize« 341 gld. 98 kr. itd. Troški za I. 1897 so torej presegli dohodke za 1786 gld. 1 kr. Kranjska je minulo leto za družbo nabrala 7635 gld. 88 kr, Štajerska 2642 gld. 18 kr., Koroška 482 gld. 91 kr., Goriška 1839 gld. 82 kr., Trst z okolico 3296 gld. 45 kr,, Istra 63 gld. 23 kr. Velikovška narodna šola je stala 36 413 gld. 17 kr., dolga je še 18.700 gld. Ta dolg upa družba večinoma pokriti z darili dveh umrlih dobrotnikov; jeden je volil okoli 5000 gld., drugi hišo v Gradcu, ki utegne družbi donesti 12.000 gld. A danes sta vrli moška in ženska podružnica v Eibnici darovali 200 gld. V glavni odbor so bili zopet izvoljeni po pravilih izstopivši dr. vit^z Bleiweis, Gregor Ein-gpieler in Anton Žlogar; namesto g. dr. J. Dečka, ki se je vsled oddaljenosti odpovedal odbomištvu, je bil izvoljen gosp. prof. Breznik. V nadzorništvo so bili zopet izvoljeni izstopivši gospodje. Na predlog predsednika prof. Zupana zbor pošlje Tidanostno izjavo presvetlemu cesarju. Poročilom in vsem predlogom pritrdi zbor odobravanje, Po končanem zborovanji je bil banket v hotelu g. Ant. Arkota. Prvo napitnico je govoril družbin predsednik presvitlemu cesarju. Govorili so še ribniški dekan, svetnik Višnikar, notar Svietec, ces. svetnik Murnik in dr. Posebno je navdušila navzoče s svojim govorom gospa Ponikvar prvomestnica tržaške ženske podružnice. Poživljala je slovenske matere da vzgajajo krepostne hčere in značajne sinove. — Z banketom se je skupščina končala, ki ostane vsem udeležencem v najlepšem spominu.