PoStnlna ptoSass v RotovfnL Leto IX«, št 32 (,fJin»€>wxixM^ i8ia) ^ UpravnlStvo: LJubljana, Knafljeva 6 — Telefon ftt 3122. 8123, 8124, 8125» 8126. , Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* ;.: burgova uL r- Tel. 3492 in 2492. / Podružnica .Maribor: Grajski trg 7. " Telefon St. 2455. Podružnica Celje: KOcenova ulica 2. — Telefon SL 190. Podružnica Jesenice: Pzl kolodvoru st. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hI« dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska PRED RAZGOVORI Z Za prihodnje dni napovedujejo podrobna pogajanja oresitvi narod' nostnega vprašanja v ČSR, ki bodo prinesla več jasnosti glede na nadaljnji razvoj dogodkov ^življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva o*- ^TSSS' StTsm. 8123 8124. Sl28ta8l28. PMlel jsk» to»aja>l»W« ish*^ vsak ponedeljek zjutraj. — ro6a se posebej to velja PO_?oM prejemanja Din t-. £> clh dostavljena Din 5^ meaecnot Maribor Grajski trg it. T. Telefon St 2455. ■ Celje. Strbssmayerjevatfl. X. TA.9&, Rokopisi se ne vračajo. — Ogla* P® tarifo. . . i Praga, 7. avg. d. Dosedanja sitremljenja ®a rešitev narodnostnih vprašanj, zlasti pa sudetsko-nemskega,. so obeležena predvsem po tem, da se vladna večina zaveda odgovornosti za vsak korak v pogajanjih, ki naj prinesejo širokopotezne reforme v upravi in v osnovah jezikovnega in narodnostnega prava. Če se na drug) strani kaže •epopustljivost, ki je prišla do izraza zlasti v znani polemični brošuri sudetsko-nemšike stranke, v kateri se načelno odklanja vladni načrt narodnostnega statuta, je to dokaz, da ni zgolj krivda vladne koalicije, če se pogajanja v zadnjem času razbijajo bolj . počasi. Glede na to je važno, da pogajanja sploh niso zastala in da se bodo nadaljevala v nekoliko izpremenje-nih okoliščinah. Prav to nadaljevanje pogajanj je pokazalo. da je postalo sudetsko-nemško vprašanje glede na vplive, ki so prišli v njem posredno do veljave, zadeva mednarodne politike. To je prišlo zlasti jasno do izraza od pretekle srede dalje, kc prisostvuje češkoslovaškim pogajanjem z zastopniki sudetsko-nemške stranke angleški državnik lord Runciman s celim štabom sodelavcev kot opazovalec, obenem pa tudi., kot politik, ki skuša zbližati stališči obeh strank. Vsekakor bo imelo to za posledico gotove izpremembe tako v značaju kakor .v načinu pogajanj, glede česar bo nastala večja jasnost šele v nekaj dneh. kakor hitro si bo angleški opazovalec mogel ustva-.riti vsaj približno sliko neobhodnih potreb svoje misije, ki jo hoče, kakor je sam neposredno po prihodu v Prago poudaril, izvršiti z največjo objektivnostjo in brez vsakršnih predsodkov. More se pričakoval ti, da bo njegova prisotnost v Pragi doved-'la do poglobitve pogajanj; da bo povečala "zavest odgovornosti in prispevala k ugoto^ •vitvi dejanskega- stanja razmer v taboru sudetsko-nemške 'stranke. f . />T - if - . ■ • ■ 'f t-.rj ■■ 1 ■ 1 ...J-TI Čeprav se pred odločitvijo smernic za nadaljnje postopanje ne morejo .že ;se4aj„ napovedati podrobnosti dela, ki se bo v ^rfr tdnjih- "tsjzvitelou V0kvj,rJi P&&-jan j za 'rešitev narodnostnega vprašanja, se vendar more reči, da bodo prihodnji dnevi prinesli teden meritorionega dela, kajti angleška delegacija se je takoj po svojem prihodu v Prago pričela baviti s celo vrsto v to svrho neobhodno potrebnih elementov. V delu za rešitev sudetsko-nemskega vprašanja in narodnostnega problema sploh se kaže polagoma prehod iz agitacije z maksimalnimi problemi k realnostim in upoštevanju tako notranjih kakor mednarodnih dejstev, ki se ne morejo obiti. To velja za vse strani. Kakor je bilo že uradno objavljeno, je min. predsednik dr. Hodža povabil finančnega ministra dr. Kalfusa za torek na posvetovanje o proračunskih zadevah, o finančni in gospodarski strani narodnostnega problema, kakor tudi o določitvi stroškov za izvedbo narodnostnega proporca državnih nameščencev v prihodnjem proračunu. Temu posvetovanju bo sledila nato konferenca finančnega ministra z zastopniki sudetsko-nemške stranke o gospodarski in finančni strani novega narodnostnega razmerja. Kakor se čuje, bo min. predsednik dr. Hodža stopil že v pričetku tedna v stik z odborom šestorice koalicijskih strank, ki je sodeloval pri sestavi jezikovnega zakona, narodnostnega statuta in reforme samoupravnih korporacij, da določi z njim način nadaljnjih pogajanj. Prva delovna konferenca lorda Runcima-na in min. predsednika dr. Hodže, ki bo prav tako posvečena tej nalogi, je po dosedanjih propozicijah določena za prve dni tedna. Lord Runciman in njegova žena sta. včeraj ob 17, odpotovala na grad Zdar na če-ško-moravski meji v spremstvu angleškega poslanca Peta in njegove soproge. Tu sta bila danes gosta grofa Radslava Kin-skega in njegove žene Eleonore, rojene grofice Clam-Gallas ter vdove po knezu Schwarzenbergu. V gozdovih okoli grada Ždara je bil danes prirejen velik lov na srne, ker je lord Runciman vnet lovec. Na prireditev so bili povabljeni mnogi aristo-krati in nobeni politiki, zaradi česar je biLa zgolj družabnega značaja. Lord Runciman se bo jutri dopoldne vrnil v Prago. Zahteve nemških socialnih demokratov Praga, 7. avgusta, e. Vodstvo nemške socialno-demokratske stranke na sudet-skem ozemlju bo v teku tedna izdalo spomenico, v kateri bo obrazložilo svoje zahteve glede ureditve narodnostnega vprašanja in reforme državne uprave v Češkoslovaški. Ta spomenica bo vsebovala Štiri točke, ki se glase: ' 1. V zvezi z uveljavljenjem nameravanega narodnega statuta zahteva nemška socialno-demokratska stranka sudetskega okrožja popolno jamstvo, da se bo v državni upravi ohranilo načelo proporca med narodnostnimi skupinami v javnosti in personalni politiki. To pomeni, da se imajo v državno službo sprejemati tudi pripadniki narodnih manjšin po ustreza-jočem odstotku prebivalstva, kar naj velja tudi za sodelovanje pri javnih delih. 2. V vprašanju rabe materinskega jezika zahteva nemška socialno-demokratska stranka popolno jezikovno enakopravnost v državni upravi, kakor tudi v državni in samoupravni zakonodaji. 3. Nemška socialnodemokratska stranka zahteva, da dobe narodne manjšine avtonomijo največjega obsega na področju gospodarstva, socialnega skrbstva in prosvete. Ta avtonomija ne sme biti v nasprotju s celoto, temveč mora biti v skladu s potrebami državne politike ter gospodarske in socialne zakonodaje. 4. Nemška .socialno-demokratska stranka zahteva, naj se ob priliki reforme dr- žavne uprave v Češkoslovaški zagotovi nedotakljivost osebnih svoboščin in državljanskih pravic in sicer enako za vse narodnostne skupine v najširšem obsegu. , * > r r -■ ' Runcimanov razgovor s poslanikom Wilsonoini London, 7. avg. A A. >Sunday Times« poroča. da je imel lord Runciman pred svojim odhodom v grad Zdar zaupen razgovor z ameriškim poslanikom v Berlinu Wilsonom o vprašanju češkoslovaških narodnih manj« lin. Roji med Japonci in Rusi Japonske postojanke pri čangkufengu fe v soboto napadlo okoli sto ruskih letal. Tokio, 7. avgusta. AA. Po zadnjih vesteh iz Mandžurije so divjali preteklo noč jugovzhodno od Čangkufenga srditi boji. Na nekaterih krajih so se japonski in ruski vojaki toliko približali, da je prišlo do boja na nož. Pri Šaočaopingu je energično posegla v boj tudi artiljerija. Včeraj je okoli 100 sovjetskih letal bombardirali hrib Čangkufek. Letala so se pojavila med 15. in 16. in so odvrgla okoli 500 bomb. Posebni dopisnik agencije Do-mej pravi, da je bil to doslej ne samo na tem bojišču, ampak tudi v vseh 'bojih na Daljnem vzhodu najsilovitejši napad iz zraka. Neko letalo je skušalo bombardirati japonski vojaški transport v bližini meje.-, Letala .so metala bombe tudi na železniško postajo Koi, ki je 10 km od meje. Japonci1 so sestrelili dva sovjetska bombnika. En pilot se je rešil s padalom. Po uradnem poročilu japonskega vojnega ministrstva so prednje čete japonske vojske med -4. in 6. avgustom uničile okoli -s 50 sovjetskih tankov, na strani Japoncev pa je bilo le 5 mrtvih in nekaj ranjenih." Novi japonski predlogi Moskvi Tokio, 7. avg- AA. Japonski poslanik v Moskvi . Sigemicu je dobil nalog, naj ostro protestira pri'sovjetski vladi zaradi letalskega napada, na severno-,Korejo. L9ndon, 7. avg- AA. Pp uradnih informacijah je japonska vlada poslala svojemu poslaniku v Moskvi "nove miroljubne predloge, po katerih naj bi se spor med Rusijo in Japonsko rešil na miren način. Sigemicu je. predložil Litvinovu te predloge že danes. izven Ogromne poplave so Japoncem onemogočile nadaljnje prodiranje Hongkong. 7. avg. d. Ker so Kitajci za_ radi obrambe proti nadaljnjemu prodiranju japonskih čet na severnem bregu Jangceja podrli nasipe, so nastale ogromne poplave, zaradi česar se mora smatrati nadaljnje japonsko prodiranje proti Hankovu kot nemogoče. Ogromne povodnji predstavljajo najboljšo obrambo Hankova, Japoncem preostaja za napad proti Hankovu samo še možnost, da prodirajo na južnem bregu Jangceja ali pa proti železnici Kanton— -Hankov ter od tu pri Čangši v severni smeri proti Hankovu. Zadnje smatrajo kot najbolj verjetno ker so Kitajai na južnem bregu Jan^ce Kitajsko vojno poročilo Hankov, 7. avg. d. V zadnjih dneh so se razvili južno od Kiukianga srditi boji. Kitajske čete so se umaknile do pogorja Ku_ linga, kjer so zgradile močne utrdbe. Na področju Jangceja, med mestoma Hukov in Pengce, so imele kitajske čete v svojih protinapadih precejšnje uspehe. Tu se jim je posrečilo osvojiti zopet pet utrdb. Kitajski letalci so v zadnjih dneh potopili na Jance* ju neko japonsko križanko in tri topničar-ke. Splošna kitajska ofenziva v severnem Ho. nanu se v odseku med Kajfengom in Lang-fengom uspešno nadaljuje. Japonske vojne ladje so v petek ponovno podvzele napad na južni kitajski otok Hajs nan, kjer so skušale na njegovi južni obali izkrcati čete v pristanišču Llngsbuja, vendar pa so j'h kitajske obalne baterije pregnale. Iz Pekinga poročajo, da so se pričele upirati mandžurske čete, ki straži jo železnico Peking—Džehol. Srditi boji ob Ebru Vsi napadi Francovih čet na republikanske postojanke pri Fayonu odbiti Barcelona. 7. avg. d. Težišče sedanjih bojev je na fronti pri Ebru. kjer so Franco-ve čete podvzele v zadnjih dneh srdite napade na raznih mestih, ki pa so bili vsi odbiti. Najhujši boji so bili severno od Fayona. kjer je Francova pehota napadla po topniškem ognju in letalskem bombardiranju tri važne gorske višine. Izgube Francovih čet so bile izredno velike. Včeraj je bila velika letalska bitka nad Moro de Ebro, kjer se je spopadlo 21 republikanskih letal s 40 Francovimi letali. Dve Francovi letali sta bili sestreljeni, dve drugi pa sta morali pristati za črto republikanskih čet. Francovo vojno poročilo Salamanca, 7. avg. AA. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na fronti ob Ebru smo zavrnili več sovražnih napadov. Nacionalistične čete so nato Izvedle prot;i, napad in zavzele več sovražnih postojank. Na drugih bojiščih ni nič novega. Naše le- talstvo je -včeratf sestrelilo štiri republikam ska letala, topništvo pa eno. Letalstvo je obstreljevalo vojaške objekte in železniško križišče^ južno od Vendrella. Opazili smo več požarov, nastalih od našega letalskega obstreljevanja. Današnje poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na bojišču pri Ebru so nacionalisti odbili sovražnika ter ga potisnili do obale reke Ebra, kjer so ga Pbkolili. Ujetnikov je nad 2000, obkoljenih republikancev pa še več. Nacionalistični oddelki so pri čiščenju terena našli na bojišču okoli 900 mrtvih republikancev, med njimi mnogo višjih častnikov. Francov odgovor o umiku prostovoljcev London, 7. avg. AA. »Evening Standard« poroča, da je danes prispelo v London obvestilo, da bo prihodnje dni odposlan odgovor generala Franca na angleški načrt o umiku prostovoljcev iz Španije. Beck zopet v Varšavi Varšava. 7. avg. AA. Poljski zunanji mi, nister Beck se je na povratiku iz Norveške vrnil danes v Varšavo. Obisk francoske mornarice v Gdynji Varšava. 7. avg. A A. Sedaj je določen dan prihoda francoskih kontratorpedovk v Gdy. nijo za 8. avgust. Med obiskom francoskih ladij Gdvniji bo cela vrsta večjih spre* jemov. Francoske torpedovke bodo ostale v Gdvniji več dni, med tem pa bodo častniki in zastopstvo kadetov obiskali Varšavo. INSERIRAJTE V »JUTRU44! Sestanek mednarodne podunavSke komisije Bukarešta, 7. avg. d. Jutri se bo pričela v Sinaji konferenca mednarodne podunavske komisije, ki se bo bavik s položajem v Podunavju po priključitvi Avstrije k Nem_ čiji. Otvoritveno sejo bo vodil rumunsfed zunanji minister Camnen. Hitlerjev zaupnik pri Seyss"Inquartu Dunaj, 7. avg. b. Na svojem inšpekcijskem potovanju je prišel na Dunaj šef Hit, lerjeve pisarne Bouhler, ki bo imel razgo, vore o vseh aktualnih vprašanjih brivie Avstrije s komisarjem BO roke lom in namesU nikom dr. Seyss,Inauartoro. Ralbov obisk v Berlinu Nemška prizadevanja za zaključitev letalskega pakta zapadnih ril Pariz, 7. avgusta, d. Napovedana obiska maršala Balba 9. t. m. in generala Vuil-lemina 14. t m. v Berlinu sta zopet vzbudila govorice o prizadevanjih za zaključitev zahodnega letalskega pakta. Čeprav je maršal Balbo sedaj generalni guverner v Libiji, vendar trdijo, da ima kljub temu še vedno tesne zveze z italijanskim vojaškim letalstvom. Tudi vesti o morebitnem obisku maršala Goringa v Londonu potrjujejo govorice o prizadevanju za sklenitev letalskega pakta. Letalski pakt zapadnih sil je že tri leta star nemški načrt, ki pa ga doslej niso mogli uresničiti. Kar se tiče obiska francoskega generala Vuillemina v Berlinu, ne bo imel nobenega diplomatskega značaja. Predvsem bo vrnil lanski obisk državnega tajnika in letalskega generala Milcha ter polkovnika Udeta v Parizu. Čeprav Francija načelno pozdravlja vsa prizadevanja, ki bi mogla dovesti do pomirjeni a v Evropi na kateremkoli področju, je vendar stališče pariške javnosti glede načrta o letalskem paktu precej kritično. »Intransigeant« meni, da francoski letalski krogi v svojem realizmu ne verujejo v možnost zaključitve takega pakta, ker bi sicer zmanjšal število eska-dril in število letal posameznih tipov in kategorij, nikakor pa ne produkcijskih sredstev letalske industrije in bi tudi ne zavrl razvoja produkcijske tehnike in poenostavljenja produkcijskih metod, kakor tudi ne vežbanja pilotov in drugega letalskega moštva. Tak pakt bi pomenil prednost za države z visoko razvito letalsko industrijo in bi bil sličen onim slepljivim dogovorom, ki imajo za cilj omejitev uporabnosti letalskih siL Italijansko In nemško letalsko sodelovanje Berlin, 7. avg. A A. Nemška politična javnost r ripičuje največji pomen obisku maršala Baiba v Nemoi;i- Prepričani so, d« bo ta obisk mnogo doprinesel k čim tesnepe, mu sodelovanju italijanskih io nemških "Je* taiskih sil. ' v Angleški pridržki London, 7. avg. A A. Tu ne verjamejo, da bi se mogli razgovori z Berlinom o kvalitetni omejitvi letalskega oboroževanja začeti pred rešitvijo češkoslovaškega vprašanja. V Londonu smatrajo, da bi se pogaja* nja tudi glede drugih dalekosežnih vprašanj mogla začeti šele tedaj, ko bo poslanstvo lorda Runcimana upešno končano. Izgredi v Palestini se nadaljujejo Jeruzalem, 7. avg. d. Gverilska vojna je zahtevala včeraj pet smrtnih žrtev in sicer dva Angleža ter tri Arabce. Med angleškim prebivalstvom je zbudila veliko ogorčenje ustrelitev angleškega policista, ki se je vozil v avtobusu iz Nab-busa v Jenin. Med vožnjo je vstopil v avtobus neki Arabec, ki je takoj potegnil revolver, ko je opazil angleškega policista, ter mu oddal v hrbet več strelov, ki so bili vsi smrtni. V prihodnjem trenutku je že skočil iz avtobusa ter je tako naglo izginil v množici, da je bilo zasledovanje izključeno. Menijo, da gre za osebno maščevanje. Druga smrtna žrtev je bil neki angleški vojak kazenske ekspedicije, ki je izsledila neko arabsko tolpo v njenem skrivališču. V spopadu sta bila razen njega ubita tudi dva Arabca Do bitke je prišlo na cesti, ki vodi v Jeruzalem. Peta žrtev je bil neki pomožni policist, ki je bil ranjen pri arabskem napadu na neko židovsko naselbino. Neki drugi židovski pomožni policist je bil ranjen, neki arabski pomožni policist pa je bil /v starem okraju Jeruzalema napaden ter smrtno nevarno poškodovan. Kljub svojim ranam je streljal na napadalce, ranil enega izmed njih in ga tako dolgo držal, da so ga aretirali. Slovaške proslave ob 20 letnici oorotojonia Bačkl Petrovac, 7. avg. e. Danes so se pričele velike slovaške svečanosti za proslavo 201etnice narodnega osvobojen ja. Svečanosti so se pričele v okviru Matice slovaške. Iz Bar.ata, Bačke, Srema in drugih krajev ;e prispelo v Bački Petrovac ogremno število gostov, iz Češkoslovaške pa okrog 70, ki so bili zelo prisrčno sprejeti. Ob 11. dopoldne je bila v veliki dvorani gimnazije otvorjena letna skupščina Matice slovaške, ki so se je udeležili tudi češkoslovaški poslanik dr. Jaroslav Lipa, slovaški Škof Samuel Starke, delegat Slovakov od Sv. Martina Turčanskega Klemen Longaver, nadalje predsednik Če-Smetanka, delegat Slovakov v Bratislavi Stanislav Blica, urednik lista »Narodne No viny« v Bratislavi Andrej Vrbak in delegat Slovakov v Rumuniji Dušan Češmak. Zborovanje je otvoril predsednik Mati-ee slovaške škof Samuel Starke, ki je imel daljši govor. Govoril je tudi poslanik dr. Lipa, ki je poudarjal, da spremljajo v Če-škoslovaški z veliko pozornostjo delo jti-goslovenskih Slovakov in da se zanj zelo zanima zlasti predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža, ki je bil rojen v teh krajih. V imenu gostov iz Slovaške je govoril Klemen Longaver. Z zborvanja so bili poslani brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju Petru, prezidentu dr. Benešu, kraljevskim namestnikom in min. predsedniku dr. Stojadinoviču. Vojvoda Kentski v Dubrovniku Dubrovnik, 7. avg. e. Snoči sta prispela v Dubrovnik vojvoda in vojvodinja Kentska. Gosta sta se pripeljala v du-brovniško luko z motornim čolnom v spremstvu direktorja Jugoslovenskega Lloyda. Ko sta se izkrcala, sta odšla po glavnih ulicah mesta, kjer ju je prebivaL stvo spoznalo ter povsod prisrčno pozdravljaJo. Ogledala sta si tudi frančiškanski samostan in palačo Ponza, nato pa sta odšla v mestno kazino, kjer je bila večerja, med katero je svirala godba angleških mornarjev. Vojvodski par je davi odpotoval z jahto »Tiho« proti grškim vodam, odkoder se bo vrnil v Cavtat, kjer bo ostal dalje časa. Kralj Boris odpotoval v Italijo Sofija, 7. avg. AA. Kralj Borie je inco-gnito odpotoval v Italijo, kjer se mudi tudi kraljica Ivana s princeso Luizo in prestole* naslednikom. Podaljšanje trgovinske pogodbe Rusije z USA Washington, 7. avgusta AA. Z izmenjavo not je bila podaljšana za leto dni trgovinska pogodba med Zedinjenimi državami in Rusijo. Zedinjene države bodo uživale po tem dogovoru največje olajšave, dočim se je Rusija zavezala da bo uvozila ameriškega blaga najmanj za 41 milijonov dolarjev. Preteklo leto je Rusija uvozila iz Amerike za 50 milijonov dolarjev blaga. Mehiški petrolej za NemHjo Nen>york, 7. avg. AA. »New Yoik Times« poroča iz Mexica, da je 4. avgusta od, plulo iz mehi&kih pristanišč pet ladij, na, tovonienih s petrolejem. Dve ladji sta namenjeni v Hamburg. Naselitev beguncev Iz srednje Evrope London, 7. avg. o. Mednarodni begunski odbor proučuje sedaj možnost naselitve 650.000 beguncev iz srednje Evrope. Načrti so že pripravljeni. Izvedli naj bd se v 5 letih; večina beguncev Je iz Avstrije in Nemčije. Bogata žetev v Banatu Novi Sad, 7. avg. e. Mlatev v Banatu je v splošnem končana in se lahko sedaj približno oceni uspeh letošnje pšenične žetve. Pridelek znaša v Banatu povprečno 12 do 13 met stotov na katastrskem oralu, bekto. literska teža pa 79 do 80 kg, ter je letošnja žetev napram lanski kvantitativno približno za 4 do 5 met stotov boljša. Tudi kvalitativno je znatno boljša. V mnogih krajih so se pojavili požari, ki so uničili velike koli« čine pšenice. Tako je v Žabi ju pogorel kmetu Curčiču ves pridelek pšenice z 12 kat oralov z mlatilndoo vred ter je škode nad 80.000 din. Nadalje je pogorelo v Kutašu inž. Josipu Giintherju več stotov pšenice v vrednosti nad 200.000 din. Prav tako je na veleposestvu Djoke Djundjerskega pogorelo več stogov pšenice in razen tega tudi nekaj mlatilnic ter je škode okoli 300:000 drin. Počastitev spomina dr. Reisa Beograd, 7. avg. e. Dopoldne Je sokolsko društvo Beograd IV priredilo svečanost v počastitev pokojnega dr. Arhibalda Reisa, velikega prijatelja jugoslovanskega naroda ki je napravil Srbiji med svetovno vojno mnogo uslug. Ob 8.30 je bila spominska svečanost na grobu dr. Reisa na topčiderskem pokopališču, kjer je imel kratek govor društveni prosvetar Milutin Jorvanovič. S pokopališča je odšel sprevod pred spomenik dr. Reisa v topčiderskem parku, kjer je govoril Laza Timeunovič. Za počastitev spomina zaslužnega pokojnika, se je zahvalil njegov posinovlj-tiec Alfred Faura. ' •> ; Povratek novinarja SL Cihlafa iz tujine Zagreb, 7. avg. o. Danes se je vrnil iz emigracije hrvatski novinar Slavko Ci-hlaf, glavni urednik lista »Hrvat«, ki je do L 1929 izhajal v Zagrebu. Bival Je 9 let v lnofflenstvu, največ v Berlinu, ▼ zadnjem času pa v ženevi. New York, 7. avg. AA. Trgovinsko mini-strertvo objavlja, da je potekel rok, do {peterega letalec Corrigsn nd smel . pilotirati. Taiko si je letalec Cofi igan. ki je nedavno tako senzacionalno preletel Atlantik s sta* rim letalom, tapet pridobil pravico za pn» lete. »JUTRO*, ponedeljska jtadaja Ponedeljek, &. VTTL 1938. Občni zbor Kmetijske dražbe Kljub najtežjim prilikam se ta najstarejša organizacija našega kmetijstva krepko razvija ter šteje M^JZ članov Ljubljana, 7. avgusta. V družbenih prostorih na Turjaškem trgu je bil danes dopoldne redni letni občni zbor Kmetijski družbe, r. z. z o. z. Kljub temu, da so v izvesnem tisku že vse dni sem napovedovali razne senzacije, je zborovanje poteklo mirno in v najlepši slogi. Tudi oni, ki so prišli nanj morda s posebnimi nameni, so morali po vseh hudih lekcijah, ki so jih doživeli v zadnji dobi, ostati lepo mirni. Zborovanje je jasno pokazalo, da hočejo naši kmečki gospodarji trezno delo za napredek našega kmetijstva ter da odklanjajo vmešavanje politike, ki le hudo zavira uspešno delovanje te velevažne ustanove v največjo škodo vsega našega kmečkega ljudstva. Z današnjim občnim zborom je bil postavljen v razvoju Kmetijske družbe važen mejnik in upati je, da bo mogla družba odslej nemoteno razvijati svoje za vse naše kmetijstvo koristno in plodno delovanje, četudi morda ne bo deležna one podpore, ki jo po vsej pravici zasluži. Občni zbor je vodil predsednik g. D e t e 1 a. Na njegov predlog so bile z odobravanjem sprejete vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne kraljevim namestnikom in kmetijskemu ministru. V kratkem uvodnem poročilu je nato na-glasil, da je bilo preteklo poslovno leto zaradi raznih okoliščin eno najhujših v zgodovini KD, da pa je obenem v tem letu doprinesen dokaz, da je KD na pravi poti in da lahko v složnem sodelovanju s članstvom in podružnicami mirno gleda v bodočnost. Revizijsko poročilo Sledilo je čitanje revizijskega poročila, ki ga je podal revizor Zveze slovenskih zadrug g. Rože. ki je več tednov preučeval poslovanje Kmetijske družbe. Poročilo ugotavlja, da vlada v poslovanju vzoren red. Navaja le nekatere neznatne formalne nedostatke in predlaga nekatere reforme, ki bodo poslovanje še olajšale. Izguba v višini 261.564 din, ki jo izkazuje računski zaključek za leto 1937., je predvsem posledica izgub pri zeliščih v prejšnjih letih, delno pa izvira iz izgub posameznih podružnic, odnosno skladišč. V blagovnem prometu izkazuje centrala letos prebitek 437.000 din nasproti 4.000 din v lanskem letu. Glede letakov, ki so jih razpošiljali letos januarja članom KD iz Ljubljane, ugotavlja revizijsko poročilo, da so vse navedbe v teh letakih brez vsake podlage in zlobno izmišljene. Družba je v preteklem poslovnem letu odplačala vsa posojila in dolgove pri bankah in bo tako prihranila že samo na obrestih nad 100.000 din. Naposled predlaga revizijsko poročilo, naj se plače nameščencem na novo urede, ker so po zadnjem znižanju odločno prenizke. Poročilo glavnega odbora Poročilo glavnega odbora je podal ravnatelj KD inž. Ferlinc. Poslovno leto 1937. je označil za dobo notranje konsolidacije in za dobo poslovanja pod najtežjimi pogoji. Na lanskem občnem zboru se je posebno poudarjalo, da sta za konstruktivno delo neizogibno potrebna mir v poslovanju in zaupanje članstva. V resnici pa KD v preteklem poslovnem letu ni imela niti enega dneva miru KD ni mogla svobodno razpolagati s svojim imetjem, na drugi strani pa so kre-ditorji odpovedali kredite, odnosno zahtevali vknjižbo na nepremičnine. S tem je bilo onemogočeno skoro vse poslovanje in je zaradi tega družba utrpela veliko izgubo. Kalisindikat je poprej dobavljal blago na odprt račun, zdaj pa je zahteval takojšnje plačilo. Na drugi strani pa je bila s tem povzročena KD velika škoda s tem, da je izgubila mnogo kupcev. Dobavitelji so zaradi omenjenega odloka začeli sumiti v kreditno sposobnost KD in so začeli blago, ki so ga poprej prodajali izključno preko KD, prodajati trgovcem. S tem so prizadeti tudi vsi kmetovalci, ki so morali za razno blago plačevati mnogo višje cene, zadružni ideji pa je bil s tem zadan najhujši udarec. Kljub vsemu temu pa beleži KD tudi v tem letu lep napredek, tako da se lahko reče, da je KD po vseh preizkušnjah, ki jih je častno prestala, na poti v boljšo bodočnost. Poročilo nato podrobno navaja rezultate raznih poslovnih panog. V svrho finančne konsolidacije je družba prodala svojo hišo v Tavčarjevi ulici, a namesto te kupila drugo Pred škofijo. S presežkom je odplačala dolgove in se tako rešila ogromnih obresti, obenem pa dobila potrebni obratni kapitaL Najvažnejše pa je vsekakor avtoritativno priznanje pravnega stanja Kmetijske družbe, ki je zdaj razčiščeno in nesporno, tako da more KD zdaj spet svobodno dihati. KD je baš v preteklem letu pokazala, da tudi brez tuje pomoči lahko koristno posluje. Poročilo veriHkacijskega odbora je podal narodni poslanec gosp. Mravlje. Pravomočno je bilo zastopanih 72 delegatov, ki je zastopalo prav toliko podružnic s 3425 člani. Osporjenih je bilo troje pooblastil zaradi nepravilnosti, o čemer se je razvila kratka debata. Nepriznani drugi delegat črnomeljske podružnice meščan-skošolski učitelj g. Kari Šterbenk, ki pa je kljub temu dobil besedo, je skušal zaviti na politično področje, vendar pa ga je senator g. Pucelj ob živahnem odobravanju vseh zborovalcev odločno zavrnil. Nato pa se je razvila stvarna debata, ki je pokazal, da ima članstvo popolno zaupanje v vodstvo Kmetijske družbe in da samo želi, da se njeno delovanje kar najbolj poglobi v korist članstva in napredka našega kmetijstva. V debati so govorili gg. Kreft iz Sčavnice, Ažman iz Lesc, dr. Kovačič iz Maribora, Blas z Ježice in Tome iz Moravč. Po končani debati je v imenu nadzornega odbora inž. Teržan iz Ruš podal poročilo, v katerem v podčrtal izvršene reforme in pojasnil, da izkazana izguba ni stvarna izguba, nego zbir obveznih odpisov, prenos izgub iz prejšnjih let in posledica izdatkov, nastalih zaradi znanih okoliščin. Da se ta izguba ne bi vlekla iz leta v leto, je predlagal nadzorni odbor, da se krije z odpišem pri rezervnem fondu. Predlog je bil odobren z vsemi proti trem glasovom in ob enem izrečena raz- rešnica glavnemu, izvršnemu in nadzornemu odboru. Predlogi G. Lovro Petovar je stavil vrsto važnih predlogov, ki jih je občni zbor z odobravanjem sprejel. S posebno resolucijo zahteva uvedbo obveznega zavarovanja zoper točo, uvedbo brezplačnega ambulantnega zdravljenja živine, pocenitev raznih zaščitnih sredstev, starostno zavarovanje kmečkega ljudstva, pravično razdelitev podpor na celotno zadružništvo, ne samo na del, in končno spremembo lovskega zakona v tem smislu, da se zajci kot največji škodljivci ne bodo več ščitili. »Afera" ravnatelja Soršaka Pri slučajnostih se je glede na namiga-vanje učitelja g. Štrbenka oglasil k besedi ravnatelj »Ekonoma« in podpredsednik Kmetijske družbe g. Soršak ter pojasnil »afero«. Vsa afera sloni na spletki, ki jo je uprizoril na pobudo nasprotnikov Kmetijske družbe neki bivši uradnik družbe, ki je bil odpuščen. S pomočjo neke uradnice »Ekonoma« je izvedel za nekatere poslovne tajnosti, iz katerih je skušal po vsej sili napraviti veliko »afero«. Go- vorilo in pisalo se je o poneverbah. diti so aretacija g. Soršaka, razna zasliševanja in podobno. Vsa reč pa se je končala s tem, da je sodišče odredilo izpost g. Soršaka. Zoper klevetnike je g. Sor šak vložil tožbo in bodo tako imeli pred sodiščem priliko, da dokažejo svojo resnicoljubnost. Kmetijska dražba in Kmetijska zbornica Delegat g. Nejedli je sprožil vprašanje razmerja med Kmetijsko družbo in Kmetijsko zbornico. Ugotovil je, da od Kmetijske, zbornice kmetje nimajo druge koristi, kakor da morajo plačevati pet-odstotoo doklado. Zahteval je, naj KD delegira v KZ človeka, ki bo znal energično nastopiti v zaščito interesov kmečkega ljudstva. Ravnatelj KD je glede na to pojasnil, da je banska uprava odrekla Kmetijski družbi pravico do delegata v Kmetijski zbornici. Pritožbo proti temu odloku je kmetijsko ministrstvo zavrnilo. Po raznih iniciativnih predlogih posameznih delegatov glede bodočega poslovanja, ki so bili z odobravanjem sprejeti, je predsednik zaključil tri ure trajajoč občni zbor z zagotovilom, da si bo glavni odbor prizadeval, ustreči vsem izraženim željam in predlogom, in da bo gledal na to, da se delo za blagor našega kmeta kar najbolj poglobi. Potrebno pa je, da se članstvo še čvrsteje oklene svoje najstarejše organizacije, v kateri bo vedno našlo najzanesljivejšo oporo. I Nesmrtnega Puškina I PIKO V A DAMA I Kino Matica ob 16., 19.15 in 31.15 uri | Uspel letalski miting Hkratu je bila v Maribora otvorjena protiplinska razstava Maribor, 7. avgusta. V vrsti številnih prireditev današnjega dne je bil tudi veliki letalski miting na tezenskem letališču. Ze včeraj popoldne so prispela v Maribor številna letala. Danes dopoldne so ves čas krožili nad Mariborom veliki zračni ptiči in vršili razne zračne akrobacije. V ranih dopoldanskih urah so se Mariborčani zgrnili na tezen-sko letališče, kjer je bila blagoslovitev novega hangarja mariborskega Aeroklu-ba, nadalje blagoslovitev klubovega motornega letala in dveh jadralnih letaL Pred novim hangarjem so se poleg množice ljudi zbrali številni zastopniki obla-stev in organizacij. Predsednik Aerokluba v Mariboru ravnatelj g. Krejči je izpregovoril tople pozdravne besede in pozdravil zastopnika ministra za vojsko ta mornarico polkovnika Zivanoviča, zastopnika letalskega poveljstva polkovnika Jo-vanoviča, poveljnika četrte letalske baze polkovnika Pavloviča,poveljnika v Mariboru generala Stanojloviča, garnizionarja podpolkovnika Maslača, številno zbran oficirski zbor, nadalje sreska načelnika dr. Šiško in Eiletza, obmejnega komisarja Krajnoviča. šefa mariborske glavne carinarnice Mihajloviča, šefa ljubljanskega letalskega centra dr. Rapeta, zastopnike posameznih aeroklubov v naši državi ter predstavnika osrednje uprave Aerokluba g. Jordanoviča. Zatem je predsednik Krejči predlagal, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru IL, pozdravne brzojavke pa knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadino-viču, pokrovitelju mitinga ministru za vojsko in mornarico Mariču, poveljnika letalstva armijskemu generala Simovicn in banu dr. Natlačenu. V svojih nadaljnjih izvajanjih je gosp. Krejči omenjal, da proslavlja oblastni odbor Aerokluba »Naša krila« svojo desetletnico. Za razvoj letalstva pomeni desetletna doba zelo mnogo. Kakor vsak napredek, zahteva tudi letalstvo človeške žrtve. Tudi oblastni odbor Aerokluba v Mariboru zaznamuje v svojem desetletju izgubo hrabrega pilota dr. Sestana. Z veliko vnemo in poletom je pričel naš Aeroklub pred 10 leti svoje delovanje. Nezgode in pomanjkanje materialnih sredstev pa so ovirale delo, tako da je pretila nevarnost, da se bo oblastni odbor razšel. V skupnem naporu starih in mladih članov smo se povzdignili k novemu poletu. Danes je mariborski oblastni odbor eden izmed naj delavne jših v naši državi. Obrnili smo se na letalsko poveljstvo, da nam pomaga do novega hangarja, Dobili smo ga in pa hišico za društvene svrhe. Prisrčna hvala ministrstvu za vojsko in mornarico in letalskemu poveljstvu, ki nam je postavilo te lepe zgradbe. Zahvala pa gre tudi krajevnemu poveljniku, ki nam je šel pri gradnji v vsakem oziru na roko. Ko smo dobili naš hangar, smo dobili tudi naše motorno letalo, ki naj nosi ime »Maribor« in katerega kum-stvo je prevzel predsednik občine g. dr. Juvan. Svoja izvajanja je zaključil z vzklikom, naj živi naš ljubljeni mladi kralj Peter IL Sledila je blagoslovitev novega hangarja in klubovega novega letala, ki jo je s primernim nagovorom izvršil škof dr. T o-m a ž i č. Blagoslovitvi novega klubovega motornega letala je kumovala gospa M a i-strova. Sledila je blagoslovitev obeh klubovih brezmotornih letal. V zvezi z današnjimi dopoldanskimi svečanostmi na tezenskem letališču je bila tudi svečana otvoritev protiplinske razstave, ki je nameščena na prvem tiru te-zenskega kolodvora Protiplinska razstava bo od torka 9. t. m. pa do ponedeljka 15. 1 m. občinstvu na vpogled na koroški posta jL V nadaljnjem programu današnjih dopoldanskih letalskih slovesnosti je bilo letanje zanimancev z letali za primerno odškodnino. Zanimanje je bilo tako veliko, da so komaj ustrezali željam občinstva. V zgodrtih popoldanskih urah so se zgrnile na teaensko letališče velike množice. Mitingu so prisostvovali mnogi mariborski ocE&niki s poveljnikom generalom Stanojlovičeim na čelu. Cenijo, da se je zbralo na Tezrra okoli 15.000 ljudi, ki jih tudi trenutna ploha ni motila. Ob napovedani uri sta se dvignili v srak brezmotorni letat »Komar« in t>Beo-gradc, ki sta se v krasnih spiralah in zavojih po tevršenein poletu spustili na zemljo. Nato se je dvignilo tretje brezmotor-no letalo, ki ga je vodil Raznožnik. Znani kapetan Rjelanovič je izvajal drzne akrobacije ,M so sOn© navdušile velikan, steo množico. Zatem se je dvignilo v zrak motorno letak), s katerega je skočil iz višine 800 m znani skakač Miša Petrovič iz Beograda. Padalo se je odprlo v višini 200 m in je Petrovič burno pozdravljen srečno pristal. Stecnte so tepe akrobacije domačina kapitana Poljanca z vojaškim lovskim letalom. Njegove akrobacije So bile zelo težavne ter jih je občinstvo burno pozdravljalo. Uprizorjen je bil še letalski napad na improvizirano naselbino. Tri letala, med npmi tudi bombnik, ao vrgla na ra-selbino bombe, ki so jo zažgale, da je pogorela. Pri tem eo se prvič v Mariboru poohižiE. tudi umetne zameglitve. V teku petih minut je bilo vse letališče v megli, tako. da se ni videlo niti 50 korakov daleč. Zameglitev je trajala kakih 10 minut. Sledile So vaje v protiplinski cbrambi. Med vajami je znani letalec dr. Rape iz LJubljane s svojim Ečnim letalom izvajal krasne akrobacije, po katerih pa ni pristal, temveč je odletel naravnost proti Ljubljani. Strašna avtomobilska nesreča Osebni avto je prevrnil njenimi na tabor na Brezjah Mošnje, 7. avgnsta. Davi okoii &J90 se je zgodila pri. Dobrem polju blizu Brezi j strašna avtomobilska nesreča, ki bi po svojih otoolnostJh bila lahko še usodnejša, vendar pa je terjala le eno smrtno žrtev, tri neikožBeo boje in dva laže ranjena. O omenjenem času je peljal na Brezje na tabor Hočevarjev tovorni avto te Kamnika 26 oseb, ki so bili menda vsi iz Pogorja v Občani Ko-memfi. Za n$m se je vozO Mu«m| avto, last Edvarda Janke ja is Zaptotaice. Tate rad prehitel tovorno vozOo. IM prehitevanju pa se je n»«iiHnoih a8eo ugodilo, da je osebni avto zadel v tovornega, Id Ja vozil ob roba ceste, ter ga pravnik, vorni avto se je s vsemi potniki serml v kakšen meter globok obcestni jsnk. Muu*-da je žrtev manj zaradi tega, ker Je tšL tovorni avto seveda odprt. NI tnfi jamo, zakaj je tovarni afvto voza tako btfta soba sicer priBčno Široke cest«. Ko % ponesrečenci začeli wta)wtt, so videli ,da je eden izmed njjfc v zadnjih šz-dihljajih. Bfl je to 28-leffcni posestnikov sin Grošelj Franc fe BoOgtsja. Tc^fe s 26 potniki, name* — Eden mrtev, pet ranjenih njtti eo bšK boje, dva pa laže ranjena. VSeli pet je reševalni avto prepeljal v ljubljansko bolnišnico. So to 29-letni posestnikov sin Pavlič Jože, ki je poškodovan ma glavi, 77-letni posestnik Vidic Anton s poškodbami na nosa, 37-letni posestnik Mrak Jože s poškodbami na očeh, 35-Jetni kajžar Zobe« Jože, ki ima poškodovano desno nogo, in 38-letna Mrakova Frančiška, ki kna pretres možganov. Stanje poškodovancev v boferiftmra kaže na to, da bodo vsi okrevali, če ne bo kompO-fcadj. ★ še ena smrtna nesreča Ko So popoldne bnatezM gaafei s tabora na Brezjah proti Mo&ajaan. je pridrvel mimo neznan asfc> in podrl 28Jetaega delavca Brinflta Andreja u Spodnjega Otoka v občini Mošnja*. Ponesrečenca ki je obležal nezavesten s bodo poškodovano glavo, js n. Sevalni avto takoj prepeval v ljubljansko botoSuico. BHa pa je saška pomoč » je oem&K& v tataft*« BENETKE - UDO 1938 XXL MEDNARODNA UMETNOSTNA RAZSTAVA »BIENNALE« (Junij—september). V palači Rezzonico »Mostra del Settecento«. Posebna razstava benečanskih redkosti v laku (April—oktober). VL MEDNARODNA RAZSTAVA FILMSKE UMETNOSTI (Avgust). MEDNARODNI FESTIVAL ZA SODOBNO GLASBO. — SIMFONIČNI KONCERTI (September). — Tradicionalne in karakteristične svečanosti. NA UDU: kopalno, mondeno m športno življenje. — Kazino je odprt celo leto. POPUSTI NA ŽELEZNICAH. Obvestila in prospekti: ENIT, Petra Kočiča br. 6, Beograd; ENTE PROVINCIALE PER IL TURISMO DI VENEZIA (S. Marco, Ascensione 1300), UFFTCIO COMUNALE PER IL TURISMO kakor tudi vse potovalne in prometne pisarne. Strela je zažgala domačijo Od strele onezavešČeni mati In snaha rešeni iz goreče Planina pri Rakeku, 7. avgusta V sredo se je v ranih jutrnih urah nebo nenadno pooblačilo in nastalo je hudo neurje, med katerim je močno treskalo. Nes kaj pred 6. uro je udarila strela v domačijo P06«stnice Marije Brusove v Lipljah v občini Planini pri Rakeku. Na pomoč poklicana planinska gasilska četa je takoj pohitela ne kraj požara. Hkra* tu je prišlo tja orožništvo. Kakor ee je ugo« tovilo. je strela udarila v pročelje zgradbe, seetoječe iz hiše in govejega in svinjskega hleva. Udarila je na mestu, kjer je bila napeljana električna stroja v poslopje, in švrignila čez vse poslopje v kuhinjo, kjer je oplazila staro mater Marijo in snaho Mar-janco. V usodnem trenutku je sin Franc krmil v hlevu živino. Hitro je tekel v hišo in iz kuhinje s pomočjo soseda odnesel obe nezavestni ženi v okoH 30 m oddaljeno feo« sedovo hišo, kjer sta kmalu spet prišli k zavesti. Sin Franc in sosed sta nato takoj začela reševati coved, svinje »n pohištvo. Pomagaš la jima je gasilska četa. Spričo pomanjkanja vode so gasilci le skrbeli za to. da se ogenj ni razširil. Gasilci so kmalu izčrpali vodo iz cementne jame (kapnico), saj je je bilo komaj kakšnih 500 litrov, vendar je je bilo dovolj, da so 6 svojo ročno brizgalno rešili 6 m od gorečega poslopja oddaljeni štiniokenski kozolec, ki se je že pričel vžU eati. Domačija satma je zgorela do zidu hkratu s 150 metrskimi stoti sena, ki je bis k> na podstrešju. Skupna škoda znaša okoli 50.000 din, zavarovana pa je bila zgradba za 33.000 din. Razen tega je bilo seno zavarovano za 3000 din. Lep dar: Zgodbe brez groze Zvijača jih je rešila Strah pred močjo duhov v Birmi Pred meseci se je napotila v Birmo, indij* sko pokrajino, odprava, sestoječa iz dveh angleških raziskovalcev, enega misijonarja in dveh ameriških filmskih operaterjev. Vodja odprave je bil profesor Parini, ki si je bil pridobil pri raziskovanj« Avstralije velike zasluge. Kmalu pa eo se razširili yes ssti. da je odprava nekje v Birmi izginila. Začeli so sumiti, da je postala žrtev domačinov. V Mandalaijo, glavnem mesta Birme, se je sestavila nova odprava, da porišoe z leta* lom profesorja Parinija in njegove ljudi. Preleteli so razne kraje, zlasti svefco gorovje Po;*>, kjer je bila za Parini jem zginila sled, a niso odkrili ničesar. Neikaj tednov pozneje je dobil guverner od nekega zanesljivega domačina sporočilo, da Pariiri-jeva odprava še živi. Domačin je svoje spo* ročilo napisal takole: j Duhov! so spet enkrat izpregovorili. Zapovedali so vernikom, naj tujcev ne puste na sveto gorovje Popo. Najbrž bodo tujci tako dolgo zaprti v kakšni carski jami, dokler duhovi drugače ne odre« dijoc. Prebivalstvo Biroie pripisuje duhovom (natotn) posebno vlogo, ki je Evropec ne more zlahka doumeti Sveto gorovje Popa ima dva ne ta-duhova neke kraljice in nje« neea brata. Pripovedka pravi, da ju je dal kralj živa sežgati. a do drugega jutra je na tistem mestu zrasla velika emodeva. Iz smokve pa so prihajali glasovi zgorelih brata, in sestre. Začeli so dolžiti kralja, da ju je dal nedolžna usmrbiti. Vzeli so pepel obeh nesrečnikov in ga zakopali na gorovju Popi. Na grob so pristavili dva stebra % zlatima konicama in ta grob s stsbroma je postal Birmanom najpomembnejše svetišče. Guvernerju ie bilo jasno, da pri iskanja Papinijeve odprave sila ne more nič poma« gati, temveč le previden postopek. Cele tr tedne eo preoblečeni vojaki in drugi iskak stikali po Popi in štiri letala so preletela vse tiste kraje. Naposled je guverner sto« pil v zvezo z nekimi birmanskimi svečeniki ter jim obljubil veliko nagrado, če pomore* jo odpravi do prostosti. Svečeniki, ki so bili sicer naklonjeni belcem, pa so odkrito« srčno izjavili, da se boje moči duhov, zaradi česar si ne upajo ničesar storiti za res šitev ujetnikov. Zdaj ee je obrnil guverner še na birmanskega učenjaka Dafata, moža z evropska naobrazbo. Mož je obljubil, da bo rešil bel« ce. Napotil se je na gorovje Popo in po treh tednih dosegel, da so odpravo izpustili Ko se je z odpravo vrnil v Mandalai. je povedal, kakšne zvijače se je poslužil. Začel jim je pripovedovati, da je slišal glasove duhov z gorovja Pope, ki eo zahtevali da je treba belce izpustiti. To je zaieglo. Parini je hotel s svojimi ljudmi potovanje nadaljevati, a so mu to odsvetovali Birmani so kakor otroci, pa bi duhovi mor* da lepeea dne spet zahtevali od njih, ds primejo Parinija in njegove ljudi. Mala kronika Ljubljana. 7. avgusta V teh pasjih dneh Ljubljana že lep čas ni bila deležna nedelje, ki bi nudila človeku nekaj poštene prilike za u-eekend. Snoči se je na lepem razlila nevihta nad Ljubljanskim poljem in davi se je mesto zdramilo v meglenem jutru, ki ni obetalo dobrega. Dopoldne se je sicer razgorelo malo sobica nad Ljubljano, opoldne pa je spet začel nalivati dež, ki je dodobra pokvaril veselje kopalcem. Sicer je Ljubljana ostala ves dan pusta in prazna Da ni bik) radijskega prenosa, bi širšemu občinstvu ostalo skorajda neznano, da se je vršil v mestu mednarodni kongres katoliških esperantistov h kateremu so prispeli delegatje iz Belgije, Nemčije, Češkoslovaške, Francije, Ita- lije, Madžarske, Nizozemske in Poij&ke. V zvezi s kongresom je tudi razstava likovnih del domačih umetnikov, ki jo je včeraj dopoldne otvoril v Jakopičevem paviljonu ban dr. Natlačen. Na vrtu restavracije Zvezde se je snoči vršil na pobudo uprave Oficirskega doma dobrodelni koncert katerega prebitek je bil namenjen skladu za pobijanje tuberkuloze v vojski. Koncertne točke je izvajala godba Triglavskega pešpolka, a po krivdi neugodnega vremena in morda še zavoljo premalo izdatne propagande, je bil koncert nad pričakovanje slabo obiskan. Takšne prireditve so najboljša prilika za medsebojno spoznavanje vojske in civilnega prebivalstva, zato bi bilo prav, da se prihodnjič posveti aranžmaju nekaj več smotrne pozornosti. Od pastirja do rezbar-skega umetnika Kamnik, 6. avg. V izložbenem oknu trgovine Janka Vi-vode na Glavnem trgu 4baja vrtačo pozornost krasen pozlačeni okvir za sliko, delo našega mojstra rezbarja g. Ivana Klemena. Okvir je 1.96 m visok in 1.5 m Širok z originalnimi dvojnimi rastlinskimi ornamenti. ki jih je g. Klemen izreza4 po lastnSi načrtih. Okvir je res edinstveno delo mojstra-umetnika, ki je delal na njem polnih šest mesecev. Strokovnjaki sodijo, da je vreden lepe tisočake. Podobar Ivan Klemen je danes eden izmed redkih predstavnikov naše rezbarske umetnosti, ki je že skoro izumila, ali pa je preSla v skromno obrt Klemenova dela nam zgovorno pričajo, da mojster ni cfcatmk, ampak nadarjen umetnik, ki je ustvaril že toBko dragocenih umetnin. Njegov talent se je razvil kar od sebe. Rajprej je bil fAaomen pastir tam v špi-taJfcn v Tohtojeki dolini, odkoder ga je gfes notranjosti pri vedel v Kamnik k recAarefcenm mojstru Osoletu. Ivan Klemen je kmalu pokazal velik talent in postal samostojen mojster. Delal je po raznih krajih, naprava nešteto novih oltarjev in svetih podob, nešteto okvirov za tfragocene As. Hjegom dete. najdete povsod, tadl na kraljevem dvora. Nan Klemen užtaa lep qgled v Karom- jim <57 letom je vedno neumorno na delu. Vsak čas porabi, da snuje in študira zgodovino, jezike (latinsko . in italijansko) < Najrajši pa seveda izrezuje okvire m ustvarja dela, ki bodo ime Ivana Klemena trajno obranila v zgodovini slovenskega rezbarstva ,v katerem je danes brez dvoma prvi mojster. Eno njegovih najlepših del je okvir, ki ga je napravil po načrtih inšpektorja g. Sadnikarja za sliko častnega meščanstva mesta Kamnika generala Rudolfu Maistru. Krasen okvir je prod nedavnim izvršil po naročilu g. Janka Steleta. Poslednja delo pa je odkupil od mojstra g. Maks Bergant. V sodu čez morje Na krovu francoske tovorne ladje »Epi-nal« so odkrili mornarji v nekem sod« šestnajstletno deklico. Priznala je, da se je vtihotapila na ladjo samo zato, da bi se zastonj pripeljala v Hollywood. Dama je stavila, da se ji bo trik posrečil. Za-stonjkarico pa so odkrili pred ciljem in si je morala zaslužiti vožnjo čez morje a pomivanjem krožnikov in kuhinjskega po. sodja. 30.000 dolarjev za ograjo V Oincinnatiju si je dal neki možakar okrog hiše postaviti deset metrov visoko ograjo, ki naj bi njegovo posest ločila od sosedove. Zavoljo tega so nastajate prepiri, ki ao imeh za posledico celo verigo sodnih razprav. Do danes sta možakarja piačala že 30.000 dolarjev sodnih frfrnfflK^ pdfitS&c & vinrs&s. Prvo kolo v figi 'iZmi: Ljubljana ni med prvimi Včeraj se je začelo novo ligaško tekmovanje 11 klubov, med katerimi so osvojili točke trije beograjski In dva zagrebška kluba ter Hajduk Ljubljana, 7. avg. Danes se je začel novi prvenstveni ples za sezono 1938/39. Dobili smo prvih šest rezultatov, po katerih pa je težko delati prognoze. Vemo le toliko, da so prve točke nabrali Jugoslavija, BSK, Gradjanski, Hašk, Hajduk in Bask. Ljubljana po prvem kolu ni doživela velike slave, čeprav doseženi rezultat ni najslabši, ki bi ga lahko prinesla iz Beograda. Naš poročevalec pa sklepa po formi, ki jo je v prvi tekmi pokazala Ljubljana, da jo letos, če se razmere ne bodo spremenile, Čakajo še hudi časi... S tabelo pa počakajmo do naslednjega kola! Jugoslavija: Ljubljana 2:0 (2:0) Beograd, 7. avgusta. Novo ligaško tekmovanje se je v Beogradu začelo z dvema tekmama na igrišču Jugoslavije, in sicer se je prva med Jugoslavijo in Ljubljano začela ob pol 16. Gledalcev je bilo okoli 4000. Vreme je bilo ugodno, ker je vročina včeraj popustila, vendar pa je v prvem polčasu prve tekme nekoliko deževalo. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: JUGOSLAVIJA: Spasič, Andjelkovič, Lukii, Doroo-racki, Bocčič, Djokič, Sarič, čirič, Petrovič, Perlič, Atanackovič. LJUBLJANA: Pogačnik, Žitnik, Bertoncdj I., Klemene, Pupo, Boncelj, Rataj, Cankar, Vovk, Čebo-hin, Erber. S startom Ljubljane v ligaškem tekmovanju ne moremo biti zadovoljni toda ne zaradi poraza 0:2, ki bi se dal danes na beograjskih tleh v igri z dobro razpoloženo Jugoslavijo še prenesti, temveč zaradi slabe igre, ki jo je pokazala. To velja predvsem za njeno napadalno vrsto. Zelo dvomimo, da bi sedanja postava Ljub Ijane imela v letošnjem tekmovanju lepo bodočnost, in sicer v glavnem zaradi tega: Fizične sposobnosti večine igralcev so premajhne, da bi mogli z uspehom nastopiti proti močnim in dobro razvitim igralcem ostalih klubov. Iz tega dejstva izvira tudi precejšnja bojazljivost, ki jo kaže zlasti napad pred svojim boljšim nasprotnikom. Napad, ki je igral danes, ne more razviti nobenega pravega sistema, po katerem bi se moglo sklepati, da trenira moštvo s ciljem, da bi doseglo enotno skupno igro in slednjič so tehnične sposobnosti mlajših igralcev še premalo izdelane. V ljubljanskem napadu so bili zlasti slabi čebohin, Vovk in Cankar, dočim je Rataj na desnem krilu le deloma pokazal svoje znanje. Najboljši je bil še Erber. Med krilci je odpovedal Klemene, Boncelj in Pupo pa sta se znašla šele po 15 ali 20 minutah in sta nato dala dobro partijo. Branilca sta se dobro postavila proti nasprotnikom. vendar je Žitnik zagrešil več taktičnih napak. Odličen je bil vratar Pogačnik, ki je rešil Ljubljano težjega poraza in si je tudi pri beograjski publiki pridobil simpatije. Jugoslavija je v prvem polčasu zaigrala kot dobro uravnan stroj. Vse je funkcioniralo odlično, zlasti pa napad, v katerem se je najbolj odlikoval Petrovič, ki je tudi zabil oba gola. Jugoslavija je igrala zelo uspešen W-sistem. Nekoliko slabša je bila krilska vrsta, zlasti srednji krilec Borčič Obramba je čistila dobro, vratar pa ni imel posebne prilike, da bi se izkazal. Kratek potek Takoj v začetku J. ostro napada, toda žoga gre preko prečke. Takoj nato je spet nevarna situacija pred golom L., ki jo od-no reši Pogačnik. Nedolgo za tem strelja Tiokič prosti strel proti L., ki ga spet od-';cno drži Pogačnik. J. je stalno v premoči in v 5. min. strelja Borčič iz 25 m daljave prosti strel proti L., ki pa gre v oblake. Nato sledi Drvi napad L., ki pa ga sodnik ustavi zaradi ofsida. Igra poteka večinoma na strani L. V 8. min. trčenje Petroviča z enim Ljubljančanom in Petrovič mora za 2 min. zapustiti igrišče. Lep napad L. ustavi sodnik zaradi dozdevnega foula, zaradi katere odločitve protestira tudi občinstvo. V 16. min. prvi gol proti Ljubljani neizkoriščen. L. se zdaj nekoliko boliša, toda v 20. min. je Petrovič na strelu. Žogo prestriže Luce z glavo, odkoder se odbije v gol. Krivda je niegova, ker bi bila sicer šla v out. 1:0 za J. Napad L. je zelo razbit in le redkokdaj napreduje. V 25. min. oster strel Petroviča na gol, ki se odbije od prečke. V 34. min. prevzame Petrovič žogo na kazenski črti, se naglo zaokrene in plasira s krasnim strelom neubranljivo v levi kot gola. 2:0 za J. Tega strela tudi Pogačnik ni mogel držati. Sledi nekoliko kotov proti L., ki jih je bilo vsega osem, toda vsi ostanejo neizkoriščeni. Po odmoru je Ljubljana nekoliko boljša, toda tudi stroj Jugoslavije ne gre več tako dobro. Tudi v tem delu igre ima Pogačnik ponovno priložnost, da se izkaže. V 18. min. teče Eeber sam proti golu. Med potjo ga foulira nasprotnik, toda Erber obdrži žogo, vendar sodnik nepravilno ustavi igro. Tako je bila zaigrana edino lepa šansa za dosego častnega gola po sodnikovi krivdi. V ostalem je bila igra v drugem delu bolj odprta in Jugoslaviji ni uspelo, da bi še povišala rezultat. Sodnik Beleslin iz Subotice je bil dokaz, kako prav so imeli ljubljanski sodniki, da so protestirali zaradi zapostavljanja pri sojenju ligaških tekem. Bil je nemogoč, kar je z glasnim protestiranjem proti njemu pokazala tudi zelo objektivna beograjska publika. A. Zobec BSK: Slavija 4:1(2:1) V drugi tekmi na igrišču Jugoslavije, ki je bila mnogo bolj živahna in zanimiva, so Sarajevčani doživeli nezasluženo visoki poraz proti BSK. Pokazali so zelo lepo igro in rezultat nikakor ne ustreza poteku. V prvem polčasu je vodilni gol zabil Podli rački v 14. min., v 24. pa je Glišovič povišal na 2:0. Sarajevčani so v 38. min. zabili svoj gol dneva, nato pa je BSK po odmoru v 22. min. pO Vujadinoviču zvišal na 3:1. Tri minute pozneje so domačini zastre-Ijali enajstmetrovko. V 36. min. je slednjič Zečevič oddal levemu krilu Podhrac- kemu, ki je postavil končni rezultat 4:1. Tekmo je sodil g. Podupski iz Zagreba. Gradjanski (Z) : Jedinstvo 5 s O (3 : o) Zagreb, 7. avgusta. Gradjanski je svoj prvi nastop v ligi odločil visoko v svojo korist, in sicer popolnoma zasluženo. Posebno dobra je bila enajstorica v prvem polčasu in Beograjčani v tem delu igre sploh niso prišli do izraza. Gole so zabili do odmora v 16. min. Lešnik, v 31. Wolfl in v 32. spet Lešnik. Po odmoru so domači začeli precej ležerno in dovolili Jedinstvu, ki je igralo precej ostro in pa v glavnem požrtvovalno, da je do 33. min. držalo rezultat prvega ool-časa. Nato pa se je Sipoš spustil v krasno soloakcijo ter neubranljivo zabil četrti gol. V 37. min. je slednjič Antolkovič spet po Sipošovi zaslugi postavil končni rezultat. Gledalcev je bilo okoli 4000. Tekmo je sodil beograjski sodnik Živkovič Med go • sti so bili vsi povprečni in se je odlikoval edino igralec v levi zvezi KeČkeš. Hajduk: Gradjanski (S) 4*1(2:0) Split, 7. avgusta. Hajdukovci so svojo današnjo ligaško tekmo brez težav odločili zase. Novi udeleženec v ligi, Gradjanski iz Skoplja, domačinom nikakor ni bil kos in je pokazal v glavnem le hitro in požrtvovalno igro, ki pa ni rodila uspeha. Gole za Hajduk so zabili Matošič ml. 3 in Lemešič 1. Skop-ljancem je rešil čast Atanackovič. Hašk: Slavija (V) 2:1(1:1) Varaždin, 7. avgusta. Za današnji prvi nastop domače Slavije v ligaških tekmah je vladalo ne samo v Varaždinu, temveč tudi po vse bližnji in daljni okolici ogromno zanimanje jn se je zbralo na igrišču okoli 3000 gledalcev- Slavija ,je igrala zelo lepo in je bila do odmora sploh boljša od Haška. V drugem polčasu je bil Hašk vendarle v majhni premoči in se mu je v 35. min. po Medari-čevi • soloakciji posrečilo, da je zabil svoj vodilni gol in spravil obe točki. Bask : Sparta 1: o (O : o) Zemun, 7. avgusta. Pred 1.500 gledalci je danes zemunska Sparta oddala prvi dve točki tovarišem onstran Dunava. Sparta je v prvem polčasu zaigrala prav lepo, bila pa je nekoliko preostra, pri čemer pa je ostala brez gola. Po odmoru se je Bask močno opravil in je Ca-brič v 10. min. zabil edini zmagonosni gol. Po poteku igre pa je bila ta Baskova zmaga docela zaslužena. Nogomet v Celju Celje, 7. avg. Popoldne je bil na Glaziji pred 4.000 gledalci nogometni brzi turnir v korist krajevne protituberkulozne lige v Celju. Nastopili so vsi štirje celjski klubi. Atletiki: Celje 1:1 (1:0). Igra je bila v splošnem izenačena in zelo živahna. Olimp: Jugoslavija 2:2 (1:0). Obe mo. štvi sta nudili v splošnem enako igro. Kot zmagovalca sta bila izžrebana Atleti k in Olimp, kot premaganca pa Celje in Jugoslavija. Celje : Jugoslavija 1:0 (1:0). Celje je bilo v igri v premoči, obe moštvi pa sta igrali ležerno. Gol za Celje je zabil Bajramovič, v 11 min. prvega pol- 6&SČLe Olimp : Atletiki 2:1 (2:1). Olimp je imel več od igre, ki je bila zelo napeta in burna, ker so se Atletiki pričeli pritoževati proti preostri igri. Zanimivo je za športne razmere v Celju, da je skoro občinstvo navijalo za Olimpa proti Atletikom. Gole za Olimp je zabil Vovk v 4. in 6. min. prvega polčasa, gol za Atletike pa Cop v 13 min. I. polčasa. Prve tri tekme je sodil g. Hobahrer,ostali dve pa g. Veble. Dvodnevni lahkoatletski miting V soboto in včeraj je ljubljanski lahkoatletski podsavez Izbiral najboljše tekmovalce za državno prvenstvo. — Doseženi rezultati so bili samo povprečni Ljubljana, 7. avgusta V soboto in nedeljo se je vršil na Stadionu lahkoatletski miting ljubljanskega lah-koatletekega podsaveza in dolžnostni miting SK Planine z združenim sporedom. Prireditev podsaveza je imela predvsem namen dati možnost nastopa še vsem onim atletom, ki prihajajo v poštev za nastop na letošnjem dižavnem prvenstvu, ki bo v Ljubljani v 14 dnevih, a še nimajo prizna5 nih uspehov, ki se zahtevajo kot minimalni za udeležbo na prvenstvu Jugoslavije. Glede na slab odziv tekmovalcev in sodnikov je tekmovanje izpadlo bolj kot treping, ki je pa vendarle pokazal kljjub večina le povprečnih uspehov, da je nekaj tekmovalcev v odlični formi in se zato upravičeno nadejajo na drž. prvenstvu najlepših uspehov kot nagrade za svojo marljivost. Ples teršek je krasno tekel na 200 in 400 m, Bručan četudi brez konkurence enako, na 10 km. ostali pa so dali več ali manj pričakovane rezultate brez posebnih presenečenj — in dosegli z malimi izjemami vsi predpisane minimalne mere. — 0 organizaciji in poteku tekmovanja glede na skromno številčno udeležbo na in ob zelenem poljju — saj publike skoro nI bilo nobene — je reči le to, kar se pri nas že vsa zadnja leta db vseh stičnih prireditvah brezupno zaman poudarja, da je klavrna slika sličmh tekmovanj žal postala že popolnoma običajna. V ostalem je tekmovanje imeli, ker podpira to organi* zacijo ves narod. Po vzorcu prejšnjih oirmpijad bodo naj« brž tiudi Finci za nastanitev aktivnih tek« movalcev zgradili olimpijsko vas, obenem pa so izdelali todi načrte za poseben plavalni stadion, ki ga še nšmaijo. Približa računi kažejo, da bo v Helsinkih okoTi 3.00C jdetivnih udeležencev in okoli 450 zastopnikov tiska, za katere so že zaceli priprav, ljati telefonske zveze. Prva vabila za posa mezne države bodo razposlana v septembru Spored olimpijade bo najibrž nekolik« skrčen ter prikrojen na finske razmere kjer gojijo samo izrazite olimpijske športe. Olimpijski stadion, ki je v glavnem že izdelan, bodo povečali, tako da bo imel z* 52.000 gledalcev prostora. Za nastanitev publike nameravajo uporabiti tudi veliki potniške parnike. ki bodo zasidrani v luki Zanimiva je vest, da ta Finska prevzeli tasdi zimsko olimpiado, če ba se Norve&ks odrekla tej nalogi. Smrtne žrtve nevilit v Bosni Sarajevo, 7. avg. e. V poslednjih dveh dneh so divjale nad vso Bosno strašne nevihte, ki so napravile ogromno Škodo. V okolici Jajca je bila nevihta prav posebno huda. Tam je strela ubila pastirja Mika Pejiča rz Buličev in z njim vred še okrog 50 ovac. Dva druga pastirja sta s sivojima čredama pobegnila in ju doslej še niso mogli najti. Prav tako strašna nevihta je div-jala nad Konjičem. Tam se je kmetica Roža Kovačevič s svojim 12-letnim sinom zatekla pred nevihto v kopico sena, v katera je udarila strela in ubila otroka. Žena j« dobila nevarne opekline. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Delno«* lačno v severni polovici države, ponekod dež, po večini jasno v južni poioviet. To pfata bo nekoliko padla na severa, nespremenjena f« bo ostala ▼ jasni poio*aa dzž» ■■ ■ >JUTRO<, poneddEJfcka bdajt, - .4 Gasilski praznik na Vrhniki ' Včeraj je vrhniška gasilska četa slavila 60 letnico Ponedeljek, 8. VHH938. URODONAL, Nabrekle «Ie na sencih sa znak početka arterioskleroze Glavni način zdrav-ljenja arterioskleroze sestoji pred vsem v tem, da se prepreči pojav širjenja arterije v po-četku skleroze (položaj pred sklerozo) je sečna kislina glavni faktor visokega pritiska krvi, radi tega se je treba pred vsem energično boriti proti zadrževanju sečne kisline v organizmu. Profesor FEVR, profesor interne klinike Univerze v Poatjeju Etablisman šatlej, liferant pariških bolnic 22 velikih odlikovanj Pariš PAZITE NA VAS PRITISK KRVI IN UPORABLJAJTE URODONAL. Dobi se v vseh lekarnah Mladi žrtvi Bistrice Tovariša je reševal, pa je z njim vred utonil Kamnik, 7. avgusta. Včeraj dopoldne je bil sila soparen dan. Solnce je tako silno pripekalo, kakor menda še ni letos. Kdor je le mogel je pohitel v vodo. Ker je bila sobota, ko v kamniških tvornicah prenehajo z delom že opoldne, sta bili obe kamniški kopališči polni kopalcev. Voda je dosegla v Nevljici toploto 22, v Bistrici pa tudi skoro 20 stopinj Celzija. Gruča šolarjev iz vasi Kosiš, ki,stoji v kamniški občini na zelenih gričih proti Tunjicam, se je šla kopat v Bistrico. Otroci so šteli od šestih do 14 let. Med njimi je bilo pet-sinov posestnika Ogrina in posestnikov sinko Ciril Jagodic. Kopali so se pod velikimi zatvomicami, ki na koncu tvorniškega zidu odvajajo vodo v kanal kamniške smodnišnice. Brodili so po plitvi vodi, metali kamenje v tolmune in se igrali. V otroški brezskrbnosti so se približali tolmunu pod jezom, ki jih je s svojo mimo, temnomodro vodo vabil k sebi. V prozorni vodi, ki jo je zdaj pa zdaj vznemiril pljusk čez glavno brano jeza, je globina vedno varljiva. Osemletni Ciril Jagodic je pogumno stopal naprej, 14 letni Alojzij Ogrin pa za njim. Naenkrat je mali Ciril stopil na splozek kamen, izgubil ravnotežje in zakrilil z rokami. Nogam je zmanjkalo opore in dečko je s preplašenim krikom izginil v tolmunu. Plavati seveda ni znal, zato se je začel daviti. Alojz Ogrin se je pogumno pognal naprej, da reši svojega tovariša. Ciril se ga je krčevito oklenil in ga potegnil k sebi. Reševalec je bil sicer močen, toda plavati tudi on ni znal. Nekaj časa }e poizkušal potegniti tovariša iz vode, potem pa je tudi njemu zmanjkalo tal pod nogami. Zaklical je na pomoč in izginil v vodi. Alojzov brat Julij je prihitel na pomoč in hotel pomagati bratu. Pomolil mu je roko, pa ga ni mogel izvleči iz tolmuna, ker se ga je Ciril preveč krčevito držal. Julij, ki je naenkrat začutil, da mu je brat s silo iztrgal roko in izginil v globini, je pričel na ves glas klicati na pomoč, prav tako pa tudi drugi otroci. Nastal je presunljiv krik, ki je privabil cestarja Jožeta Martinca, ki je nedaleč delal na cesti. V obleki je naglo prodrl do vratu v vodo. naprej pa ni mogel ker ni znal plavati. S strgulo je poizkušal spraviti iz vode oba dečka, ki sta ležala na dnu globokega tolmuna. Tragična usoda je hotela, da cestar ni znal plavati, ker bi dečka prav gotovo rešil živa. Preden pa so zdaj poklicali pomoč, je preteklo že precej časa. Prihitel je jurist Vincenc Bernot iz Stranj, ki je prodrl v vodo in s kavljem izvlekel oba utopljenca. Na kraju nesreče se je ustavil tudi neki turist in skušal z umetnim dihanjem spraviti ponesrečenca k zavesti. Ves trud pa je bil zaman Iz Kamnika so poklicali zdravnika dr. Julija Polca, ki je mogel ugotoviti samo smrt. Trupli obeh ponesrečenih mladih kopalcev so prepeljali na njihov dom na Kosi-še. Vsi sočustvujejo z nesrečnimi roditelji, ki so na tako tragičen način izgubili pridna sinova. Posestnika Jagodiča je pred letom doletela podobna nesreča, da mu je v ap-neni jami v neposredni bližini hiše utonil dveletni otrok, zdaj pa je spet izgubil drugega sina. Toča in vihar na Vrhniki Neurje je prizadejalo veliko Škodo zlasti sadnemu drevju in ajdi Vrhnika, 7. avgusta. Kakor kažejo vsa znamenja, se vreme tega muhastega poletja še ne bo izlepa uncslo. Nedavno smo brali pretresljiva poročila o katastrofi, ki jo je prizadejala toča vinogradom in posevkom v bizeljski pokrajini ,snoči pa je neurje obiskalo naš kot. Malo po 17. so se nad trgom in okolico zgostili temni, težki oblaki, ki jih je bilo prignalo k nam od notranjske smeri. Med silnim viharjem se je ulila ploha, ki se. ji je kmalu pridružila gosta, kakor grah debela toča. Vihar je bil tako močan, da je ruval opeko po strehah in da je lomil veje drevju. Zlasti sadovnjakom je prizadejal občutno škodo, saj je ponekod uničil cele krošnje, drugod pa je ctre-sel zeleno sadje, da ne bo kaj obirati. Nekajkrat je vihar udaril s tolikšne silo, da je izrurval in nalemil brzojavne drogove ob cesti, a teče Se je v nekaj minutah to. liko nasulo, da so jo lahko otroci na kupe grabili po cestah. Najhuje sq prizadete nekatere vasi v okoliških hribih, kjer je toča do kraja zmrvila cela polja mlade ajde. _____razstava znamk v Ljubljani Razstava je največja, kar smo jih imeli doslej pri nas Vrhnika, 7. avgusta. Vrhnika je danes, vsa okrašena z narodnimi trobojnicami in mlaji, doživela slovesen dan — njena gasilska četa, ena najstarejših daleč naokrog, je praznovala 60-letnico obstoja. Dež je sicer malo ponaga-jal prireditvam in zlasti neurje, ki se je včeraj kmalu po 17. razdivjalo nad dolino, je dalo slutiti, da ne bo vremena. A, ko se je nevihta polegla se je nad pokrajino razgrnil lep večer, ki mu je dala lepo uspela baklada še poseben sijaj. Gasilci so s prižganimi plamenicami krenili v sprevodu od Gasilskega doma po Stari cesti do Hriba, nato pa po Novi cesti do Cankarjevega trga, kjer je sledil koncert vrhniške godbe z l/branim sporedom. Davi so vrhniški gasilci, ki so se jim pridružili tudi številni člani okoliških čet, na kolodvoru pozdravili vnanje goste in predstavnike, nato pa so v sprevodu odkorakali izpred Gasilskega doma na župno pokopališče, da se poklonijo spominu umrlih članov. Pri tei priliki je imel starešina čete Slavko Vuk pomemben nagovor, v katerem je slavil požrtvovalnost in delavnost pokojnih gasilskih pionirjev ter jih stavljal mlajšim rodovom za vzgled. Sledila je maša v župni cerkvi sv. Pavla, nato pa se je na trgu za cerkvijo vršil jubilejni tabor. Zborovanje je otvoril starešina Vuk, ki je v svojem naeovoru posebej pozdravil sreskega načelnika Maršiča kot zastopnika bana, predstavnika vojske polkovnika Saškiieviča in odposlanstvo zajednice s starešino dr. ICodretom. Sreski načelnik Maršič se je v tonlih besedah spominjal požrtvovalnega dela, s katerim so ueledni Vrhničani pred 60 leti utirali pot takrat še malo popularnemu gasilstvu. Trije izmed njih. veleindustrijalec Josip Lenarčič. Andrej Hodnik in Jernej Dobro-voliec. še danes z ljubezniio in požrtvo-valnostio spremliaio razvoi in napredek čete. Svoj govor je zaključil z vzklikom Ljubljana, 7. avgusta Ob dokaj ugodnem vremenu je proslavil moščans.ki Sokol danes svoj ŠOletni jubilej z razvitjem narašTajskega prapora, ki mu je kumoval Nj. Vis. kraljevič To-mislav, in z otvoritvijo letnega telovadi-šča, ki ga je društvo zgradilo v okviru Petrove petletnice. K slavju so se zbrali Sokoli in narodno občinstvo v velikem številu. Ob 15. je prispel v spremstvu zastopnika divizionarja podpolkovnika Ra-dojkoviča zastopnik visokega kuma podpolkovnik Ilija Golovič. ki ga je pozdravil starosta br. Baloh. Na častni tribuni, kjer je bilo razvitje prapora, so zavzeli svoja mesta podžupan dr. Ravnihar, za-Btopnik župne uprave br. inž. Bevc, kumi-ca s. Lenasijcva, zastopnice ženskih podružnic CMD in Kola jugoslovenskih sester, Kluba Primork, zastopniki bratskih družtev in drugih organizacij. Slavje je bilo otvorjeno s pozdravom državni zastavi, mato pa so prišli na telovadišče vsi telovadni oddelki s 6 prapori. Starosta br. Baloh je najprej pozdravil zastopnika kuma in vse odlične goste, nato pa prosil kumico s. Lenasijevo, da razvije prapor. V lepem govoru je kumica orisala pomen prapora, čestitala društvu k jubileju in obljubila, da bodo ženske narodne organizacije vsikdar delovale roko v roki s sokolstvom. Po govoru s. Lenasi-jeve je razvil prapor s primernim nagovorom zastopnik kuma podpolkovnik Golovič čestital društvu k visokemu odlikovanju in želel, da bi novi prapor vihral v ponos in dobro kralja in močne uedinjene Jugoslavije. Brat starosta se je zahvalil za RAZVEZANO SNOPJE Naša Emona je bila važno središče na prehodu z zapada na vzhod. Gradili pa so tudi ceste. Izhodišče cest v naše kraje je bila Aquileja. Od tod je vodila važna pot skozi Vipavsko dolino — Castra (Ajdovščina) — Ad Pirum (Hrušica) — Longati-cum (Logatec) — Nauportus (Vrhnika) — Emona (Ljubljana) čez Trojane. Celje, Ptuj proti Avstriji... Pri Emoni se je cesta odcepila po Dolenjski ob Savi navzgor. (Slovenec«, 31. VII.) Da, za Rimljanov je naša dežela kazala precej drugačno lice kakor dandanes. Na stotine učenjakov se trudi, da nam iz zemlje izlušči podobo tedanjega sveta. Vsekakor je zanimanja vredno najnovejše odkritje. da je od Emone tedaj nekakšna cesta držala po Dolenjski ob Savi navzgor. ZMAGOVITA POT SOJE V sosednji savski banovini pa jo zlasti v siromašnem Zagorju že dolga, leta mešajo med kruh. ki ga ne morejo prehvaliti zaradi tečnosti in dobrega okusa. Zdi se, da pri nas še ni prave bede, ki bo šele odprla soji pot v našo kuhinjo. (»Življenje in svet«, 1. VIII.) Asociacija o soji in o bedi, ki je še ni, pa bo že še prišla, spominja človeka na staro ribniško anekdoto o požaru v Dolenji vasi: Ko je vas pogorela do tal, so prišli Ribničani in jeli po pepelu brskati za žeblji. Dolenjevaščani so segli po krepel- Nj. Vel. kralju Petru II., godba pa je za-I igrala državno himno. Starešina zajednice dr. Kodre je po daljšem govoru sporočil, da so trije gasilski veterani, Alojz Resnik, Jakob Voljč in Franc Hojnik, ki so že nad pol stoletja delavni gasilci, prejeli v priznanje svojih zaslug zlate kolajne, ki pa še niso prispele, za dolgoletno delo pa so bili odlikovani tudi starešina Vuk, Verbič in Majer. V imenu odlikovancev se je v kratkih besedah zahvalil starešina Vuk, nato pa so k jubileju in odlikovanjem čestitali starešina kranjske župe Japelj, predsednik vrhniške občine Hren in starešina domače župe Rupnik. Starešina čete je prebral še toplo pozdravno pismo vrhniškega rojaka banskega svetnika dr. Ogrina, nato pa je bila z živahnim odobravanjem sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kraliu Petru II., v kateri izražajo vrhniški gasilci svojo popolno vdanost in zvestobo vladarju in zaobljubo, da bodo vse svoie delo posvetili veliki Jugoslaviji po želji blagopo-kojnega Viteškega kralja. Z drugo brzojavko so se vrhniški gasilci poklonili svojemu najvišjemu pokrovitelju, Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu, pozdrave pa so brzojavno sporočili tudi ministru za telesno vzgojo dr. Miletiču. Z zahvalo vsem, ki so pripomogli četi do tako lepega slavja, je starešina Vuk zaključil tabor. S Hriba so gasilci odkorakali s prapori starovrhniške, brezoviške, notranjegoriške in ižanske čete in domačo godbo na čelu po Stari cesti do Cankarjevega trga, kjer je svečani defile pred predstavniki oblasti in zaiednice zakliučil dopoldanski spored. Popoldne je sledila verižna vaia gasilskih čet z Drenovega griča, Verda in Stare Vrhnike, nato pa je bila na Lenarčičevem vrtu ob novi cesti gasilska veselica, združena z boeatim srečolovom. Kliub malo prijaznemu vremenu je iubileina proslava v celoti dosegla prav lep uspeh. v Mostah izkazano čast in naklonjenost in izročil prapor mlademu praporščaku, ki se je zaobljubil nanj, da ga bo nosil s častjo in ga neomadeževanega izročil svojemu nasledniku. Po razvitju je imel lep spominski govor o društvenem delu podstarosta br. Gostič, nato pa je čestital društvu in ga izpodbujal k nadaljnjemu vztrajnemu delu župni podstarosta br. inž. Bevc. Starosta br. Baloh se je zahvalil vsem govornikom in med viharnimi ovacijami prečital vdanostno brzojavko sokolsikemu kralju Petru II. Sledilo je pobratimstvo z ostalimi prapori, članice pa so okrasile vse prapore z lipovimi venci. Pri javni telovadbi, ki sta jo vzorno vodila načelnik br. Pavlica in načelnica s. Kruharjeva, so nastopili vsi telovadni oddelki s prostimi vajami in vajami na orodju in bili deležni nedeljene pohvale gledalcev. Nastopilo je 34 naraščajnikov, 26 naraščajnic, 15 mlajše ženske dece, 49 dečkov. 48 deklic, 12 starejših bratov iz Štepanje vasi, 36 članov in 32 članic. Pri orodni telovadbi sta se posebno odlikovali vrsti članov Sokola I na drogu in vrsta naraščaja Ljubljanskega Sokola na bradlji. Pohvalno moramo omeniti tudi nastop vseh oddelkov moščanskega Sokola, ki so najprej izvajali učinkovite razgibalne vaje, potem pa nastopili na vseh glavnih orodjih. Z lepo in učinkovito alegorično skupino je bila telovadba zaključena. Nato so med petjem »Le naprej brez miru...« zapustili vsi telovadni oddelki telovadišče. Prijetna zabava je družila potem še veliko število prijateljev moščanskega Sokola na izvrstno obiskani zabavi. cih in sosede pregnali v beg. Ko so se Ribničani upehani ustavili, so pogorelcem za-žugali nazaj: »Le počakajte, bosta že dala Bog in sv. Florijan. aa bo gorelo tudi pri nas. takrat pa tudi mi vam ne bomo pustili žeblje nabirati.« Tako utegne bog uslišati prošnjo »Življenja in sveta« in nam nakloni bedo, pa bomo spoznati teč-nost soje in njen dobri okus. NOVA METODA Novo metodo pri litografskem delu je vpeljal znani zagrebški litograf Vladimir Pintarič. Svoj no*'i izum omenjeni litograf imenuje na kratko »rasterografijo«. z njegovo metodo pa je mogoče delati zelo izpopolnjene originalne slike. (»Slovenski dom«, 1. VIII.) Ah. kolikšna škoda, da človek takoj v naslednjih vrsticah bere: »Pri umetniških slikah, ki naj bi se tiskale v večji nakladi, je s tem dosežena tolikšna popolnost, da so vse tiskane slike enako dobre kot original'.« Pintaričev izum se torej tiče samo reprodukcije — a kolikšna senzac'ja bi bil, Če bi mogel z njim v resnici kdorkoli izdelovati »zelo izpopolnjene originalne slike«. VERA IN POLITIKA Minister za ljudsko prosveto Alfieri je prepovedal cerkveni list v Montfortu pri Slani. Kakor piše »Regime fascista«, je bil vzrok ta, ker se je duhovnik, ki je list • 4 —— Novinarski sestanek v Maribora Maribor, 7. avgusta. Maribor je bil danes ves v velikomest-nem vrvenju. Na razstavišču Mariborskega tedna je bil razgiban dirindaj. V Maribor je prispelo danes mnogo okoličanov. Iz Ljubljane je prišla skupina trgovcev, ki si je ogledala razstavišče in se o Organizaciji tedna zelo pohvalno izrazila. V staroslavni mestni posvetovalnici pa so se zbrali danes dopoldne novinarji iz vse Jugoslavije, ki so prispeli ob 201etnici osvobojenja v naš obmejni Maribor, da mu v bližnjih dneh posvetijo v svojem časopisju čim več pozornosti. To je v teh napetih časih potrebno. To misel so nagla-šali vsi govorniki, ki so govorili danes dopoldne na slavnostni novinarski seji v mestni posvetovalnici, katere so se udeležili tudi odlični predstavniki Maribora. Uvodno besedo je imel predsednik ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja g. Stanko V i r a n t, ki je naslovil posebno prisrčen pozdrav na gg. mestnega predsednika dr J u v a n a , predsednika zadruge Mariborski teden dr. Lipo! da, podžupana Zebota in podpredsednika zadruge Maribor, teden Golo u h a in predsednika osrednje uprave JNU in predsednika zagrebške sekcije JNU dr. S o k o 1 i č a in predsednika beograjske sekcije P i 1 i č a. Sledila sta informativna referata mestnega župana g. dr. Juvana in predsednika Mariborskega tedna g. dr. Lipolda, ki sta navzočnim novinarjem obrazložila težnje in potrebe obmejnega Maribora. Nato je izpregovoril zahvalno besedo v imenu novinarjev g. dr. Sokolič. Sledila je seja centralne uprave, nato pa so si novinarji ogledali razstave Mariborskega tedna, letalski miting in Mariborski otok. Z večernimi vlaki so se novinarji poslovili od Maribora. 30 letnica celjske železničarske godbe Celje, 7. avgusta. Godbeno društvo železničarjev v Celju je praznovalo danes 301etnico obstoja. Društveni orkester je priredil sinoči promenad-, ni koncert pred celjsko postajo, davi pa budnico po mestu. Današnje proslave so se udeležile tudi godbe iz Domžal, Šoštanja in apnenika v Pečovniku pri Celju. Ob 8. je bila v opatijski c.erkvi maša za umrle člane, ob 9. pa se je pričelo v Godbenem domu v Gaberju slavnostno zborovanje. Po pozdravnih besedah postajnega načelnika g. Magajne je društveni predsednik g. Rep-nik očrtal zgodovino in delovanie društva. Celjski župan ie v imenu občine čestital društvu k jubileju. Predsednik je ob zaključku izročil petim naistarejšim aktivnim članom društva plakete. Ob pol 11. se je pričel v mestnem parku velik koncert, ki je bil dobro obiskan in je lepo uspel. Popoldne je bila v Sokolskem domu v Gaberju prijetna veselica. Stara ladjedelnica je zgorela ,-SpHj, 7. avjnista V noči na petek j* na6tal velik požar v tukajšnji ladjedelnici, lasti Zaharije Urode. Zaradi hude bunie j«'bila vsaka pomoč za* man in je vsa zgradba zgorela. Žrtev plamenov je postala tudi pravkar dovršena jahta ministra na razpoloženju Iva Rogiča, ki je bila pripravljena za spustitev v morje. Vrednost jahte se ceni z vso opremo vred na milijon dinarjev. Razen tega je zgorela velika jadrnica. Vzrok požara je neznan. U rodov« ladjedelnica je bila stara sen j« ska ladjedelnica., ki je bila še le nedavno spet vzposobljena za delo. Škoda je velika. i Objave Udruženje diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije vabi članstvo k preizkušnji Pembergerjevega nosilca, ki bo danes na stavbi »Slavije« pod vodstvom prof. inž. Dimnika. Fotografi so Se sprli pri lovu na birman. ce. Glede na članek pod tem naslovom, ohiavlijen v ponedeliiskem »Jutru« od 18. iulija. je Združenje fotografov za dravsko banovino v Ljubljani ugotovilo, da pri opisanem incidentu ni bil udeležen noben foto» graf član obveznega 'združenja. Za ilegalne fotografe združenje ne odgovarja. Postani in ostani član Vodnikove družbe! urejeval, bavil bolj z verskimi zadevami kakor pa s političnimi, po lateranski pogodbi iz leta 1929 pa je država upravičena, da proti temu nastopi. (»Slovenski narod«, 4. VIII.) Hvala bogu. da je samo tiskarski ali kateri že škrat zamenjal besede: sicer bi človek v resnici lahko dejal, da še ni bilo dobe pod solncem, v kateri bi cerkev toliko preganjanja trpela kakor v teh naših krščanskih dneh. ČEMU Krsto in svečo si je že sama kupila, nato pa izvršila samomor 80letna starka Marija Crnkovič iz Vojniča. Pred nekaj dnevi je prišla ta stara ženska iz Kumanova. kjer živi njen sin. Na njej ni bilo opaziti ničesar Jakšnega, po čemer bi se dalo sklepati, da bo šla ženska samovolj no v smrt. Včeraj, ko ni bilo nikogar drugega doma, je odšla k reki Radon ji ter skočila vanjo. Truplo so kmalu opaziti kopalci ter ga potegnili na suho. Čemu je starka skočila v vodo, ni znano. (»Slovenski dom«, 6. VIII.) Da ni znano čemu? Saj vendar stoji črno na belem: da bi izvršila samomor. CERKEV V DRAŽGOSAH Župna cerkev sv. Lucije v Dražgošah — nad 300 let božja pot. Sezidana je bila leta 1640. (»Slovenec«, 7. VIII.) Božja pota po navadi slove zavoljo čudežev, ki jih dosezajo pri prošnje njihovih patronov pri bogu. Pri sv. Luciji v Dražgošah je še poseben čudež doma: cerkev, ki je bila sezidana leta 1640, je že leta 1938 nad 300 let božja pot. Ljubljana, 7. avgusta. Danes dopoldne so odprli v navzočnosti velikega števila gledalcev največjo razstavo znamk, kar smo jih doslej pri nas imeli. Prireja jo Filatelistični klub v Ljubljani v vseh prostorih drž. trgovske akademije na Bleiweisovi cesti. Ze kratek pregled po razstavi nam pokaže, da je zbrani material zelo skrbno urejen in res dragocen. Saj srečamo na razstavi veliko število objektov, ki so bili odlikovani na velikih mednarodnih razstavah. In še nekaj je vredno, da omenimo. Letos bo dvajsetletnica, kar so izšle prve slovenske znamke, tako imenovani »verigarji«. Na tej razstavi vidi gledalec nazorno, kaj vse je bilo v tisti viharni prevratni dobi izdano. Od 210 vitrin je nad 80 posvečenih znamkam Slovenije. V prvi dvorani vidimo specialno zbirko stare Srbije prof. Azriela, potem dragoceno zbirko starih črnogorskih znamk prvih izdaj dr. Radivoviča iz Beograda. Dr. Cu-binski iz Beograda razstavlja študijsko zbirko zobčanj Jugoslavije in študijsko zbirko pretiskov »Jugoslavija« na prvi beograjski izdaji. Nad polovico vitrin zavzema poučna zbirka ravn. Slavka Veselica iz Beograda, ki je razstavil Slovenijo z vsemi njenimi posebnostmi. (Po tej zbirki je bil prirejen pregled naših znamk, ki ga je svoje čase objavilo »Jutro«). Vse zbirke v tej dvorani so bile že nagrajene na mednarodnih razstavah znamk. V drugi dvorani razstavlja Ante Gaber študijsko zbirko Slovenije od skic prof. I. Vavpotiča do znamk, plotem prvotne pro-vizorije na istih znamkah ter vzorno zbirko »turkizk«. Razen tega vidimo tu tudi njegovo dragoceno zbirko obeskov slovenskih znamk. Muzej naše poštne direkcije razstavlja razne poizkusne tiske za drugo izdajo Slovenije in za koroške plebiscitne znamke, potem pa tiste slovite avstrijske znamke s pritiskom »SHS - SLOVENIJA«, zaradi katerih se je do lanskega leta vlekla tožba med našo poštno upravo in njihovim duševnim očetom. Jože Možina iz . Ljubljane razstavlja vzorno urejeno in I dragoceno zbirko Slovenije v nerabljenih j četvorcih, ki jih je okoli 2000. Njegova 1 zbirka obsega celih 37 vitrin in je ena največjih zbirk te vrste sploh. V tretji dvorani vidimo zbirko Avstrije, Italije, Rusije in Madžarske, ki jo razstavlja Miloš Lončar, v četrti pa zbirko staronemških državic, Nemčije s kolonijami, vojnimi poštami in plebiscitnimi ozemlji, ki jo razstavlja Werner Eckstein iz Ljubljane. V peti dvorani je špecialna zbirka znamk za kongres Pen-klubov v Dubrovniku, ki je bila nagrajena v Pragi. Njen lastnik je Ervin Zwerger iz Dubrovnika. Julij Bar iz Ljubljane razstavlja znamke Slovenije, urejene po raznih katalogih, Franjo Počkaj pa študijski zbirki 15- in 20kronskih slov. znamk. V šesti dvorani kaže dr. Viljem Treo iz Kranja redkosti raznih evropskih držav. Lujo Herman iz Zagreba ima generalno zbirko nerabljenih jugoslovenskih znamk. Rajko Prinčič iz Ljubljane razstavlja naše dobrodelne znamke. Miroslav Bruckner iz Zagreba kaže znamke raznih držav, ki so bile izdane za zatiranje bolezni. Inž. Karel Marne iz Ljubljane razstavlja lepo zbirko češkoslovaških znamk, Aleksander Kon iz Zagreba pa špecialno zbirko pretiskov. Za oko najlepša je vsekako sedma dvorana, kjer nam je gospod Vilko Franc iz Ljubljane pokazal del svoje prelepe zbirke znamk za letalsko pošto, delno nerabljenih, delno pa na originalnih pismih. Razen tega vidimo še spominske žige na celinah, ki jih razstavlja Ljubljančan Pavle Anderlič. V poslednji dvorani je razstava filatelistične literature. Ze ta kratek pregled je dovolj, da se vidi, s kakšno skrbnostjo in prizadevanjem je bila razstava urejena, da je za naše razmere res nekaj posebnega. Da je še bolj privlačna, je izdelala poštna uprava zanjo tudi priložnosten žig in napravila v razstavnih prostorih poseben poštni urad. Prvo popoldne je razstavo obiskalo nad 500 gledalcev, kar je vsekako rekord za prireditev te vrste. Dosti je tudi interesentov za filatelistično borzo na razstavi. B. R. 10 let Sokola Ena najbolj poznanih in največjih tovarn šivalnih strojev želi organizirati prodajo svojih izvrstnih proizvodov in IŠČE v poedinih mestih rajonske zastopnike. V poštev pridejo prvenstveno trgovci, ki poznajo delo s šivalnimi stroji ter so materialno sposobni, da delajo za svoj račun. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »DIREKTOR W«. čez drn in strn... Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot. tiakarnaria Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak._Vsi v Ljubljani. :>