Año (Leto) XVH (12) No. (Štev.) 28
“ESLOVEiMA
i 1
LIBRE
99
BUENOS AIRES. 14 julija (Julio) 1960
se širi na področju
go. Prvotno je bila ta kolonija osebna
Kuba sovjetski satelit
Po Castrovem podržavljenju ameriških in angleških petrolejskih družb sta Anglija in USA poslali Kubi protestni noti, v katerih protestirata proti podržavljenju in zahtevata vrnitev podjetij dosedanjim lastnikom. Castro je obe noti zavrnil in celo predlagal, naj bi to vprašanje prizadete države predloeile v razsodbo kubanskemu vrhovnemu sodišču, “ki bi potem nepristransko razsodilo”, kakor trdi Castro.
Kot pri protiukrep proti podržavljenju petrolejskih družb je Eisenhower izdal ukaz o ustavitvi nadaljnega uvoza kubanskega sladkorja v USA. Kuba bi morala letos izvoziti v USA še nekaj nad 700.000 ton svojega sladkorja. USA je kupovala od Kube sladkor za 2Vz dolarska centa dražje, kakor pa je cena sladkorju na svetovnem trgu. S tem ukrepom je tako USA odvzela Kubi za ok. 35 milijonov dolarjev čistega dobička.
Takoj po tem Eisenhowerjevem u-krepu so Washingtonu ponudile svoj sladkor Argentina, Jamaica in Meksiko. Argentina ga je pripravljena izvoziti v USA 360.000 ton, Jamaica in Meksiko pa nadaljnih 340.000 ton, da bi tako krile količino, ki je USA ne bo uvozila s Kube.
Castro je po teh dogodkih znova zarohnel. Na izrednem sestanku svoje vlade je zahteval in dobil polnomočje za zaplembo še ostalih severnoameriških ih drugih tujih podjetij na Kubi, med katere spadata predvsem Kubanska električna družba s 300 milijonov dolarjev kapitala ter Kubanska telefonska družba s 125 milijonov dolarjev kapitala. Obe podjetji Imajo v glavnem v rokah Amerikanci.
Zaradi vedno bolj kritičnega položaja 'na otoku se je tuje prebivalstvo, zlasti Amerikanci in Angleži, začelo izseljevati. Od 6000 Amerikancev jih je trenutno ostalo na Kubi samo še nekaj pod 3000, prav tako se je tudi število drugih tujih prebivalcev zmanjšalo več kot za polovico.
Kot nadaljni korak popolnega gospod-stva nad Kubo je Moskva poslala za svojega veleposlanika v Havano proslulega vohuna Sergeja Kudrjavceva, svojega j dosedanjega svetnika na pariškem veleposlaništvu. Menijo, da je namen Kremlja zgraditi na Kubi, pred vrati severnoameriškega oporišča Guen-tamano, sovjetsko vohunsko mrežo po vzorcu vohunske mreže, ki jo je isti Kudrjavcev spletel med drugo svetovno vojno v Kanadi. Kakor znano, je to mrežo razkrinkal leta 1945 sovjetski uradnik na sovjetskem veleposlaništvu v Ottawa v Kanadi, Igor Guzenko. Kudrjavcev je začel organizirati sovjetsko vohunsko mrežo v Kanadi leta 1942, ko je v Ottawi Moskva vzpostavila svojo diplomatsko misijo. Pozneje je Kudrjavcev predah vodstvo te mreže polkovniku Zabotinu. Pri razkritju te mreže je padel kanadski policiji v roke tudi znani kanadski fizik Allan Nun May, ki je
Eisenhower in 3Ëonroevà doktrinam
Eisenhower je odgovoril Hruščevu na njegove grožnje z raketami proti USA, če bi ta vojaško intervenirala na Kubi, med drugim naslednje:
Izjava, ki jo je pravkar dal Hruščev in s katero obljubja vso podporo Castrovemu režimu na Kubi, dokazuje dve stvari:
Poudarja tesne zveze, ki so se razvile med sovjetsko in kubansko vlado. Prav tako pa tudi pojasnjuje sovjetske namene na tej polobli.
Izjava sovjetskega predsednika dokazuje napore tuje države in mednarodnega komunizma, da bi se vmešaval v zadeve zapadne poloble. Hruščevo prikazovanje Sovjetske zveze kot zaščitnice
bil obsojen na dolgoletno ječo. Kudrjavcev se je specializiral na pridobivanje podatkov o razvoju atomske energije v USA, Kanadi, Angliji in Franciji. Leta 1947 je Moskva poslala Kudrjanceva kot svojega delegata v ZN, toda protesti ameriškega tiska in ogorčenje prebivalstva je prisililo Kremelj, da ga je moral odpoklicati v Moskvo že po štirih mesecih. Resnost kubanskega problema za ves svet in še posebej za zapadno poloblo pa se je neizmerno povečala, ko se je vmešal po vrnitvi iz Avstrije v Moskvo še Hruščev, ko je objavil, da bo ZSSR napadla z. raketami USA, če bo ta vojaško intervenirala proti Castru. Tudi gospodarska blokada Kube ne bo u-spela, ker bo Castru priskočila na pomoč ZSSR s svojimi sateliti, je izjavil Hruščev. Na to doslej najsilovitejšo vojaško grožnjo Hruščeva in njegovo direktno vmešavanje v zadeve ameriške poloble je že nekaj ur nato odgovoril Eisenhower z odločno izjavo, da USA ne bo dopustila, da bi na ameriškem kontinentu nastal režim, ki bi ga vodil mednarodni komunizem. Zaradi važnosti objavljamo celotno Eisenhowerjevo izjavo na drugem mestu.
Castro je takoj izkoristil oporo, ki jo je dobil od Hruščeva in zarohnel proti USA, da mu ZSSR pošilja 19 petrolejskih tankerjev, polnih petroleja in da bo od komunističnih držav dobil vsega, česar potrebuje. Pozval je kubansko prebivalstvo, naj se v nedeljo zbere na glavnem trgu v Havani, kjer bo dal nadaljne izjave o svoji politiki proti “ameriškim imperialistom”.
Castro je pričakoval, da bo zbralo v nedeljo najmanj en in pol milijona ljudi, pa jih je prišlo tja samo nekaj nad
100.000,	ki so več ur zaman čakali v vročem soncu, da bi se na balkonu vladne palače pojavil Castro. Pozno popoldne je množici bilo sporočeno, da je Castro zbolel in da ne more govoriti. Namesto njega so govorili drugi govorniki. Televizijske aparate so zvečer pripeljali v njegovo bolniško sobo, da je s postelje govoril Kubi. Ob postelji so stali komunista Che Guevara, delavski minister Sanchez in : drugi člani vlade. Castro je ob tej priliki objavil, da Kuba zahteva sklicanje Varnostnega sveta, pri katerem je vložila pritožbo proti severnoameriški politiki proti Kubi.
USA pa je s svoje strani istočasno objavila, da jé vlada1 odobrila nov program o pomoči latinskim ameriškim državam, v katerega je vključila tudi Kubo, če se bo ta hotela poslužiti ponudbe.
V tem razvoju je Castro doživel tudi vrsto ponižanj od svojih bivših pripadnikov, ki v vedno večjem številu bežijo s Kube in se zatekajo na tuja poslaništva. Tako sta pretekli teden zaprosila za politično zaščito na argentinskem veleposlaništvu na Kubi Castrov veleposlanik, določen za v USA, José Miro Cardona in poslanik, določen za London Sergio Rojas Santamarina.
neodvisnosti nekega ameriškega naroda je polno ironije v luči zasužnjevanja ne-številnih narodov s sovjetskim imperializmom.
Medameriški sistem se je že več kot enkrat, začenši s paktom v Rio izjavil proti vsakemu takemu vmešavanju. Nas veže dolžnost izvrševati te pogodbe.
Izjavljam v najodločnejši obliki, da se USA ne bo odrekla svojih dolžnosti in odgovornosti zaradi Hruščevih groženj. Prav tako USA ne bo dopustila, v skladu z obveznostmi, ki jih je prevzela s temi pogodbami, vzpostavitve na zahodni polobli režima, ki bi ga vodil mednarodni komunizem.”
Grožnja Hruščeva, da bo z raketami
Afrika postaja samostojna
V zadnjih tednih je afriške narode in plemena zajel nov val stremljenja po samostojnosti. Evropske kolonialne sile, ki so stoletja neomejeno gospodarile po črnem kontinentu, se prilagajajo razvoju časa in večinoma “prostovljno” predajajo oblast domačinom, zagotavlja-ljajoč si še nadaljni dostop do naravnih bogastev predanih področij z odgovarjajočimi trgovinskimi in političnimi pogodbami. Zahodnoevropsko gospodarstvo je namreč neizprosno navezano na neštete surovine, ki jih ima Afrika v izobilju, v Evropi pa jih ni dobiti.
Zlasti tri evropske kolonialne sile, Anglija, Francija in Belgija, so se v minulih mesecih podale na podeljevanje samostojnosti svojim afriškim kolonijam.
Anglija je pretekli teden obljubila-samostojnost, seveda v sklopu britanskega Commonwealthta, Tanganjiki.
Francija je že podarila samostojnost v sklopu svojega Commonwealtha Senegalu in Sudanu, ki sta se združila v Federacijo Mali, prav tako Madagaskarju, Togu in Kamerunu, avgustu pa pridejo na vrsto Slonova obala, Dahomey, Niger in Zgornji Volta, ki sestavljajo svojo zvezo bodočih afriških držav. Pretekli teden je Francja začela razgovore o podelitvi samostojnosti tudi vodjem Chada, Konga in Centralne afriške republike, ki bodo tvorili Zvezo centralnih afriških republik; ko bodo dobili samostojnost. Samostojna država bo postal tudi Gabon.
Belgija je 30. junija t. 1. podelila samostojnost svojemu Kongu.
Zgoraj naštete kolonije zavzemajo 14.390.366 kvadratnih kilometrov afriške celine, na katerih prebiva 43,776.000 črncev.
Tanganjika se raztera na površini 939.326 km2 in šteje 8.200.000 prebivalcev. Glavno mesto kolonije je Dar es Salaam s 100.000 prebivalci. Je gorata dežela, v kateri se dviga v višino 5963 m Kilimandžaro, najvišji afriški vrh. Okoli te gore se iskrijo vode velikih jezer Njase, Tanganjike in Viktorije. Večina grncev izhaja iz plemena bantü ter se bavi poljedeljstvom. Pridelujejo kavo, volno, sladkorni trs, čaj, izvažajo pa zlato, diamante, les, kavčuk, že leta 1955 je Anglija pristala na sestavo črnskega zakonodajnega sveta, v katerega je bilo imenovanih 61 črnskih predstavnikov.
Chad, francoski Kongo in Centralna afriška republika ležijo v francoski zahodni in ekvatorialni Afriki na prostoru 1.842.970 km2 in štejejo skupaj
4.020.000	črncev. Pridelujejo in izvažajo volno, kavo, diamante, zeliščna olja.
Senegal in Sudan štejeta skupaj
5.650.000	črncev, ki žive na prostoru
3.514.000	km2. Izvažata volno, koruzo, sadje, zlato, slonovo kost, sol, les, kože, tanin.
Slonova obala, Dahomey, Niger in Zgornji Volta se raztezajo na področju 4.916.560 km2, na katerih živi 9.100.000 črncev. Glavni izvozni produkti tega področja so diamanti, les, kakao, zeliščna olja in sadje.
Gabon, ki namerava postati samostojna država, ima 406.000 prebivalcev, ki žive na 241.400 km2 prostora. Je zelo bogata kolonija z rudninami, lesom, petrolejem, zlatom in kakaom.
Togo in Kamerun, ki sta bila pred prvo svetovno vojno nemški koloniji, sta po mandatu Združnih Narodov pripadla v upravo Franciji in Angliji. Izvažata akao, kavo, gnojila, les, volno, bana-e in kavčuk.
Otok Madagaskar s 592.150 km2 šteje 4.400.000 črncev ter je bogat z ležišči grafita, dragocenih kamnov, niklja, zlata in radija.
Belgijski Kongo 2.343.930 km2 in šteje 12.000.000 prebivalcev. Glavno mesto je Leopoldville s
337.000	ljudmi. Po tej državi teže znamenita reka Kongo, dolga 4600 km. Prideluje kavčuk, kavo, zeliščna olja, sladkorni trs, riž, kakao, slonovo kost in kože. V gostih džunglah se nahajajo bogata ležišča zlata, bakra, diamantov, urana, premoga, kolbata in srebra. Največja njegova pristanišča so Borna, Ma-tadi in Leopoldville v ustju reke Kon-
last belgijskega kralja. Leta 1908 je kralj Leopold II podelil kolonijo svoji državi.
* * *
Kakor v belgijskem Kongu, tako je vsa Afrika danes na odločilnem razpotju. Zahodnjake pozna, ima slabe spomine na minula stoletja njihovega izkoriščanja pa tudi zgled kulture in napredka. Sovjetski komunizem sodi po
obljubah, ki jih Moskva v izobilju razmetava vsem porajajočim se narodom. Obljube so vedno lepe in je ponudbe, ki jih spremljajo, težko zavračati.
Na katero stran se bodo odločile nastajajoče države v Afriki? Zelo važno vprašanje. Spričo zadnjih dogodkov je pa postalo še važnejše vprašanje, če so afriški narodi že zreli za samostojno in neodvisno življenje v svobodi :n demokraciji.
napadel USA, če bo vojaško intervenirala na Kubi, je bila prva take vrste v njegovi kampanji proti USA, ki jo je z vso silovitostjo začel po incidentu z letalom U-2. Hruščev se je s to izjavo dotaknil tkzv. Monroeve doktrine, ki je temeljni kamen severnomeriške politike od 2. decembra 1823, ko jo je objavil takratni predsednik Monroe. Po tej doktrini USA ne dopušča vmešavanje katerekoli izvenameriške države v zadeve katere koli ameriške države, bodisi v se verni ali južni Ameriki. Zadnjikrat je USA ponovno opozorila na ta temeljni kamen svoje politike Anglijo leta 1893, ko je ta hotela intervenirati v Venezue-
li .Takrat je USA Angliji zagrozila z vojno, nakar je London odstopil od svoje namere.
Opazovalci kubanskega razvoja so tudi mnenja, da Hruščeva grožnja pomeni potrdilo šumenj, da sta Kuba in ZSSR že sklenili medsebojni obrambni pakt, ki ga je šel sklepat v ZSSR kubanski vojni minister Raul Castro, kateri se trenutno nahaja v Pragi. Razširila so se tudi poročila o zgraditvi sovjetskega podmorniškega oporišča na Kubi, kar pa ameriški vojaški strokovnjaki odlkla-njajo kot neizvedljivo, ker bi tako oporišče bilo v slučaju spopada zaradi oddaljenosti praktično nebranljivo.
Navdušen sprejem dr.
Predsednik dr. Frondizi se je v ponedeljek 11. julija ob treh popoldne vrnil v Buenos Aires po obisku Italije, Vatikana, Švice, Francije, Belgije, Zahodne Nemčije, Anglije in Španije.
Za sprejem predsednika, ob vrnitvi v domovino je bila posebna komisija, v kateri so bile najvišje državne in cerkvene osebnosti. Letališče je bilo okrašeno z zastavami, na njem so bile za odlične osebnosti postavljene tri častne tribune. Prav tako so bili razvrščeni oddelki letalcev, vojakov in mornarjev z zastavami in godbo, za letališčem je pa bila baterija topov, ki je ob pristanku letala v pozdrav predsedniku dr. Fron-diziju izstrelila 21 strelov. Na letališču sta bila tudi dva velika napisa: “Dobrodošel, dr. Frondizi, tolmač in glasnik Latinske Amerike”, “Dobrodošel, predsednik Argentine, ob zmagoslavni vrnitvi v domovino”.
Ko je veliko letalo Comet 4 Arco Iris (Mavrica) pristalo na letališču, je prvi izstopil iz letala dr. Frondizi. V pozdrav so mu zadoneli mogočni vzkliki ter “Dobrodošel”. Prvi ga je pozdravil predsednik senata dr. Guido, ki je med dr. Frondizijevo odsotnostjo izvrševal tudi posle predsednika republike.
Vojaška godba je zaigrala nato na-
Frondizija ob vrnitvi
rodno himno, dr. Frondizi je pa nato v spremstvu dr. Guida in poveljnika vojaških odelkov pregledal častne čete, nakar se je rokoval z vsemi ministri, poslanci in senatorji, kardinalom Cag-gianom ter člani diplomatskega zbora. Od vseh strani so se culi vzkliki: Pozdravljen. Policija je z največjimi napori vzdrževala red, ker so ljudje hoteli priti v bližino dr. Frondizija ter mu stisniti roko.
Z letališča se je dr. Frondizi odpeljal v predsedniško rezidenco v Olivosu, zvečer je pa že prišel v predsedniško palačo v Bs. Aires, kjer je imel krajši razgovor s predsednikom senata dr. Guidom. V torek opoldne je pa od njega prevzel izvrševanje predsedniške oblasti.
Dr. Frondizi bo po krajšem počitku pripravil obširno poročilo za narod, v katerem bo sporočil rezultate svojih razgovorov v evropskih državah.
V predsedstvu vlade je v ponedeljek časnikarjem samo na kratko izjavil, da je “neizmerno zadovoljen z rezultati svojega potovanja, ker je pojasnil argentinsko stališče v Evropi ter je poleg tega skušal povsod tudi tolmačiti mnenje Latinske Amerike”.
Nova izzivanja Hruščeva
Na svojem devetdnevnem potovanju po nevtralni Avstriji si je Hruščev privoščil vrsto izpadov proti zahodnim velesilam, zlasti proti USA ter proti Zahodni Nemčiji. Kakor vedno, tako je ob vsaki priliki, ki se mu je ponudila, poveličeval sovjetsko oboroženo silo in grozil zahodnjakom, da jih bo uničil z raketami. Izjavil je med drugim naslednje:
On, Hruščev, bo še dožival čas, ko bo po vsej zemeljski obli vihrala rdeča za-setava — Sovjetska vojska bo skozi Avstrijo, kljub njeni nevtralnosti, vdrla v Italijo, da bo uničila tamkajšnja ameriška raketna oporišča, če bi zavezniki s teh oporišč z raketami streljali na ZSSR ali katerega njenih satelitov — Zahodnjaki se nočejo razorožiti in so tudi oni razbili vrhunsko konferenco — Adenauerja je mogoče primerjati Hitlerju ter ga bodo sovjeti razcefrali na drobne koščke, če se bo le s prstom dotaknil katerega koli sovjetskega satelita, tudi Vzhodne Nemčije — Septembra meseca bo ZSSR sklenila separatni mir z Vzhodno Nemčijo, če bo Adenauer speljal svoj načrt o sklicanju zahodno-nemškega parlamenta v Zahodnem Berlinu.
Še med njegovim bivanjem v'Avstriji so sovjeti izstrelili na Tihem oceanu novo raketo, ki je poletela 13.000 km daleč in, kakor je poročala Tass, točno zadela določeni cilj.
Po vrnitvi iz Avstrije v Moskvo je Hruščev zagrozil z raketnim napadom
na USA, če bi ta vojaško' intervenirala na Kubi in objavil, da se bo proti ujetemu ameriškemu letalcu Powersu v kratkem pričel proces zaradi vohunstva. Zagrozil mu je s smrtno kaznijo.
Naslednji dan pa je Hruščev poslal v svet novo bombo, ko je objavil, da so 1. julija pri polotoku Koli njegove letalske sile sestrelile drugo severnoameriško vohunsko letalo, ki je letelo proti Arhangelsku. Od šest mož posadke sta se rešila dva, ki sta padla v sovjetsko ujetništvo in bosta, kakor je izjavil Hruščev, “najstrožje sojena.”
Eisenhower je po tej novici takoj sklical, sestanek s svojim zunanjim in o-brambnim ministrom ter se pripravil na odgovor Hruščeva. Bela Hiša je odgovorila, da letalo RB-47 ni kršilo sovjetskega zračnega prostora in da je Hruščev dal sestreliti letalo nad mednarodnimi vodami z namenom, da bi sprožil nov incident z USA.
Ameriško letalo RB-47 je odletelo z nekega oporišča v Angliji čez Norveško proti Severnemu morju ter je imelo nalogo slikati to področje. Hruščev je bil zagrozil ob sestrelitvi letala U-2, da bo takoj poslal rakete na tisto deželo, s katere bi se ponovil vohunski polet proti ZSSR. Te grožnje sedaj proti Angliji ni izpolnil. Vse, kar je napravil, je bilo to, da je poslal ostre protestne note ameriški, angleški in norveški vladi, ne da bi v njih grozil z raketami.
Krvava svoboda belgijskega Konga
Belgijski Kongo, ki mu je Belgija 30. junija t. 1. podarila samostojnost, preživlja težke ure porajanja nove samostojne države. Dvignila se je črna vojska z zahtevo po takojšnjem odpoklicu belih častnikov in poveljnikov ter je začela ropati in preganjati maloštevilno belo prebivalstvo. Doslej so črnci pobili več desetin belcev in izvršili vrsto grozodejstev proti njim. Belci bežijo iz Konga v sosednje francoske in angleške kolonije. Vsi dosedanji pozivi prvega črnega predsednika Konga Lulumbe za ponovno vzpostavitev reda in miru so ostali brezuspešni.
Belgijska vlada je zato poslala v Kongo svoje padalce in vojsko, ki so deloma
vzpostavili red v bivši belgijski koloniji. Zaradi pretrganih zvez z glavnim mestom Leopoldvillom, v Belgiji niso mogli ugotoviti, koliko so resnične govorice, da namerava kongoška vlada zaprositi ZN za vzdrževanje reda v držvi. USA je objavila, da je v ta namen pripravljena izpolniti svoje obveznosti po načelih ZN.
Ker je pod belgijskim gospodstvom stoletja nazaj vladalo sovraštvo med posameznimi črnskimi plemeni v Kongu, ki ga Belgijci nikdar niso skušali odpraviti, po načelu: deli in vladaj, so se v novo pridobljeni svobodi spopadla med seboj tudi številna črnska plemena, la-(Nadaljevanje na 2. strani)
KONCERT GALLUSA OB 100 LETNICI SLOVENSKE HIMNE
Slovenski pevski zbor Gallus je pod vodstvom pevovodje dr. Julija Savelli-ja priredil v nedeljo 10. julija ob 16.30 uri popoldne v dvorani kolegija Marije Pomočnice, Yapeyu 132, v Bs. Airesu koncert v proslavo 100 letnice slovenske narodne himne Naprej zastava Slave. Na sporedu so bile slovenske narodne in umetne pesmi, ki jih je v glavnem izvajal mešani zbor Gallusa. Na-kej pesmi je zapel mladinski zbor Gallusa, pesem “Tam v dobi” pa mešani in mladinski zbor.
Udeležba na koncertu je bila lepa ter se je vabilu pevskega zbora Gallus odzvalo veliko rojakov, ki so s svojo navzočnostjo na koncertu porslavili 100 letnico narodne himne ter spomin njenega skladatelja Davorina Jenka. Navzoči so bili v Argentini živeči člani NO za Slovenijo, predstavniki prosvetnih in kulturnih organizacij ter ustanov slovenskih demokratskih Slovencev ter njihovih listov in revij, slovenska duhovščina s svojim direktorjem ter bogoslovci in dijaki iz bogoslovnega semenišča v Adrogueju s svojim rektorjem in profesorji.
V ozadju odra je bila razpeta slovenska zastava, na katero so bile pripete v notnem sistemu note začetnega akorda Naprej zastave Slave.
Koncert je bil razdeljen v tri dele. V prvem delu so bile na sporedu po narodni himni Naprej zastava Slave, ki so jo vsi poslušali stoje, naslednje pesmi: J. Laharnar: Mladosti ni; F. Ferjančič: Vzdihljaji slepega; V. Vodopivec: Ves dan je pri oknu; A. Mav: Tirnica; A. Schwab: Zvonovi; E. Adamič: Da sem jaz, ptičica; H. Sattner: K polnočnici in M. Tomc: Majeva.
Drugi srednji del koncerta je izvajal Mladinski zbor —- ta zbor vodi gdč. Nuša Kristanova — ki je zavzel prostor pred mešanim zborom, tako, da sta oba zbora skupaj predstavljala že kar močno pevsko družino. Na sporedu so bile tele pesmi: L. Kramolc: Travnički so zeleni; F. Gerbič: Na goro; E. Adamič: Kdo najlepše živi in K. Simonitti: Jožek ima hiško. Mihelčičevo pesem “Tam v dolu” sta pa izvajala mladinski in mešani zbor,
Pesmi tretjega dela slavnostnega koncerta je zopet izvajal mešani zbor Gallusa. Spored tega dela je obsegal naslednje pesmi: O. Dev: Megla v jezeru; J. Savelli: Lastovkam; M. Bajuk: Dekle na vrtu zelenem sedi; L. Puš: Na Gorenjskem je fletno; M. Skoberne: Furmanska; P. Kernjak: Ko b’ jaz vedela; V. Venturini: Ptičja svadba in E. Adamič: Vipavska.
Solistovske točke so peli: sopran gdč. Nuša Kristanova, alt. gdč. Roza Golobova, tenorja Ivan Rode ter Lado Lenarčič, bariton Janez Mežnar in bas Jože Malovrh. Pri klavirju je bila gdč. Metka Debeljakova.
Zbrani rojaki so Gallusove pevce ter pevovodjo po vsaki odpeti pesmi nagrajevali z odobravanjem ter ploskanjem, zlasti po Mihelčičevi “Tam v dolu” ter Adamičevi “Vipavski”. Od zaključku koncerta je moral zbor zadnji dve pes V
mi koncertnega sporeda, t. j. Venturini-jevo “Ptičji svadbo” in Adamičevo “Vipavsko” ponoviti.
Pevovodja Slov., pevskega zbora Gallus, dr. Julij Savelli in voditeljica mladinskega Gallusovega zbora gdč. Nuša Kristanova sta dobila med koncertom tudi lepa šopka.
Vsi udeleženci so dobili na koncertu brezplačno tudi tiskan program z besedilom vseh pesmi, ki so bile na sporedu slavnostnega koncerta. V uvodu spominske brošure je pevovodja dr. Julij Savelli objavil zgoščene življenske podatke slakadatelja Davorina Jenka ter
prikaz, njegovega dela. Omenjen je tudi dvojni skladateljev jubilej leta 1910: njegova 75 letnica ter 50 letnica narodne himne.
V spominski brošuri so poimensko objavljeni tudi sedanji člani pevskega zbora Gallus. Iz objavljenih imen je razvidno, da razpolaga mešani zbor z devetimi soprani, 11 alti, 7 tenorji ter 11 basi. Skupno torej šteje mešani zbor Gallusa 38 pevk in pevcev. Mladinski zbor Gallusa pa šteje 34 članov.
Strokovno poročilo o koncertu, s katerim so bili rojaki zadovoljni zaradi sestave koncertnega sporeda s pretežno melodioznimi narodnimi pesmimi, bomo prinesli v prihodnji številki.
HRABROST IN DOKAZ SLOVENSKE ZMOŽNOSTI
Vse ocene, ki smo jih doslej brali o Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1960, so bile povoljne ter so si bile edine v tem, da je to že tako tradicionalna knjiga vsako leto med slovenskimi izseljenci v svetu, da brez nje ne bi smelo biti nobene slovenske družine in nobenega slovenska fanta in dekleta, ki se pripravljata na ustvaritev lastnega ognjišča in skupnega doma.
Najlepšo oceno je pa napisala o njem za junijsko številko avstralskih Misli ga. Pavla Miladinovič. V njej slovenskim naseljencem v Avstraliji vsebino Zbor-nika-Koledarja Sv. Slovenije za leto 1960 prikazuje z naslednjimi ugotovitvami:
“Kdor misli, da je Zbornik za 1960, ki smo ga prejeli iz Argentine, nekaj takega kot so pač vsi povprečni Zborniki, se zelo moti in bo veliko izgubil, če se ne pozanima zanj.
Bila sem izredno presenečena nad kvalitetno in pestro vsebino te knjige, ki obsega 284 strani, pa jo je dobili pri MISLIH za en sam funt! Knjiga je izraz velike hrabrosti tistih, ki so se tega dela lotili, pa tudi živ dokaz, da Slovenci nekaj zmoremo, če le hočemo.
Bolj ko sem prebirala ZBORNIK, bolj se je utrjevalo v meni to prepričanje. Vzemimo zgodbe, ki nam slikajo težko življenje naših prvih narodnih in prosvetnih delavcev v Braziliji ih Argentini. Naravnost ganljive so in ne morem biti dovolj hvaležna tistim sotrudnikom pri ZBORNIKU, ki so se potrudili in zbrali spomine tistih prvih dni, ko so naši ljudje “s trebuhom za kruhom” odhajali v te tako tuje dežele, človek zardi ob spoznavanju, s kakšnimi silnimi zaprekami so se borili naši zgodnji izseljenci, da so ustvarili temelje slovenstva pod tujim nebom za svoje potomce in dvignili ugled našega imena daleč od domovine. Ob tem branju sem mnogo mislila na našo Avstralijo in si predstavlja, kaj bi se tu lahko napravilo, če bi bilo med nami več pionirskega duha.
Toda poglejmo še na druge strani ZBORNIKA, vsaj nekatere! Za hip se ustavimo ob pesmih.
Pravijo, da je moderno pesništvo nerazumljivo. Morda res velja to na prvi pogled in za bralce, ki nimajo volje, da bi pesem dvakrat plrečitali. Ljubitelji poezije si bo pa vzel časa in bo pesem s premislekom in počasi še drugič pre-čital. V ZBORNIKU ima svoje pesmi
Stanko Janežič. Sledi modernemu vzorcu, kljub temu je vsakomur razumljiv. Bolj gotovo pa spada med “nerazumljive” Vladimir Kos, pa menda le zato, ker je način njegovega izražanja nenavaden in je doživetje trenutkov, v katerih se njegove pesmi porajajo, zajeto z izredno globoko bolečino. Ko čitam Kosa, imam občutek, da mi pesnik razgalja in obenem zavija v skrivnost svoja najgloblja doživljanja. Prav v tem je moč njegove umetnosti, ki izziva bralca, da se z mislijo in čustvom poglablja v izvir njegove pesmi.
Posebne omembe vredni sta dve “Fantastični pesmi” Slavka Srebrniča. Pesnik ne vidi napredka “v svinčenih oblakih, pripravljenih na strel”, nego samomor človeštva. Veruje, da bomo z nadaljnjim prodiranjem v nadzemski svet zdrveli navzdol — v prekletstvo. V teh pesmih je Srebrnič izrazil krik strahu, ki je vsakdanji človekov spremljevalec. Kam nas bo privedlo moderno orožje in vedno bolj fantastične jeklene ptice?
Srebrničeva pesem svari, da je človek v svojem poslanstvu segel predaleč. Spomnila sem se pri tem na dolgi članek o začetku “planetnega veka”, ki ga je v istem ZBORNIKU prispeval Janko Hafner. Morala sem ne nasmehniti. Hafner nam je na 20 straneh naslikal čudovite reči za bližnjo prihodnost, Srebrnič jih je z dvema kratkima pesmima — izbrisal.
V oddelku za prozo je na prvem mestu prezanimiv prispevek p. B. Ambrožiča pod naslovom “Literarno igračkanje”. čeprav prispevkar sam ne verjame, da bi se mogla stvar imenovati “psihološka črtica”, je brez dvoma prav to. Je nekaj edinstvenega in sodim, da ji ni primere v svetovni literaturi, saj kaj takega človek “doživi” le enkrat v milijon letih.
Hudomušni pater se boji, da bi se kdo od bralcev utegnil nalesti “obsedenosti z besedami”. Priznam, da sem bila v nevarnosti. Mikalo me je, da bi se oprijela podobnega “igračkanja”, saj me je branje črtice spravilo ne samo v skrajno napetost, ampak v pravo živčnost. Kaj bi bilo, če bi se sama lotila takega početja? Zato bo prav, da se zadovljim le z dobro osoljeno hrano, ki sem jo ob branju okusila.
Za mladino je prispeval lepo zalogo znani pisatelj Mirko Kunčič, za kar mu moramo biti hvaležni. Prav tako tistim, ki so zbrali polno dragocenega materiala pod zaglavji: “Izseljenski letopis”, “Pogled na prvih 10 let v izseljenstvu” in “V spomin umrlim slovenskim javnim delavcem”.
Tisti, ki ljubijo planinski in drugačen “divji” svet, bodo pa prišli na svoj račun ob člankih, ki so jih prispevali Vojko Arko, Dinko Bertoncelj, Ivan Amšek In Davorin Jereb.
Zaključek: Vzemi in beri!”
IZ TEDNA
Braziljski predsednik Juscelino Kubi-ček je znova odložil obisk Uruguayu, Argentini in Čilu. Razlog: 'Notranje in zunanjepolitične zadeve.
V	mestu Los Angeles v Severni Ameriki se je začela konvencija demokratske stranke za določitev kandidata za predsednika in podpredsednika za skorajšnje volitve v Severni Ameriki. Kot predsedniški kandidati se pojavljajo Ad-lai Stevenson, John Kenedy, Lyndon B. Johnson in Stuart Symington.
V	mestu Chesman v Angliji je 6. julija umrl v starosti 62 let podpredsednik 'britanske laboristične stranke An-nerin Bevan. Politično je začel nastopati v rudarskem naselju Tredegar. Z 22"leti je postal v rojstnem kraju občinski svetovalec, poslanec pa z 31 leti. Prvič je bil izvoljen leta 1929 ter je poslanski mandat ohranil vse do svoje smrti. V Attleejevi vladi je bil minister za narodno zdravje. Znan je postal po zakonodaji, s katero je socializiral zdravstveno službo. Pozneje je bil minister tudi za delo. Podpredsednik laboristične stranke je postal na zadnjem kongresu oktobra leta 1959.
Komunisti so si po vseh znakih sodeč izbrali Italijo za deželo, v kateri je treba razbiti obstoječi mir in red. Za pri-
V TEDEN
rejanje izgredov so komunisti vzeli kot povod kongres neofašistov v Genovi. Proti temu kongresu so uprizorili divje izgrede in nemire, tako, da je oblast morala kongres prepovedati. Komunisti se pa s tem niso zadovoljili ter so začeli z izgredi tudi po drugih italijanskih mestih. Tudi v poslanski in senatni zbornici je prišlo do hudih prizorov. Komunistični poslanci in senatorji so divje napadali ne samo neofašiste, ampak tudi krčanske demokrate z raznimi prostaškimi in sramotilnimi izpadi. V obeh zbornicah je prišlo tudi do pretepov. Proti izgrednikom po raznih mestih je povsod nastopala policija. V spopadih med njo in komunisti je bilo že več mrtvih, nad 100 pa ranjenih. Tam-bronijeva vlada je objavila, da ne bo dopustila za nobeno ceno, da bi javni trgi zamenjali poslansko zbornico ter senat. S tem je hotela povedati, da hoče imeti po mestih mir in red, politične debate naj pa bodo v poslanski in senatni zbornici. Do ostrejšega nastopanja vlade proti izgrednikom je prišlo tudi zaradi tega, ker so desničarske skupine zamerile vladi, da prve dni ni proti komunističnim izgrednikom in motilcem javnega reda nastopila tako, kakor bi bila morala.
PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE
V “Slobodni Sloveniji” smo poročali, da bo imeli v Jugoslaviji 31. marca 1961 popis prebivalstva. V zvezi s tem so zanimivi podatki, ki jih je b stanju prebivalstva v Jugoslaviji leta 1958 objavil prof. ljubljanskega vseučilišča dr. Anton Melik v svoji knjigi “Jugoslavija-zemljepisni pregled”.
V knjigi dr. Melik med drugim ugotavlja, da je Jugoslavija v primerjavi z drugimi evropskimi državami med srednje-velikimi državami. Sovjetska zveza, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Francija, Španija in Poljska, imajo več prebivalstva kot Jugoslavija in so od nje tudi večje po površini razen Vel. Britanije. Norveška, švedska in Finska so po površini večje od Jugoslavije imajo pa mnogo manj prebivalstva. Romunija je tudi manjša po površini, njeno prebivalstvo je pa skoro tako številno kot v Jugoslaviji. Jugoslavija je tako v Evropi po številu prebivalstva na o-smem, po površini pa na desetem mestu.
Dne 30. junija 1957 je na 255.804 kv. km živelo 18,118.000 ljudi (71.1 ljudi povprečno na kv. km). Prejvojna Jugoslavija je obsegala 247.542 kv. km ter je imela 13,934.038 ljudi. Ob prvem popisu prebivalstva v Jugoslaviji dne
31.	jan. 1921 s opa našteli 11,984.911 prebivalcev. Med II. svet. vojno je po Melikovih navedbah padlo v Jugoslaviji 1,700.000 ljudi s povprečno starostjo 22 let.
Po zadnjem popisu prebivalstva v Jugoslaviji iz leta 1953, je, bilo Srbov
7.066.000	(41.7%). Od tega števila so jih v Bosni in Hercegovini našteli
1.246.000,	v LR Hrvatski pa 598.000; Hrvatov je bilo 3.975.000 (23.4%). Podatki navajajo, da je v Bosni in Hercegovini tedaj živelo 682.000 Hrvatov. Za Slovence se je pri tem popisu izjavilo
1.492.000	ljudi (8.8%). Od tega števila jih je tedaj živelo v LB Sloveniji
1.415.000,	LR Hrvatski 42.000, v o-žji Srbiji 16.000, v Vojvodini 7.000, v Bosni in Hercegovini 10.000. Kot slovenski jezik je pri popisu leta 1953 navedlo 1,48.000 ljudi.
Pri istem popisu je Melik dalje ugotovil 466.000 Črnogorcev (2.7%), Jugoslovanov 999.000 (59%). Od tega števila se jih je v Bosni označilo za Jugoslovane 891.000, v Srbiji pa 81.000. Makedoncev .so pri zadnjem popisu našteli 893.000 (5.3%), makedonski materni jezik je po navedlo 931.000 ljudi. Slovenci, Hrvati, Srbi Črnogorci, Makedonci in “Jugoslovani” predstavljajo 87.9% vsega prebivalstva v Jugoslaviji, na narodne manjšine pa odpade 12.1%. Od teh imajo slovanske narodne manjšine 236.000 ljudi (1.4%). To so Slovaki, Čehi, Rusini in Bolgari. Neslovanskih narodnih manjšin je bilo leta 1953 1,840.000 (10.7%). In sicer Madžarov 507.000 (3.%), Albancev-šiptar-jer 752.000 (4.4%). Turkov so 1. 1953 našteli 173.000, Nemcev 62.000, Romu-
nov prav toliko, Ciganov 80.000 in Vlahov 37.000.
Po veroizpovedi pa popis prebivalstva iz leta 1953 daje naslednjo sliko: Za brezverce se je izjavilo 2,085.000 ljudi (12%), pravoslavnih je bilo
5,383.000 (32%), muslimanov 2,083.000 (12%), ostali so navedli razne druge veroizpovedi ali se pa glede veroizpovedi niso hoteli izjaviti.
Glede razmerja prebivalstva po posameznih republikah je pa dr. A. Melik
7,011.000 ljudi 41%), katoličanov		napravil	naslednjo razpredelnico:		
	Površina	P	r e	b i v a 1 s t	v 0
		1948		1953	1960
Jugoslavija	255.804 15.842.000			16.998.000	19.118.000
Slovenija	20.226	1.439.000		1,505.100	1.582.000
	7.21%	9.08%		8.85%	8.27%
Hrvatska	56.353	3.780.000		3.942.000	4.212.000
	22.03%	28.86%		23.19%	22.03%
Bosna in Hercegovina	51.139	2.565.277		2.847.790	3.448.000
	10.99%	16.19%		16.75%	18.03%
Črna gora	13.812	377.189		419.873	517.000
	5.40%	2.38%		2.47%	2.70% ,
Makedonija	25.713	1.152.986		1.304.514	1.571.000
	10.14%	7.28%		7.67%	8.22%
Srbija	88.361	6.527.966		6.979.154	7.783.000
	34.54%	41.21%		41.06%	40.73%
Ožja Srbija	56.165	4.148.547		4.471.468	4.990.000
	21.96%	26.19%		26.31%	26.11%
Vojvodina	21,506	1.651.599		1.699.545	1.810.000
	8.41%	10.43%		9.99%	9.46%
Kosmet	10.690	727.810		808.141	988.000
	4.18%	4.59%		4.75%	5.16%
Podatki so zanimivi,	kajti iz njeh je	razdobju	od	leta 1948 do	1960 pri ne
ARGENTINA
Po vsej Argentini so bile 9. julija proslave 144. obletnice argentinske neodvisnosti. V Buenos Airesu je bila zahvalna služba božja v katedrali. Udeležil se je je predsednik senata dr. Guido, ki je v času odsotnosti predsednika dr. Fron-dizija vršil tudi posle predsednika republike, vsi ministri, člani diplomatskega zbora ter visoke civilne, vojaške in cerkvene osebnosti. Zvečer je bila v gledališču Colon slavnostna predstava. Peli so Verdijevo opero Traviata. Pri slavnostih v Tucumanu je pa bil navzoč notr. min. dr. Vitolo.
V Argentini smo imeli prejšnji teden izredno hudo zimo. Vso prostrano republiko je od juga do skrajnega severa zajel mrzel val. Po Kordiljerih so divjali hudi snežni viharji in zameti. Zaradi njih je bil ustavljen avtomobilski in železniški promet med Argentino in Čilom. Snežilo pa ni samo po gorah, ampak se je ozračje tako močno ohladilo tudi v nižavah, da so debele snežne odeje pokrile province Santa Cruz, Neu-quen, Rio Negro, Chubut, La Pampa ter dele provinc San Luis, Mendoza, Cordoba ter Bs. Aires. Najnižja temperatura je bila v mestu Jakobacci v prov. Bs. Aires, kjer so imeli —20 stopinj. Pri spomeniku Kristusu Odrešeniku je bila temperatura —15°. Prejšnji četrtek se jo močno ohladilo ozračje tudi nad Bs. Airesom ter so v središču mesta začele padati snežinke. Tako so nekateri videli sneg tudi v Bs. Airesu. Ta teden je mraz začel popuščati.
Vojska v Argentini še naprej preganja teroriste. V zvezi z odkritjem skrivališča orožja in razstreliva v Mendozi vojaške oblasti v tem mestu nadaljujejo z aretacijami ljudi, ki so bili v zvezi s teroristi. Tako so zaprli tudi nekega ing. Vargo. Spravljajo ga v zvezo s tatvino ogromne količine gelinita 4.000 ton v rudniku Malagiie. Več teroristov so zaprli tudi v Mar del Plati. Iz Tucuma-na so več teroristov prepeljali v Bs. Aires. — Vojaška sodišča so proti teroristom izrekla že več obsodb. Tako so jih v Cordobi obsodili 29. Kazni so od treh mesecev do 18 let. To kazen je dobil vodja teroristične skupine v Cordobi Bernard Gordillo, ki je bil pod Peronom na policiji strah in trepet vseh političnih pripornikov. Zato ga je policija iskala že od leta 1955, a ga pod prejšnjim guvernerjem “ni mogla” izslediti, čeprav je bil vedno v Cordobi. Tudi vojaško sodišče v Bs. Airesu je obsodilo več teroristov. Najvišjo kazen 25 let je dobil terorist Carmen Guzman.
V	San Luisu obsojene častnike, ki so sodelovali pri zadnjem poizkusu revolucije za zrušitev sedanje vlade, so prepeljali v Buenos Aires, nato pa v kaznilnico Magdalena v prov. Buenos Aires.
Na argentinski vlačilec Palermo so paraguayski vojaki, ko je plul ponoči po reki Alto Parana navzgor, oddali več rafalov. Argentinska vlada preučuje vso zadevo, nakar bo paraguayski vladi poslala zelo ostro noto, v kateri bo zahtevala, da mora tako izzivanje prenehati.
Minister za pravosodje in pouk dr. Mac Kay je zanikal govorice, ki se že dalj časa širijo, da bo vlada postavila komisarja na buenosaireški univerzi. Kot znano je rektor te univerze dr. Ri-sieri Frondizi, precej rdeče pobarvan.
V	provincijski igralnici v Tucumanu so odkrili velike nerednosti in zlorabe. Zaprli so precej nameščencev, med njimi tudi samega šefa personala.
Arhitekt Sanchez Zinny, ki je bil zaradi pozkusa zadnje vstaje v San Luisu zaprt, nato od vojaškega sodišča o-proščen, zatem pa znova zaprt na podlagi zak. določil o potrebi proglasitve vojnega stanja, je dobil od vlade dovoljenje,. da lahko zapusti državo in odide v inozemstvo v emigracijo.
razvidno, da se je število prebivalstva od zadnjega popisa do sredine letošnjega leta dvignilo za 2.120.000, kar predstavlja naravni prirastek za vsako leto povprečno 300.000 prebivalcev. Iz tabele je tudi razvidno, da naravni prirastek posameznih republik za skupno število prebivalstva Jugoslavije v
katerih raste, pri drugih pa pada. Raste pri naslednjih republikah v temle redu: Bosna in Hercegovina 1.84 %, Makedonija 0.94%, Kosmet 0.57%, črna gora 0.32%. Pada pa v Hrvatski za 1.83%, Vojvodini 0.97%, Sloveniji 0.81% in ožji Srbiji za 0.08%.
KRVAVA SVOBODA BELGIJSKEGA KONGA
(Nadaljevanje s 1. strani) steč si prvenstvo v vodstvu svoje nove države. Razvoj je šel že tako daleč, da se je komaj deset dni po osvobojenju, od ostale države ločila provinca Katanga, ki je najbcgatejše področje bakra in u-rana v belgijskem Kongu. Za predsednika se je oklical črnski vodja Moise Com-be, dosedanji črni guverner te province.
Iz belgijskega Konga so, kakor znano, med drugo svetovno vojno zahodnjaki pridobivali vse potrebne količine urana za izdelavo atomske bombe. Zaradi te V atomski dobi tako važne rude Belgija in z njo zahodne velesile budno zasledujejo razvoj v tej bivši belgijski koloniji.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
	SVOBODNA SLOVENIJA	Stran 3.
		
Ilovice isc Sfovettye^
Na zadnjem kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva je govoril tudi Edvard Kardelj. Med drugim je na-glašal, da je sedanja jugoslovanska u-stava že povsem zastarela in da pravzaprav ne odgovarja več sedanji stvarnosti ter da bo zato treba pripraviti novo ustavo.
V	Mariboru so po devetih letih letos znova uprizorili Verdijevo opero “Trubadur”. Dirigent je bil Janez. Komar, režiser Uršič, zborovodja pa Rakuša.
Proračun ljubljanske mestne občine za tekoče proračunsko leto dosega višino 940.100.0000 din.
Na eni zadnjih sej vseučiliškega sveta v Ljubljani je rektor dr. Dolfe Vogelnik poročal, da univerza pripravlja načrte za pozidavo novih vseučiliških objektov in, razširitev dosedanjih v prihodnjih šestih letih. To narekuje dejstvo, da se bo v tem času število slušateljev od letošnjih 7100 zvišalo na
12.000,	število učnega in pomožnega o-•sebja pa od dosedanjih 578 na 2000.
V	Komisiji za telesno kulturo LRS v Ljubljani so navajali, da so v komisiji njeni člani v načelu sklenili, naj bi se v Ljubljani ustanovila štiriletna Visoka šola za telesno vzgojo. V proračunu z,a tekoče proračunsko leto so ga za telesno vzgojo zagotovljeni krediti v višini 105.700.000 din.
V	Ljubljani je umrl od srčne kapi zadet vseuč. prof. za kazensko pravo na pravni fakulteti ter predstojnik za kriminologijo dr. Hinko Lučovnik. V predvojni Jugoslaviji je deloval na sodniji zlasti v tiskovnih zadevah, t. j. pri cenzuri listov.
Okrožno sodišča v Novi Gorici je obsodilo Franca Uršiča iz Šempetra na 3 leta strogega zapora zaradi vohunstva v škodo Jugoslavije, pred vojaškim sodiščem v Ljubljani pa je bil obsojen italijanski državljan Andrej Perko iz Gorice, ter jug. državljana z imenom Vodopivec. Tudi proti temu je bila razprava zaradi vohunstva baje v korist Anglije ter je bil Perko obsojen 10 let težkega zapora, Vodopivca pa na 3 odn. 2 leti.
Umrli so. V Ljubjani: Manca Mrak. upok. Tob. tovarne, Miheal Lah, Rozalija Stare, roj. Kovačič, Marija Schwarz-
mann, roj. Polh, ing. Franc Pirnat, Janez Selan, žel. upok., Anton Berdnik, Slavko 'ištrekelj, mizar, Marija Petrič, roj. Grohar, Jože Stanjko, Franc Dolinar, Elizabeta Iglič, roj. Rudi, Anton Grandošek, nadzornik proge v p., Marija Šlamberger, roj. Kosman, Marjeta Golob, roj. Majcen, Franja Burger, u-pok., Ferdo Čeplak, Nevenka Kumar, Ljubica Mašič, vdova generala, Marija Gregorač, upok. Tob. tovarne, Valentin Oblak, upok., Frančiška Sterniša, roj. Dimnik in primarij dr. Marko Korošec, šef traumatološkega odseka /kirurškega oddelka v Mariboru, Jernej Erdani, pos. v Polovčah, Marjana Pernuš, roj. Olip na Bledu, Ivan Glinšek, šolski upravitelj v Rogaški Slatini, Jože Kristan, u-pokojeni tkalski mojster v Kranju, Jožefa Razboršek, roj. Stadler, pos. v A-rji vasi pri Petrovčah, Ivan Hutter, nad-gozdar v p. v Hezmsdorfu, Rozalija Mušic, roj. Clarici, vdova po davčnem u-pravitelju in učit. v p. v Novem mestu, Andrej Pavlin, biv. žpk pri Sv. Katarini v Zalogu pri Cerkljah, Angela Le-vičnik, biv. trgovka v Kranju, Ivan Ju-retič, biv. hotelir na Bledu, Marija Sušnik v Trbovljah, Janez Zajc, žel. upok. na Stožicah, Janez Kranjc, sadjarski mojster v Radečah, Štefan Gal, nočni čuvaj v Kopru, Jožef Kranjc, nadučitelj v p. v Šmartnem ob Paki, Jože Kos, biv. mizarski mojster na Ježici, Ivan Tratnik, ključavničarski mojster v p. v Celju, Ivan Lampe, strojevodja v p. Kočevju, Jakob Bajc, pismonoša v p. v Škofji Loki, Rudolf Lenuček, upok. v Radomljah, Marija Golob, roj. Zidar v Gabrovki, Peter Poljanšek v Trebnjem, Marija Jogan, roj. Turk v Braniku, Jože Toman v Trbovljah, Zofija Vračun v Hrastniku, Silvester Skebe, župniški upravitelj na Lipoglavu, Franc Podlipnik, predilniški podmojster v p. v Litiji, Ivana Znoj v Zg. Kašlju, Ivan Kirbiš v Celju, Terezija Zupančič v Štefanu pri Trebnjem, Avgust Novak, zidar v Plešivici, Marija Rome, roj. Mehle, roj. Spreitzer v Zagorju ob Savi, Mimi Žumer, roj. Koren v Radovljici, Herman Steinbrenner, v. vrtnarski tehnik v Kopru in dr. Janko Klepec, upravnik Zdravstvene postaje v Rogaški Slatini;
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Sestanek zaupnikov SLS
ki je bil napovedan za nedeljo 3. julija, se zaradi izredno slabega vremena ni mogel vršiti in je preložen na nedelje 17. t. m. ob pol deseti uri dopoldne. Bo na istem kraju z istim dnevnim redom. Novih vabil ne bomo razpošiljali in veljajo vabila, ki so jih prejeli zaupniki za dan 13. t. m. Zaradi važnosti sestanka prosimo vse zaupnike, ki so vabila prejeli, da gotovo pridejo 17. julija.	Poverjeništvo SLS
BERNAL
Koline pri naših Prekmurcih
V Bernalu imajo naši rojaki iz Prekmurja svoje društvo, ki se imenuje “Slo-venec-društvo za vzajemno pomoč”. To društvo ima svoj lastni dom z veliko dvorano in odlično urejenimi prostori na ulici D. Rocha v Bernalu. V teh prostorih so redno društvene prireditve. Člani društva in razni gostje so vsako leto enkrat povabljeni na koline. Ob taki priložnosti odborniki društvu z g. Škrilecom na čelu postrežejo vse povabljene osebe s pristnimi prekmurskimi dobrotami. Tako je bilo tudi letos v ne-
deljo 10. julija, ko se je v domu na Bernalu skupaj z zavednimi prekmurskimi Slovenci zbrala tudi družba novo-naseljeni Slovencev in z njimi preživela lep popoldan. Našim prekmurskim rojak c m moramo iskreno čestitati k temu, da so si ustvarili tako lep dom in da
V	tem domu gojijo pristne slovenske navade.
SLOVENSKA VAS
Svež grob
V nede jo zjutraj 10. julija 1960 je po daljši mučni bolezni preminul “Koprivnikarjev oče” g. Jakob Pleško. Pokojnik se je rodil 23. julija 1895 v št. Pavlu nad Lipoglavom. Že zelo mladega so popolnoma zajele katoliške organizacije, v katerih je delal z vsem srcem in idealizmom. Udejstvoval se je pri “Orlu”, dramatskem odseku, pevskem društvu in Slovenski ljudski stranki v Sostrem. Svojih pet otrok je vzgojil v katoliškem jn narodnem duhu. Sin Jakob mu je padel kot slovenski domobranec leta 1945.
V	Lanusu žalujejo za njim poročene hčere Rozalija, Marija in Albina, v Sostrem pa hči Francika, Kot nezlomljiv nasprotnik komunizma je ob koncu druge vojne zapustil domovino in prebil prva leta v raznih taboriščih v Avstrij. Vetrinju, Št. Vidu ob Glini, Kellerbergu in Špitalu, odkoder je koncem leta 1948 i
prišel v Argentino. Zadnja leta je preživel na domovanju svojih hčera Marije in Albine v Slovenski vasi. Tudi vaščani Slovenske vasi se tihega in skromnega vzglednega soseda hvaležno spominjamo in se pridružujemo žalosti njegove družine.
Koline
Kakor je bilo najavljeno so bile preteklo nedeljo v Slovenskem domu v Lanusu “koline”. Že prejšnji dan je bilo okrog Doma vse živo. Zlasti mladi svet je hotel kolikor mogoče natančno videti, kako se zakolje prašiča, kakor so ga nekdaj klali doma, kako se delajo klobase in še sto drugih podrobnosti. S tem je bila pa napravljena istočasno najboljša propaganda z,a udeležbo na veselici prihodnjega dne. V mnogih hišah opoldne sploh kuhali niso, temveč so porabili priliko, da dajo materam gospodinjam zasluženi oddih. Od drugod so pa prišli nekoliko kasneje in prav pridno segali po klobasah in drugih svinjskih dobrotah. Domača godba in plošče pa so poskrbele, da je prišel na svoj račun tudi vsakdo, koe-ar so pete srbele. Društvo Slovenska vas, ki je bilo prireditelj teh vsakoletnih “kolin” je ob tej priliki prišlo do nadaljnih sredstev za pridobitev juridične osebe in za stroške, ki so bili ob napeljavi eletrčne-ga toka.
MENDOZA
Junijski spominski dan v Mendozi
Letos smo mendoški Slovenci imeli spominsko proslavo v počastitev protikomunističnih borcev na zadnjo nedeljo v juniju. Dopoldanska slovenska maša je zbrala mnogo rojakov, ki so prišli ta dan molit za padle svojce in počastit njihov spomin ob cerkvenih obredih, ki jih je po sv. maši opravil naš dušni pastir g. Jože Horn. Med službo božjo je imel tudi pomemben govor, v katerem je poudaril, da borba, ki so jo junaško bojevali naši narodhi junaki, še ni končana in se moramo tega vsi dobro zavedati. Gre z,a osvoboditev naše domovine in vsega sveta pred brezbožnim komunizmom. Med mašo je pod vodstvom ravn. Marka Bajuka prepeval naš zbor, ki je k spominskim molitvam po končani daritvi zapel še dve žalo-stinki.
Popoldne smo se zopet zbrali v našem Domu k spominski proslavi. Dvorano je svetemu spominu primerno z našo narodno zastavo in veliko trnjevo krono opremil g. Rudi HirseheggeT. Za uvod je zbor zapel žalostinko Oče naš. Nato je društveni predsednik g. Luka Grintal v uvodnih besedah opozarjal rojake, zlasti našo dbrašeajočo mladino, naj vsi gledamo na to, da se bomo lahko kot vredni sinovi slovenskega naroda in vredni bratje ter sestre naših padlih^ junaških borcev, prežeti njihovega borbenega duha za sveto stvar, zbirali pod streho tega Doma. Težko odgovornost si nakopavajo tisti, ki se danes s krivičnimi očitki slušajo kratiti čast in dobro ime slovenskih protikomunističnih borcev. Prav tako greše tisti, ki so gluhi za klic Cerkve, ko nas poziva v sveti boj proti svetovnemu brezboštvu.
Sledila je v moškem zboru žalostinka Vigred se povrne z dodatno prigodniško kitico (ravn. M. Bajuka):
Tam v Kočevskem Rogu zdaj počivate; tam pri večnem Bogu raj uživate.
Iz srca vam kličemo:
“Prosite zdaj za nas, da se srečni snidemo v Bogu vsi pri vas!”
Globoka in presunljiva tišina je zavladala v dvorani, ko je Bajukov Andrej nato iz Zgodb neznanega junaka (Lojzeta Novaka) z. dramatično dožive-tostjo recitiral prizor uboja slovenskega domobranskega sina v njegovi rojst-
DR. FILIP ŽAKELJ — SREBRNO-MAŠNIK
Pred 25. leti v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika semeniški spiritual v Adrogueju g. dr. Filip Žakelj. Ta jubilej je proslavil v šžmeniški kapeli v Adrogueju.
Srebrnomašnik dr. Žakelj se je rodil
2.	maja 1907 v Horjulu. Klasično gimnazijo in blogoslovje je študiral v Ljubljani. Po posvetivitvi v duhovnika je bil 4 leta kaplan v Sostrem, 1. 1939 bil imenovan za prefekta v Škofovih zavodih v Št. Vidu. Leta 1941 so ga nacisti pregnali, istega leta je bil nato imenovan za stolnega vikarja v Ljubljani. Poleg svojega dela v stolnici je bil asistent pri raznih skupinah KA. Leta 1945 je odšel v begunstvo. Po končanem doktoratu v Bagnoliju v Italiji je bil imenovan za docenta svetopisemskih ved na ljubljanski begunski bogoslovni fakulteti najprej v San Luisu, nato pa v A-drogueju v Argentini. Poleg sv. pisma stare in nove zaveze je v bogoslovju poučeval še naslednje predmete: Nauk
ni hiši pod rafalom partizanskih krogel.
Sledilo je obsežno in zanimivo predavanje prof. B. Bajuka, ki je v svojih izvajanjih najprej v mislih popeljal poslušalce na množične grobove protikomunističnih borcev širom slovenske zemlje, ki so legli po nedokončeni borbi v neblagoslovljeno, pa z lastno krvjo posvečeno domačo zemljo. To njihovo borbo smo sprejeli kot dediščino mi vsi, ki čutimo z narodom in se zavedamo, da smo vključeni v tisto polovico sveta, ki se bori proti sodobnemu brezbožnemu komunizmu. In če se hočemo in m.oramo s. svojim zagrizenim sovražnikom uspešno boriti, ga moramo v podrobnosti poznati. In tako je govornik prišel na prikazovanje današnjega komunizma in njegovega uspešnega uveljavljanja na različnih koncih sveta od rdeče Kitajske, preko Vzhodne Nemčije in Jugoslavije do dežel na našem novem kontinentu. Posebno nas je vse presunilo pismo, ki ga je dva meseca pred smrtjo pisal kardinal Stepinac ju-slovanskim sodinm oblastem. Iz nazornih opisov in podrobnih podatkov se nam je globoko v srce vtisnil jasen zaključek, da “borba, za katero so umirali naši domobranci, še ni doknčana! Nadaljevati jo moramo in bomo še morali v tej ali oni obliki — mi, ki danes živimo, in morda tudi še oni, ki pridejo za nami!”
SAN MARTIN
Dveletnico smrti svetnika Karla Škulja bomo obhajali prirednji teden. Zato-bo po naročilu Slovenske besede v nedeljo 24. julija cb pol deveti uri dopoldne sv. maša zadušnica za pokojnega sanmartinskega slov. župnika v farni cerkvi. Nato bodo odšli odborniki Slovenske besede na grob svojega pok. ustanovitelja, kjer bo naš novi dušni pastir č. g. Jože Jurak izmolil molitve za mrtve. Slovenska beseda vabi vse rojake iz San Martina in tudi od drugod, da ob tej priložnosti prihite na sanmar-tinsko pokopališče.
Vsak teden ena
MATI
Simon Jenko
Dete revno, dete malo, kdaj mi bodeš poplačalo, kar sem zate skrbna mati morala in bom prestati?
Sem pod srcem te nosila, v bolečinah porodila, zate noč in dan skrbela zate sem in bom živela.
Postelj kolikrat postlala, zibel tvojo sem zibala, pesem ti zapela sladko, da zaspalo si čez kratko.
Čezte se potem nagnila, srčno sem Boga prosila: "Oče, hudega ga brani, meni, sebi ga ohrani!"
Dete malo in ubožno, bodi pridno in pobožnoi!
S tem skrbi mi boš plačalo dete revno, dete malo! * V
o Cerkvi, liturgiko, asketiko in mistiko ter cerkveno govorništvo. Maja meseca 1960 je postal tudi spiritual v bogoslovnem semenišču. To odgovorno mesto ima še danes.
Srebrnomašnik dr. Žakelj pa ni znan samo v Argentini kot profesor in spiritual v bogoslovnem semenišču, ampak tudi kot pisatelj raznih člankov v verskih listih. V teh je sodeloval že doma. Zlasti v pridigarski prilogi “Vzajemrio-sti” ter z liturgičnimi članki v reviji “Božje kraljestvo”. V emigraciji v glavnem sodeluje s svojimi prispevki v verski reviji “Duhovno življenje”, po smrti vseuč. prof. dr. Ivana Ahčina je prevzel tudi uredništvo duhovniške revije “Omnes unum”. Že prej pa je po smrti prelata dr. Odarja prišel v tiskovni odbor Južnoameriške Baragove zveze, kjer mora skrbeti zlasti za “Baragov vestnik”. knjižici “Barago na oltar”, ki je izšla za 100-letnico njegovega škofovskega posvečenja je Baragove kreposti opisal v razpravici “Spoznajmo Barago”. Za Mohorjevo družbo pripravlja že od leta 1955 življepisne črtice svetnikov in svetnic, ki so bile proglašene pod Pijem XII. pod naslovom “Živi evangelij”. Vseh zvezkov bo 6 odn. 7. Prav tako je v tisku obširen molitvenik “Zdrava, Marija, milosti, polna” v čast Materi božji. Ta molitvenik bi bil moral iziti že za 50-letnico kronanja Marije Pomagaj in za 100 letnico Marijinih prikazovanj v Lourdu. Poleg dr. Žaklja je pri tem molitevniku sodelovalo še nekaj drugih duhovnikov ter tudi nekaj bogoslovcev. Sedaj pripravlja Šmarnice.
K srebrnomašniškemu jubileju g. dr. Žaklju čestitamo ter mu iz srca želimo, da bi dočakal še vse ostale življenske in duhovniške jubileje v polnem zdravju in moči ter da bi Bog spremljal vse njegovo delo pri vzgoji novih slovenskih duhovnikov.
KUPITI DOBRO BLAGO JE PAMETNO! PLAČATI DRAŽJE, KAKOR JE VREDNO, NE NESPAMETNO!
BODI MODER TER KUPI DOBRO IN POCENI!
VSE PRVOVRSTNE HIŠNE TER ELEKTRIČNE PREDMETE TI NUDI PO NAJNIŽJIH CENAH IN ODPLAČILNIH POGOJIH
CERRITO 2245 Lomas del Mirador
SLOVENSKO SLAVJE V MAR DEL PLATI
Od jugoslovanske kolonije, ki je precej raztresena in slabo medsebojno povezana, je slovenski del še najbolj enoten. Med tem, ko se Srbi in Hrvati radi izgubljajo v brezplodnem pogrevanju starih nesoglasij in starih grehov, se, je slovenska skupnost, hvala Bogu, vsaj pri nas v Mar del Plati, otresla brezmiselnih razprtij. Vsa naša kolonija se smatra kot ena sama družina, katero povezuje ljubezen do svojega naroda.
Pod tem vidom so vse naše zabave, katere : radi obiskujejo tudi dobromisr leči Srbi in Hrvati. Pri naši pesmi se kar dobro počutijo in včasih celo sami z nami prepevajo. Za te zabavne prireditve se razlogi vedno lahko najdejo.
Tako je bilo pod geslom “Naj srečen Vam bode obisk domovini, na k’tero nas vežejo dragi spomini”, napisanim z velikimi črkami na 5 metrov dolgem plakatu okusno okrašene dvorane slovenskega hotela “Diso” pripravljeno v nedeljo 3. julija g. Branku Furlanu prijateljsko kosilo. Nad 120 prijateljev
Furlanove družine, ki uživa v Mar del Plati velik ugled in sloves, zaradi podjetnosti njenih članov, in med nami še posebno za radi njihove narodne zavednosti, se je zbralo, da se še pred odhodom snidejo z bodočimi izletniki in jim zaželijo prijetno potovanje.
G. Branko, ki bo ob koncu t. m. odpotoval s svojo drago materjo, ugledno gospo Josipino in ljubko soprogo gospo Elviro1, na obisk svoji rodni vasi Branica v Vipavski dolini, je v imenu prijateljev in slovenske skupnosti s priložnostnim govorom pozdavil g. Dr. Vekoslav Kisovec in jim poželel pri obisku Slovenije mnogo zadovoljstva in uživanje prirodnih lepot Jugoslavije. Kot “popotnico” mu je na potovanje dal izročiti v imenu skupnosti priložnostno pesmico, katera naj izraža misli in želje tukajšnje kolonije, naše domotožje po domovini in naše pozdrave rojakom doma.
Ga. Danica Gorkičeva jo je nato s zvonkim glasom recitirala. Glasi se pa takole:
'"el j a se, Branko, že Tebi spolnjuie, ko se odpravljaš zdaj v rodni svoj kraj, ko iz dežele te mrzle in tuje ladja popelje v slovenski Te raj.
Onstran Atlantskega tam Oceana narod naš čuvajo Alpske gore, tamkaj ob sinji obali Jadrana bratje in sestre, očetje žive.
Ko bodeš stopil na tla domovine, z dušo poljubi to zemljo, ki naj s ponosom srce Ti prešine, večno ljubav ji prisezi zvesto.
Tamkaj pozdravi planine, livade, hribe, doline in bele vasi, polja obdelana in vinograde, pisano cvetje, ki hiše krasi.
Tam jim povej, da prinašaš pozdrave in neizmerno ljubezen od vseh svojih rojakov iz mrzle daljave na že pozabljenih tujih teh tleh.
Reci še to, da slovenski rojaki po domovini samo hrepene in da jih dnevno ob priliki vsaki v rodni domači kraj vleče srce.
Z vrta domače prinesi nam grede nagelj rudeči, naš narodni cvet, da še boli živo v spomin nam privede rodni naš kraj in slovenski naš svet.
Za to z občutkom izvedeno recitacijo je ga. Danica žela burno odobravanje vseh prisotnih.
Ko se je dvorana umirila, je nasto-
pila mlada učenka Marta 'Štrukljeva, ki je v skladnih slovenskih verzih skorajšnjim izletnikom zaželela prijetno prijetno potovanje in mnogo sreeč, za kar so jo poslušalci nagradili z živahnim aplavom. Nato je pristopila k slavljencu še najmlajša učenka Sonji-ca Gorkičeva in v vezani besedi pozdravile bodoče popotnike s prošnjo, da odneso pozdrave naše skupnosti vsem rojakom v domovini. Plavovlasi deklici so vsi toplo aplavdirali.
Po končanem govoru in pozdravnih recitacijah je vidno ginjen povzel besedo g. Branko Furlan, ;ki se je v imenu svoje matere in svoje soproge, kakor tudi svojem lastnem imenu v izbranih besedah zahvalil svojim prijateljem in rojakom na izkazani pozornosti in krasni prireditvi.
Da se je pa ta prireditev mogla tako lepo razviti, gre zahvala naši primorski rojakinji ugledni gospe Emiliji Kju-der Zanichellijevi, ki je v ta namen dala na razpolago hotelsko dvorano in s svojo izvrstno kuhinjo in kulinarsko u-metnostjo zadolžila vse prisotne in žela splošno priznanje. Znaten del bremena za skrbno pripravljeno slavnostjo poje-
dino je padel tudi na rame v narodnih krogih spoštovane gospe Zore Lah-Rančnikove, ki je, kakor vedno, pri vsaki prireditvi tudi ob tej priliki s svojim požrtvovalnim delom propomogla, da je banket tako odlično uspel.
Pri vsem tem moramo pa še posebno poudariti velike zasluge ge. Danice Gorkičeve, ki je vložila ves svoj trud in dragoceni čas v organiziranje te sijajne prireditve, katero je do vseh podrobnosti izvedla do kraja v veliko priznanje in pohvalo povabljencev. Enako zasluži vse priznanje ga. Vida Markuzova, ki je s svojo znano vljudnostjo in spretnostjo pripomogla, da je postrežba pri sloven-nem obedu, bila prvovrstna in potekla na splošno zadovoljstvo številnih gostov.
V dobrem razpoloženju se je seveda po izvrstnem kosilu in dobri kapljici zavlekla zabava ob zvokih harmonike, petju in plesu precej dolgo in so se prijatelji še le kasno zvečer razšli.
Končno je treba še dodati, da je g. Otelo Zanichelli vso prireditev z govori, recitacijami in ubranim petjem močnega mešanega zbora posnel na trak ter ga izročil g. Franku Furlanu za spomin.	—c-
S POTI V KRALJESTVO PALČKOV
To prihodnjo nedeljo, ki je tik pred nami, bo otroški praznik. Resničen in lep praznik za vse naše male. Morebiti tudi za mnoge že velike, ki se včasih radi zatopijo v očarljivi otroški svet, poln ljubezni in dobrote in v njem odplavajo v daljno preteklost, ki je bila ena sam velika in svetla sanja...
Vse bo res svetla sanja, polna luči in žuoboreče pesmi ter pravljičnih čarov. Svet nepozabne sreče in sladkega otroškega pričakovanja.
Vse to in še marsikatero presenečenje nam bo odkrila otroška igrica “V kraljestvu palčkov”, ki ji bo vdihnila življenje šolska mladina Slomškovega tečaja v Ramos Mejia ter nam na ste-' žaj odprla vrata v čar čudežnih pokrajin. . .
Na skrivaj sem se zmuznil za trenutek v zakulisje priprav za to pravljično igro. In ko bi ne bil prav uren in previden, bi jo bil skupil; kajti obe, ki jo pripravljata, previdno molčeči, gdč.
SLOVENC
SEV. AMERIKA
Ing. Vladimir Remec 80 letnik
Dne 15. maja je v krogu svoje družine v Čikagu slavil 80 letnico svojega življenja ing. Vladimir Remec. Njegov življenski jubilej sta proslavili tudi či-kaška podružnica Lige in tamošnji odsek Slov. kat. akad. starešinstva. Proslava je bila 21. maja. Jubilantovo živ-ljensko pot in javno delovanje je v govoru prikazal Alfred Fišinger, zatem pa je Mladinski zbor zapel več slovenskih pesmi.
Ing. Remec ima trdo življensko pot za sabo. Ko je bil star komaj tri leta, je izgubil očeta. Mati vdova je storila vse, da mu je z bratom Bogomilom o-mogočila srednjo in visokošolsko' izobrazbo. Kot diplomirani strojni inženir dunajske Visoke tehnične šole je odšel v Sev. Ameriko. Od 1. 1905-1911 je delal pri General Electric Co, pozneje pa pri Westinghouse Electric Co . L. 1911 se je vrnil v domovino ter postal ravnatelj Zavoda za pospeševanje obrti. L. 1918 je bil imenovan v prvi slovenski narodni vladi za ministra za javna dela. Pozneje je ustanovil tovarno upognjenega pohištva v Duplici pri Kranju. Partizani so jo leta 1941 Zažgali, pozneje bila obnovljena ter so jo komuni-
učiteljica Anica in ga. režiserka Ema, sta opazili moj radovedni nos, ki je kukal skozi špranjico, in se grozeče pognali proti meni. “Zgini, firbec, nemarni!”
A to vam izdam: kar sem videl, priča, da bo presenečenje veliko, da bo igrica nekaj božanskega, prav res kraljevskega, kajti osupel sem obstal pred resničnim kraljem, odetim v dragocen plašč, na glavi s pravo zlato krono, polno dragocenih in bleščečih kamnov... pred tropom čarobnih vil in celo četo bradatih možicljev — najbrž so bili to palčki. . . predvsem pa pred prebrisanim dvomim norčkom, ki s svojo spretnostjo ohranja dobro voljo na kraljevem dvoru, in... Ne morem vsega z besedo izraziti. Vsak sam mora videti z odprtimi očmi in pazljivo poslušati...
Zato: Mamice in očki, pripeljite vse male in željne “V kraljestvo palčkov, da bodo potem še mesce in mesce dolgo čebljali z vami o njem. Sreča malih se bo prelila tudi v vaša srca... -jkc
I PO SVETU
sti leta 1945 zaplenili.
Vse svoje življenje je bil odločen katoličan in narodnjak, česar nikdar ni skrival. Obvladal je več slovenskih jezikov ter je n. pr. iz ruščine prevedel Turgenjeve Lovčeve zapiske.
V zakonu z go. Heleno, roj. Pollak se jima je rodilo 5 sinov. Najstareji Vladimir poučuje na tehničnem zavodu v Čikagu, drugega sina, pok. Jakoba so Angleži vrnili titovim komunistom, ki so ga ubili, tretji sin Peter je prof. mednarodnih ved na Fordham univerzi v New Yorku. Trenutno je na študijskem potovanju v Švici in na Nizozemskem. Četrti sin Andrej je kemični inženir. Sedaj je na poslovnem potovanju na Japonskem, najmlajši sin Matija je pja elektrotehnični inženir.
Jubilant je po prihodu v Ameriko najprej delal kot inženir, nato pa je poučeval v inženirski šoli. Sedaj je v pokoju. K 80. letnici mu tudi Sv. Slovenija čestita in mu želi še mnogo let!
Odvetnik Robert M. Debevec, sin pok. Jakoba Debevca, urednika in lastnika Ameriške domovine, je v Willowicku odprl lastno odvetniško pisarno.
Na univerzi v Derkeleyu v Kalif, je promoviral za doktorja medicine Anton Ravnik. Njegov mlajši brat Aleš je pa
istega dne in na isti univerzi diplomiral za lekarnarja. Oba sta sinova živino-zdravnika dr. Antona Ravnika, znanega goriškega javnega delavca iz Kanala ob Soči, ki sedaj deluje na poizkusnem oddelku univerze v Berkeleyu. Dr. Ravnik je med Slovenci znan tudi po svoji knjigi “Domači živinozdravnik”.
KANADA
Letovišče župnije Marije Pomagaj v Torontu so odprli v začetku junija. Odprto je vsako nedeljo. Rojaki so dopoldne lahko najprej pri maši, nato pa morejo v prosti naravi preživeti dan.
Prvo sv. obhajilo v slovenski fari Marije Pomagaj je bilo 5. junija. K obhajilu je šlo 29 slov. otrok: 12 dečkov in 17 deklic.
IZ TEDNA V TEDEN
Papež Janez XXIII je imenoval kanclerja kat. Cerkve, kardinala Copella za člana osrednje papeške komisije za prireditev vesoljnega cerkvenega zbora.
V Moskvi so objavili, da bo ameriški letalec F. Powers prišel pred izredno sodišče, ki ga bo sodilo zaradi vohunstva.
Sovjeti so sporočili, da so junija meseca poslali v vsemirje v višino 208 km z znanstvene svrhe raketo v dvema pse-ma in zajcem. Pravijo, da so živali dobili v zadovoljivem stanju nazaj.
Japonska vladna liberalno-demokrat-ska stranka, katere predsednik je No-busuke Kishi, predsednik sedanje japonske vlade, ki je sklenila z ameriško vlado vojaško obrambno pogodbo za 10 let, je po viharnih demonstracijah komunistov proti tej pogodbi, dosegla že drugi volilni uspeh. Kajti vladni kandidat guverner Kiroshi Kusihaja je bil znova potrjen na tem položaju z veliko večino nad socialističnim nasprotnikom. Tako se politični položaj na Japonskem utrjuje ter vedno bolj prevladujejo trez-hi elementi, ki sedaj uvidevajo, kako daleč so jih potegnili komunisti s svojimi izgredi v Tokiju, zaradi katerih ni mogel tja gen. Eisenhower.
NOVA SLOVENSKA KNJIGA
V začetku meseca julija bo v Rimu izšla nova slovenska knjika z naslovom “Vodnik po Rimu”. Knjigo je napisal znani slovenski javni delavec, ki že več let biva v Rimu in zato temeljito pozna Vse zanimivosti večnega mesta. Izdala in založila pa je to slovensko delo Alma Mater ustanova Propagande fide, kjer deluje kot podravnatelj Slovenec mon-signor Jezernik. Knjiga ima 200 strani žepnega formata in stane 1 dolar.
“Vodnik po Rimu” vsebuje poleg Vivoda opis rimske zgodovine in oris klasičnega Rima. Sledijo naslednja poglavja: Marsovo polje, V senci bazilik, Dva svetova, Ob Apijski cesti, Ob bregovih
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
IS u ni ar, SRL
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658 - 7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio apartov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
SLOVENCI IZ SAN MARTINSKEGA PODROČJA
Vsi, ki vidite in čutite potrebo po Slovenski hiši v San Martinu, središču kulturnega in družabne-, ga življenja, in ste pripravljeni sodelovati ter moralno in materialno podpreti prizadevanja za dosego zaželenega cilja slovenske skupnosti v San Martinskem področju
ste Vabljeni na sestanek
v nedeljo 17. julija
v cerkveni dvorani v S. Martinu po slovenski sv. maši.
J A V N I NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
Tibere, Izven rimskega obzidja, Vatikan, Izleti v rimsko okolico. Knjigi so priložene štiri velike,in 12 manjših slik največjih rimskih zanimivosti, tlorisi štirih glavnih bazilik, skica vatikanske države in zemljevid Rima. Dalje je priloga z vsemi podatki, ki se nanašajo na letošnje olimpijske igre v Rimu, kar posebno zanima vse športnike.
Nakup nove knjige toplo priporočamo tudi našim rojakom, da poživijo spomin na to, kar so svoj čas že videli. Velik užitek pa bo nudila knjiga tudi tistim rojakom, ki Rima niso videli, pa ga bodo iz tega slovenskega dela lahko spoznali. Naročila sprejema iz prijaznosti “Svobodna Slovenija”.
ŠAHOVSKI TURNIR JOŽE ŠINKOVEC
Z veliko vnemo se je v soboto, dne 9. t. m. nadaljevalo šahovsko tekmovanje v Našem domu v San Justo. Od sedemnajst igralcev je bil odsoten samo Benko. Odigrali so čez trideset partij. Izgleda, da bi vsak rad čimpreje odigral osem partij, ki jih določa pravilnik za plasiranje v drugo polovico turnirja. Iz lestvice je razvidno, da so mnogi že dosegli in prekoračili določeno številko, vendar jih je še nekaj, ki bodo morali v soboto igrati vsaj štiri partije, če bodo hoteli do konca ostati v turnirju.
Nova presenečenja so bila Trpinova zmaga nad Močnikom in Jerebova nad Šušteršičem. Isti Jereb je imel že na pol dobljeno partijo s Krištofom, edinim do sedaj še nepremaganim, pa je zaradi slabe poteze izgubil kraljico in s tem seveda tudi igro. Pri šahu je ena slaba poteza, po dve ali več urnem dobrem igranju, igralcu lahko usodna. Jerebu naj bo v tolažbo, da jih delajo tudi šahovski, mojstri ne velikih mednarodnih turnirjih. Od igralcev je treba omeniti Mehleta, ki je z enajstimi odigranimi partijami, dosegel sedem in pol točk ter postal resen kandidat za enega od prvih mest.
Lestvica odigranih partij:
Kratice: I — igrane, D — dobljene, N — neodločene, — Z — zgubljene, T — točke.
Ime	I	D	N	Z	T
Marolt	(12	9	—	3	9
Močnik	12	8	2	2	9
Krištof	8	8	—	—	8
Mehle	11	7	1	3	7%
'Šušteršič	10	7	1	2	7%
Oven	11	3	2	6	4
Pavlič	5	3	1	1	3 Va
Urbančič	11	3	—	8	3
Poštajnar	6	2	2	2	3
Trpin	5	3	—	2	3
Vodnik C.	10	2	1	7	2%
Kavčič	8	2	1	5	214
Eosančič	6	1	2	3	2
Erjavec	7	1	1	5	1%
Benko	6	il	—	5	1
Jereb	4	1	—	3	1
Polanc	4	—	—	4	—
OBVESTILA
Šesti kulturni večer Slov. kult. akcije bo v soboto dne 16. julija ob 19. uri v dvorani Bullrich, Sarandi 41. Spored: I. del: Slovensko - slovaški kulturni stiki (dr. Tine Debeljak); Ob stoletnici rojstva Martina Kukučina (napisal prof. dr. S. Mečiar); — Odmor. — II. del: Beseda o slovaški emigracijski književnosti, o pisatelju Hronskem in pesniku Dilongu (dr. Tine Debeljak); J. C. Hron-sky: Svet na Razdrtem (fragment iz najnovejšega romana — bere Božo Fink); R. Dilong: Pesniku (v spomin F. Balantiča, bere ga. Vanda Martelanc); R. Dilong: Pesniku (recitira avtor sam).
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 6775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
Padlim domobrancem v spomin' _ sta
SDO in SFZ pripravila proslavo, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob pol štirih v organizacijskih prostorih na Pristavi v Mo-ronu. Na sporedu so: domobranske pesmi, pevske točke zborčka SDO, član SFZ — bivši domobranec bo pripovedoval svoje doživljaje ter recitacije.
Za padle domobrance bo na pristavi tudi sv. maša.
Slovensko mladino prisrčno vabita Odbora SDO in SFZ.
Prihodnji sestanek Zveze slovenskih srednješolcev bo v nedeljo' 17. julija po sv. maši v Slovenski hiši. Predaval bo g. direktor A. Orehar. Vsi dijaki vabljeni. Odbor.
Slovenci iz San Justa vabljeni na informativni sestanek v nedeljo 24. julija ob 9.30. uri dopoldne v prostorih Našega doma. Namen sestanka je razgovor o gradnji novih prostorov.
V	nedeljo 24. julija 1960 ob 16. uri bodo igralci društva Slovenska Vas podali v Slovenskem domu v Slovenski vasi F. S. Finžgarjevo igro Veriga. Režira g. Ludvik Štancer, sodelujejo pa najboljše moči dramatskega odseka. Vstopnina zmerna. Vsi vljudno vabljeni! Odbor društva Slovenska Vas.
Ob prazniku zavetnika krščanske dobrodelnosti sv. Vincencija Pavelskega, 19. julija, Vincencijeva konferenca prosi rojake, da se spomnijo revežev in nanje darujejo. Posebni namen te zbirke je zbrati potrebna sredstva za prošnje iz notranjosti dežele (po skupnem dogovoru čč. gg. dušnih pastirjev). Zato bodo v nedeljo 24. julija pobirali člani Vincencijeve konference pred cerkvami v San Justu, Ramos Mejia, Capital — slovenska kapela, v San Martin, Slovenska vas pri Lanusu in Carapachay pri slovenski maši.
V	Floridi in v Berazategui pa pri sv. uri 4. avgusta. Tudi v tovarnah, kjer delajo Slovenci, bodo prosili rojake za darove. Darove pa more vsak izročiti tudi v Dušnopastirski pisarni na Ramón Falcon 4158.
Ob priliki stoletnice rojstva ge Ane Konštancije Payman, matere dr. Julije Payman in prababice zlate Hadžič-Payman, bo sv. maša v nedeljo 17. julija v kapeli v ulici Saavedra v Ramos Mejia ob desetih dopoldne.
■ Naprošeni so zlasti vsi Celjani, da se udeležijo te sv. maše in molijo za dušni blagor pokojnice.
Njena hčerka dr. Julija Payman bo ob tej priliki v duhu položila na njen grob njigo “Šopek”, ki bo v prodaji v Dušnopastirski pisarni, Ramón Falcon v Buenos Airesu.
Knjigo “Dnevi smrtnikov”, prvo zbirko slovenskega izseljenskega pripovedništva, lahko dobite v Dušnopastirski pisarni ali naravnost pri založnici SKA, Alvarado 350, Ramos Mejia.
OTVORITEV
novo tlakovanega odboj kinega igrišča na prostorih S F Z - SDO V M O R O N U
s tekmo
ZAVOD A D R O G U E — SFZ Moron
Odločilna tekma za pokal!
Vsi "navijači" bodo dobro postreženi.
Dekleta bodo kuhala, fantje stregli, vsi skupaj se pa bomo prijetno zabavali.
NA SVIDENJE!
SFZ — SDO
V nedeljo 17. 7. točno ob 17h vabi slov. tečaj A. M. Slomška vse Slovence v Buenos Airesu na eno naj lepših otroških igric
rr
rr
V KRALJESTVU PALČKOV
(Josip Ribičič)
v lepo, novo in prostorno dvorano pri sestrah Dominikankah v Ramos Mejia (poleg župne cerkve). Predprodaja vstopnic pri ge. Emi Blejec, French 94, R. Mejia.
Dobiček za Slomškov dom.
NEDELJA 24. JULIJA 1960 ob 16. uri
V SLOVENSKEM DOMU V LANUSU NARODNA DRAMA
VERIGA
Spisal F. S. Finžgar	Režija: Ludvik Štancer
Vstopnina nizka
Vabi odbor društva “Slovenska vas"
Naš doni v San Justu
vabi na
nagradno tekmovanje kegljačev
V NEDELJO DNE 17. JULIJA 1960 V DRUŠTVENIH PROSTORIH.
Prva nagrada: lepa moška zapestna ura.
Začetek ob 10. uri dopoldne. Opoldne kosilo — popoldne prosta zabava s plesom. Ves dan bo v športni sobi odprta razstava načrtov nove dvorane in novih društvenih prostorov. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
NAŠ DOM — Hipólito Irigoyen 2756, San Jusfo
Naznanjamo žalostno novico, da je danes, previden s tolažili sv. vere, v 65. letu starosti mirno v Gospodu zaspal, naš predobri oče, stari oče, tast in brat,
gospod JAKOB PLEŠKO
Za pokojnikom žalujejo:
Rozalija por. Mele, Frančiška por. Levec, Marija por. Koprivnikar in Albina por. Koprivnikar, hčere; Ivan Mele, Franc Levec, Alojzij Koprivnikar in Franc Koprivnikar, zetje; Ivana por. Joželj, sestra, vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo.
Lanus, Bizovik, Sostro, 10. julija 1960.
Polna zaupanja v božje usmiljenje sporočam, da mi je v torek 5. julija 1960 po težki in dolgi bolezni umrl dragi mož
gospod MILAN KOGOVŠEK
Pogreb je bil v sredo 6. julija na pokopališče v San Justo.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvalim g. Janezu Langusu, ki ga je v bolezni tolažil, dr. Alojziju Bercetu, ki je storil vse, da bi mu rešil življenje ter gg. Janku Merniku in Janezu Kalanu za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti; dalje se iz srca zahvaljujem stricema, teti in bratrancem in vsem, ki so našemu dragemu pokojnemu Milanu med boleznijo bili vedno ob strani, ga obiskovali in mu na kakršenkoli način lajšali trpljenje, kakor tudi vsem tistim, ki so ga spremljali k njegovemu zadnjemu počitku in tistim, katerim je Milanova smrt vzbudila blaga čustva do tistih, ki jih je zapustil. Prav tako moja najtoplejša zahvala vsem darovalcem lepega cvetja.
Vsem: Iskreni Bog plačaj! Transradio, julija 1960.
Julijana Kogovšek
žena