pnstntiui »*«*■««■ ■ mlmbiil hm Cbbu Din t** Simrmski aom SIWJ. 248 B Dublloni, ponsilclick 20. dctanbca 1931 leto II. Kljub grožnjam svetovnega tiska in sporazumevanja med Evropo in Ameriko: Japonci prodirajo na jug od Šanghaja Hangčov, 20. decem. o. Z včerajšnjim dnem ko pričele japonske čete prodirati proti luki Hang-čov, južno od Šanghaja. Japonski vojaški krogi so mnenja, da se bodo boji pričeli že prihodnje dni. Mesto Hangčov je eno najlepših in najznamenitejših mest Kitajske. Ime tega mesta nahajamo že pred več tisoč leti in je bilo od leta 1127. do 1276 .glavno mesto Kitajske. Danes ima mesto nad pol milijona prebivalcev in ni samo velika luka, temveč tudi važno trgovsko mesto, kjer so ogromne tovarne za svilo in zlati brokat. Japonci se približujejo Hangčovu od treh strani in si-eer: ob železniški progi Šanghaj-Hangčov, ob cesti Nanking-Hangčov in od vzhoda ob obali. Po več dnevih popravljanja cest so Japonci imeli lepe uspehe v prodiranju. Do sedaj niso naleteli na noben odpor, ki bi ga bilo vredno omenjati, pač pa se nadejajo, da so vse kitajske čete zbrane pred mestom, katerega hočejo trdovratno braniti. Pred samim mestom z vso naglico delajo strelske jarke in druge obrambne naprave t namenom, da sadrže Japonce, dokler bo to mogoče. Na obeh straneh dobivajo velika ojačenja. Obrambo mesta bo vodil general Hvang Hsiaohsung, ki je tudi guverner pok" 'ne Čekiang... On ne bo vodil samo obrambe mesta, marveč bo poskusil nov način v bojevanju, f Šanghaj, 20. decembra, o. Svetnik japonskega poslanstva v Šanghaju se je vrnil včeraj iz Nankinga in pravi, da je v Nankingu še vedno nad 20.000 kitajskih strelcev, kljub temu da je Nanking v japonskih rokah. V Nankingu so pričeli z generalnim čiščenjem. Japonci vsa trupla sežigajo. Nadalje poroča, da v Nankingu ni bilo niti eno poslaništvo poškodovano. Cankaišek pripravlja kitajski odpor Tokio, 20. decembra. AA. Japonska politična javnost pripisuje velik pomen konferenci, ki jo je sklical Čangkajšek v Hankov in ki se je udeleže najpomembnejši kitajski politiki in generali. Napovedujejo, da bodo na tem posvetu razpravljali o novi organizaciji nadaljnega odpora proti Japonski. >JJumi uri« razpravlja« o tej konferenci v uvodniku, in pravi, da bodo na njej kitajski politični in vojaški prvaki zavzeli stališče glede ruskih predlogov za ustanovitev rusko-zunanje-mongolsko-kitajske zveze. Po njnenju lista, bi Kitajci na tako zvezo pristali lej če bi jim Rusi v bodoče dobavili še več vojnih potrebščin. Po nekih podatkih so Rusi dobavili Kitajcem doslej najmanj že tisoč letal. Tokio, a), dec. A A. Ha vas: Maršal Čankajšek je odbil predlog zunajenga ministrstva za mirovna pogajanja. Generalisimue kitajske vojske je rekel, da ne bo mogel več skrbeti za usodo Kitajske, če bi se še ponovili slični predlogi za kapitulacijo Kitajske. Anglija In Amerika ne boita ukrenili - nič London, 20. dec. o. Kljub splošnemu pričakovanju o sklepih za skupen oster nastop na Daljnem vzhodu, ni angleška vlada storila še nič od-odločilnega. Edino poveljstvo vojne mornarice je sklenilo poslati tri bojne ladje v kitajske vode, da ojači angleško brodovje tam. Washington, 20. decembra. AA. V krogih okrog Bele hiše zatrjujejo, da ni pričakovati ni-kake posebne pomorske demonstracije ameriškega vojnega brodovja zaradi potopitve ameriške topničarke na reki Jangce. Predsednik Roosevelt kakor tudi ameriška javnost čakata na razvoj dogodkov. Neka uradna osebnost je izjavila, da bo japonski car bržkone sam dal predsedniku Rooseveltu vse garancije, da se slični incidenti ne bodo več ponovili. ■P Razočaranje po sovjetskih volitvah: Demokracija - vprašanje nedosledne bodočnosti v Sovjetiji Moskva, 20. dee. o. Vrhovni sovjetski evet, kf ga tvorita dve zbornici in ki so ga »izvolili« pred tednom dni, se mora po določilu nove, vsiljene sovjetske ustave sestavil najkasneje mesec dni po volitvah. Obe zbornici bosta imeli po sklicanju skupno eejo, na kateri bosta izvolili predsedstvo vrhovnega eveta in pa svet ljudskih komisarjev, ki predstavlja vlado sovjetske Rusije. Verjetno je, da bodo na prvi seji imenovali Stalina za predsednika sovjetske republike, zdaj, ko je pri volitvah zmagal »stoodstotno1 večino. Stalin je kljub temo, da edino vlada v Rusiji, bil do zdajttradno le glavni tajnik komunistične stranke in ni imel nobene državne »lužbe. Ta vrhovni svet je po določilih ustave najvišja državna oblast v Sovjetiji ter edina zakonodajna ustanova. Svet ljudskih komisarjev, to je sovjetska vlada, je izvršilna ustanova vrhovnega sveta, ki jo Svet imenuje in kateremu je za svoje delo odgovorna. Svet ljudskih komisarjev izdaja odloke in odredbe po zakonih, ki veljajo v sovjetski Rusiji ter nadzoruje izvrševanje teh odredb. Vrhovni so- Skupinski začetniški in turni smuški tečaji Ljubljana, 20. decembra. Marsikdo bi ee že bil odločil za lepi smuški Šport, ko bi bil imel primerno družbo, odnosno če bi imel priliko, da se nauči smučanja pod dobrim strokovnim vodstvom. Marsikomu, pa tudi starejšim nekoliko izvežbanim smučarjem je bilo neprijetno študirati vremenska poročila. Tako se je zgodilo, da je začelo v preteklih zimah, ko v Sloveniji res 6koro ni bilo dobrega snega, število smučarjev padati, čeprav je bilo tudi v teh zimah dosti krajev, kjer je bila smuka dobra in možna. Zveza za tujski promet v Sloveniji bo v letošnji zimi počenši z božičnimi prazniki prirejala enodnevne smuške tečaje in izlete ob nedeljah in £raznikih Jle v izjemnih primerih bo odhod iz jubljane že na predvečer) s sodelovanjem Zbora smuških učiteljev Jugoslovanske zimskošportne zveze. Tečaji se bodo delili na začetnike in na turne tečaje ter se bodo vršili vedno na različnih prostorih. Po zanesljivih vremenskih poročilih in po znanju tečajnikov bo vodstvo tečajev izbiralo primeren teren ter skušalo tečajnike seznaniti z vso Slovenijo. Tako bo s temi tečaji izpolnjena velika vrzel v našem športu, saj se odslej ne bo več v toliki meri dogajalo, da bi morali začetniki na težke smuške ture s svojimi izvežbanimi in bolj rutiranimi znanci in prijatelji ali da bi v smuški tehniki že izvežbani hodili stalno le na en kraj. Prijave za te izlete sprejema Zveza za tujski promet v Sloveniji — zastopstvo Putnik v svojih bilje-tarnah. Za sedaj so v načrtu za tečaje sledeče smuške ture, med katerim bo vodstvo vedno izbiralo one, kjer bodo prilično najboljše snežne razmere. 1. Ljubljana—Koseze—Kozarje—Vič, 2. Št. Vid Dolnice—Dravlje, 3. Medvode—Žlebe (obed)— Medno, 4. Toško čelo—Golo—Medno, 5. Kurešček (obed), 6. Polževo, 7. Logatec—Zibrše, 8. Logatec— Zaplana—Vrhnika, 9. Rakitna, 10. Rajtek in okolica, 11. Škofja Loka—Poljane—Mah vrh—Selca Škofja Loka, 12. Kranj—Sv. Jošt—Sv. Mohor, 13. Bohinjska Bela—Gorjuše— Goreljek—Koprivnik, 14. Jesenice—Rožca, 15. Dovje—Mojstrana z okolico, 16. Kranjska gora—Pišnica, 17, Rateče—Peč—Pe-telinjek, 18. Kamnik, Tuhinjske mlake—Stranje )obed)—-Mekinje—Kamnik, 19. Trbovlje—Sv. Planina — Mrzlica, 20. Trbovlje — Mrzlica — Šmohor, 21. Celje—Celjska koča—Štore. Poieg imenovanih smuških tur bo vodstvo tečajev izbralo še nadaljnje tako, da bo tečajnikom vedno čimbolje postreženo. Stroški celotnega tečaja, v katerem je zapopa-denih 10 smuških dni, so proračunani na 255 din, v čemer so vračunana kosila ter režijski stroški. Kdor želi biti v tečaju zavarovan proti nezgodam, doplača znesek 60 din. Stroški za železnico ali avtobus ee plačajo posebej. Vsak udeleženec plača ob prijavi 100 din, ostali znesek pa T tedenskih obrokih po najmanj 15 din, vjetekl svet bo izbral tudi najvišje državno sodišče ter posebna politična sodišča. Predsedstvo obeh sovjetskih zbornic bo sestavljal predsednik, 11 podpredsednikov, 1 tajnik ter 24 članov. Predsedstvo sklicuje 6eje sovjetskega sveta. Zbornico bodo razpustili le tedaj, če bi se med njima pokazala nasprotja in nesoglasja Zbornici bosta zasedali dvakrat na leto. To se pravi, da bodo sklicevali sovjetsko vrhovno politično zastopstvo le zaradi lepšega, dejansko pa bo njegovo nalogo izvrševalo predsedstvo*, ki ima velike pravice; sme razglasiti vojno stanje ob tujem napadu, sme sklepati mednarodne pogdbe, sme napovedati vojno, sme odstavljati ljudske komisarje (ministre) in postavljati nove, ki jih mora potrditi zbornica. Predsedstvo imenuje tudi vrhovno vojno poveljstvo, lahko odredi mobilizacijo, postavlja in odstavlja diplomatske zastopnike, itd. I* tega je razvidno, da ima to predsedstvo prav za prav v rokah vso oblast, poslanci bodo imeli samo to klaverno pravico, da bodo dvakrat na leto k odločitvam predsedstva pokimali. Po zadnjih podatkih pripada 75% izvoljenih poslancev komunistični stranki, v kateri je od 160 milijonov ruskega prebivalstva organiziranih samo dva milijona ljudi. Torej ima v novi sovjetski zbornici po določilih sovjetske »demokracije« večino neznatna manjšina komunističnih strankarskih mogočnikov, ogromna večina delovnega ljudstva pa je brez besede. Da je temu tako, priča pisanje moskovskih listov po volitvah. Listi pravijo, da so volitve sicer prinesle pričakovani izid, da pa to. še zdaleč ne pomeni, da bi zdaj izvajanje oblasti prešlo v roke ljudskih množic. Izvedba demokracije, o kateri pridigajo sovjetski agitatorji, je po mnenju časopisja vprašanje daljne bodočnosti. Romunija voli danes novo zbornico Bukarešta, 20. dec. o. Romunija bo danes izvolila novo poslansko zbornico. Te volitve, ki obetajo biti, sodeč po razgibani agitaciji zelo burne, 60 desete po letu 1919, ko so v Romuniji uvedli vo-Uvno pravico. Pri volitvah nastopi vsega skupaj 12 strank. Izvoljenih bo 387 poslancev. Libelarna stranka, ki podpora sedanjo vlado, bo nastopila pri volitvah skupno s skupino bivšega predsednika vlade Vajda Vojevoda in skupino profesorja Jorga, Po Delbosovem potovanju Pariz, 19. decembra. A A. Tisk se bavi v svojih današnjih izdajah predvsem z rezultati Delboso-vega potovanja po srednji Evropi. »Journal« pravi med drugim, da je mogoče po komunikeju, ki je bil izdan v Pragi, jasno sklepati, da sta Francija in Češkoslovaška ostali zvesti osnovnim načelom svoje dosedanje politike. >Excelsior< rekapitulira rezultate razgovorov zunanjega ministra v posameznih državah vzhodne in srednje Evrope in pravi, da so v vsakem pogledu pozitivni. 3>Epoque« naglasa, da je francoski zunanji minister o priliki svojih poslednjih obiskov v posameznih državah zastopnikom zavezniških in prijateljskih držav v prvi vrsti naglašal, da jim ostaja Francija še nadalje zvesta. Sklepi franc, vlade glede tulcev Pariz, l*>. decembra. AA. Na včerajšnji seji francoske vlade je notranji minister Dormoy podal poročilo o ukrepih proti tujcem, ki bi za časa svojega bivanja v Franciji poskušali prirejati kakšne izgrede in se vobče vmešavali v francoske notranje politične zadeve Zaradi poslednjih dogodkov je bilo treba poostriti tudi določbe nove uredbe o tujcih. Zato so se vršila s posameznimi tujimi vladami tudi posebna pogajanja. Nanašala so se predvsem na konzularne vizume, na izmenjavanje prstnih odtisov osumljenih elementov in na druge tehnične podrobnosti, ki so kakorkoli v zvezi e tujci in njihovimi osebnimi dokumenti. Dormoy je izjavil, da je pripravljen sprejeti vse doslej predložene predloge, na podlagi katerih naj bi se na najlažji način omogočilo dognanje istovetnosti tujcev. Poleg tega je poročal tudi še o posebnih ukrepih v okviru načel o mednarodni varnosti, ki jih bo treba izdati, a tako, da ne bodo preveč prizadeti »lasti po vsem politični emigranti, ki so že od nekdaj uživali francosko gostoljubje. Mladi avstralski teniški igralec John Bromvich je včeraj v prijateljski tekmi premagal svetovnega prvaka Burgea e 6:2, 6:3, 8:10, 6:4. Zgodovinski dan za Švedsko je bil po mnenju časopisja včeraj, ko so imenovali prvo žensko profesorico na stokholnskem vseučilišču. Je to neka dr. Ana Schwartz, ki bo učila zdravilstvo. Izmed opozicijskih strank bodo sodelovali pri volitvah: narodna kmečka strank« pod vodstvom Manin ja, desničarski pokret «Vse z« domovino« (bivša zveza železne garde) in narodno krščanska stranka. Druge opozicijske skupine, ki bodo nastopile pri teh volitvah, so zaenkrat manjšega pomena. Prvi volivnd izidi bodo objavljeni že v noči od ponedeljka na torek.. Kljub temu, da so opozicijske stranke zelo močne, ni dvoma,-da bo zmagala vladna politična skupina, kakor je v Romuniji običajno. Boli v srednil $oani:i Seviia, 20. dec. General Quipo de Liano je po radiu zanikal vesti republikanske vlade glede novih operacij na teruelskem oddelku. »Mi smo,« je dejal, general, »danes odbili sovražnika z več naših postojank. Pri tem so imeli republikanci preko dva tisoč mož izgub. Sovražniku je uspelo vdreti skozi dve naši postojanki precej daleč v njuno zaledje, vendar Teruel sam še daleč ni obkoljen in se naše edinice okrog njega še povsem svobodno gibljejo. Kakor se je zvedelo, bi se morala španska nacionalistična meja na zapadu in severovzhodu jutri ponovno odpreti. Nacionalistične oblasti so pa odredile, da bodo meje ostale zaprte še okrog dva tedna. Zaščiteni zavodi Belgrad, 17. decembra. AA. Na osnovi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov je finančni minister izdal pravilnik o izplačilu dolgov vlagalcem in drugim upnikom zavodov in zadrug, ki so pod zaščito s 3% nimi obveznicami za likvidacijo kmečkih dolgov. Po tem pravilniku lahko vlagalci in drugi upniki zavodov in zadrug, ki so pod zaščito po uredbah z dne 23 novembra 1934, zahtevajo do 28. februarja 1938, da jim da zavod ali zadruga na račun izplačila njihovih terjatev 3% ne obveznice po določilih uredbe o Hkvidciji kmečkih dolgov z dne 25. septembra 1936. Zavodi in zadruge so dolžne svoje obveznice, ki bodo imele ali pozneje dobile od PAB, dati za odplačilo dolga svojim upnikom, ki se jim prijavijo v gornjem roku. Upniki so dolžni sprejeti obveznice v njihovem popolnem nominalnem znesku. Če celotni znesek obveznic, tistih, s katerimi zavod ali zadruga razpolaga, in tistih, ki jih naknadno dobi od PAB, ne bo zadoščal za kritje vseh prijavljenih vlagal-cev in drugih upnikov, bo zavod ali zadruga te obveznice razdelila med vlagalce in upnike sorazmerno z njihovimi terjatvami. Nov latinski slovar sestavlja poseben mednarodni znanstven odbor v Bruslju. V tem odboru so tudi naši znanstveniki. Mednarodni filmski zavod, ki ga je v Rimu imela Zveza narodov in katerega je vzdrževala Italija, bodo zaprli zadnjega decembra. Poljske banke in hranilnice bodo znižale obrestno mero za pol odstotka, kakor jo to storila Državna banka. Vesti 20. decembra Bolezen nemškega generala Ludendorfa se je nenadno poslabšala in bo stari mož najbrž umrl. 0 sodelovanju angleškega in francoskega letalstva so se razgovarjali te dni v Londonu, kamor je prišel francoski letalski minister Cot. Odbor vseindijskega kongresa je poslal izjavo o solidarnosti kitajski vladi v iinenu indijskega ljudstva, ki trpi pod tujim jarmom. Naš poslanik v Buenos Airesu dr. Izidor Cankar je z italijanskim velikim parnikom iAugu-stus« odpotoval iz Genove v Južno Ameriko. S parnikom potuje tudi posebno italijansko odposlanstvo, ki bo organiziralo bolivijsko vojsko. Prispevke za zimsko pomoč so včeraj zbirali po vsej Poljski. V Varšavi so šli z nabiralniki na ceste člani vlade, župan, pisatelji in slikarji, generali itd. Osebni avto »e je zaletel v tovornega pri Aixu v južni Franciji. Vsa družina, ki 6e je vozila v avtu, je bila mrtva. Vsa tuja glasba bo odslej podvržena nemški cenzuri, da ne bi po godbi prihajali na Nemce slabi vplivi iz tujine ... Pogajanja za tiskovno premirje med Nemčijo in Franci jo se bodo po začetnih razgovorih, ki so bili pretekli teden v Berlinu, nadaljevala. Voditelji arabskih nacionalistov bodo imeli ta teden sestanek v Kairu. Na njem se bodo posvetovali o bodočem skupnem nastopanju do Anglije. 30 lovskih bojnih letal je naročila Brazilija pri ameriških letalskih tovarnah v Los Angelesu. Pristaniški delavci so začeli stavkati po vseh obmorskih krajih na Korsiki. Zahtevajo, naj jim vlada zviša mezde tako, da bodo enake mezdam v Marseilleu in francoskih celinskih pristaniščih, O ureditvi položaja Nemcev v cSR je dal pariškemu listu »Oeuvre« izjavo minister za ljudsko zdravje dr. Čeh, ki zastopa v češkoslovaški vladi nemške socialne demokrat«. Bombardiranje ameriške križarke »Panay« pred Nankingom je filmal neki ameriški operater ter film poslal ameriški vladi, ki si bo s tem pomagala pri sestavljanju obtožbe proti Japoncem. Bivši belgijski ministrski predsednik Van Zee-land je včeraj v Rimu obiskal zunanjega ministra Ciana. Danes pa bo imel sestanek z Mussolinijem. Z italijanskima državnikoma sc je razgovarjal o gospodarskem položaju in zahtevah Italije. Van Zeelanda je sprejel tudi vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli. Grški kralj Jurij IL se je vrnil z daljšega bivanja v tujini domov, kjer so ga slovesno sprejeti. Več novih gospodarskih sporazumov ;med Nemčijo m Italijo so podpisati včeraj v Rimu. Sporazumi naj olajšajo trgovsko poslovanje med obema državama. Ukrepi proti bivanju tnjcev ▼ Franciji ne bodo prehudi, kjer so različne levičarske organizacije posredovale pri vladi, naj politične begunce, ki se z vsega sveta zatekajo v Francijo, pusti pri miru. Sestanek držav Rimskega sporazuma se bo začel 10. januarja v Budimpešti, udeležili se ga bodo za Italijo zunanji minister Ciano, za Avstrijo kancler dr. Schuschnigg, za Madžarsko predsednik vlade Darany. Na sestanku se bodo razgovarjali tudi o avstrijskih domačih dogodkih. Odposlanstvo poljskih legionarjev, ki 6e že nekaj dni mudi v Italiji, si je ogledalo bojišča ob Soči. Imenovanje irskega poslanika v Italiji pomeni, da hoče biti Irska samostojna tudi v zunanji politiki in se ne bo v$č ravnala po željah angleškega zunanjega ministrstva. Špansko nacionalistično državo je priznala srednjeameriška republika San Salvador, ki je že imenovala svojega novega poslanika za v Sala-manco* Ob bivanja voditelja nemške mladine Schiraha r Romuniji je dal romuaski zunanji minister Anto-nescu izjavo, v kateri poudarja prisrčne zveze med Romunijo in hitlerjansko Nemčijo. Demonstracije proti Judom so bile v eoboto na Dunaju in eo demonstrantje, i»ovečini študent;©, razbili izložbe judovskih trgovin v okraju Otta-krintfu. Mussolinijeva hčerka, žena zunanjega ministra Ciana je včeraj dobila tretjega sina. Misel na kolonije ni v Nemčiji nikdar umrla. Tako se glasi pismo, ki ga j« ob 50-letnici nemškega kolonialnega društva poslal Hitler predsedniku, generalu Eppu. O pospešitvi gospodarske proizvodnje v Franciji se je včeraj posvetovala vlada na seji. Pri tem se je pokazalo, da bodo morali določbe o uvedbi 40-urnega delovnega tedna omiliti, zlasti v vojni industriji, ki je zelo zaostala. Volitve v iraško poslansko zbornico so bile v soboto. Izidi še niso znani. Voditelj poljskega letalstva, general Rajski se je vrnil iz Nemčije, kjer je bil gost generala Gorin-ga, v Varšavo. General je zelo navdušen nad. nemškim letalstvom. V Moskvi so zadnje dni zaprli precej bivših častnikov, med njimi pet članov generalnega štaba, ki bodo seveda ustreljeni kot izdajalci. Dolže jih, da so imeli protidržavno. propagando v moskovski diviziji, ki velja že dolgo za nezanesljivo. Lepega jahalnega konja hanoveranske pasme je podarilo Mussoliniju mesto Hannover. Konja je Mussoliniju izročil sam oče župan tega mesta. Spomenik maršala Pilsudskemu so odkrili včeraj v Rimu s precejšnjimi slovesnostmi. Vesti iz Belgrada Belgrad, 17. decembra. A A. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo o odplačevanju davčnega zaostanka s 3% nimi obveznicami za likvidacijo kmečkih dolgov. Po tem pojasnilu se more s temi obveznicami poravnati ves davčni zaostanek iz leta 1982, ki se odplačuje po določilih čl. 28 davčnega zakona, in ki še ni bil poravnan na dan, ko se izvrši izplačilo s temi obveznicami, ne glede na to, ali je la dolg že zapadel ali ne, Koncert Akademskega zbora v Mariboru Maribor, ‘20. decembra. Vselej, kadar jo še prišel v Maribor naš najboljši pevski zbor, t. j. Akademski zbor iz Ljubljane, je bil to za Mariborčane, pa tudi za okoličane, ki nikdar nismo šc zamudili te redke in izredne prilike, velik dogodek, ne samo kulturni, pač pa še dogodek, ki v obmejnem Mariboru tudi v narodnostnem oziru dosti pomeni. Tako smo tudi ?. veseljem pozdravili sklep Akademskega zbora, da nas pred letošnjim božičem spet obišče in nam prinese nekaj najlepših cvetk iz naše slovenske glasbeno umetnosti. Zboru je vsa naša kulturna javnost iz dna srca hvaležna za ta izreden užitek. Zbor je pod skrbnim in energičnim vodstvom zaslužnega dirigenta Franceta Marolta, ki ga Maribor že tudi dobro pozna, odpel vse točke sporeda naravnost presenetljivo natančno, polno in sočno, da je zvenela pesem kakor iz enega grla. Dali smo duška svojemu popolnemu zadovoljstvu in nagradili zbor z viharnim ploskanjem, s tem skromnim izrazom hvaležnosti, ki je more dati občinstvo. Vendar pa je bil to izraz naše iskrene hvaležnosti, in mi, Mariborčani in okoličani iz srca želimo, da bi nas vsaj drugo leto Akademski zbor spet tako nadvse prijetno presenetil. Poleg tega poročila iz Maribora pa smo danes sprejeli telefonično od nekega mariborskega okoličana tudi tole: :>V nekem današnjem ljub- ljanskem dnevniku berem med poročilom o gostovanju Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane tudi tole: Velika unionska dvora je bila za mariborske razmere prav dobro zasedena, četudi so v sredini in spredaj zevali nekateri prazni stoli. Decembrske skrbi...« Preko tega stavka naša tukajšnja javnost, ki pozna natančno razmere zadnjih časov v Mariboru in bližnji okolici, ne more. Res je, da dvorana, kjer je bil koncert, ni bila čisto zasedena, ampak da so bile prve vrste skoraj prazne, le nekaj najuglednejših mariborskih odličnikov, ki so gotovo v pravi meri spoznali velik pomen te prireditve ljubljanskih akademikov, je bilo na-vzočnih. Drugače pa je bila dvorana popolnoma zasedena kljub temu, da je na drugi strani tudi res, da v Mariboru Miaprednjaška« in nemčurska plat že nekaj časa menda nima nobene druge skrbi, kakor to, kako bi bojkotirala vsako posebno kulturno prireditev, ki jim v njihovem »naprednjaštvu« iz nerazumljivega vzroka ne bi šla v račun. Mislimo, da pri obisku tega koncerta vendar ni igrala tako zelo veliko vlogo omenjena Decembrska skrb ..pač pa mnogo bolj resnična, čeprav na drugi strani za drugo plat mariborske javnosti ne preveč častna omenjena ugotovitev. Čudno bi namreč res bilo, da bi »Decembrska skrb« samo v Mariboru sedela navadno le na sprednjih sedežih... Pa napravimo še mi tri pike! KINO UNION Danes zadnjikrat BEN HUR Zaradi i*redne dolžine Kima predstave ob 16., 18'15 in 21.15 uri Vlomilec prifef v Karlovcu Elektrifikacija Kostanjevice Maribor, 19. dec. V »Slov. domu« smo že poročali, da je bil preteklo nedeljo v stanovanje trg. zastopnika Aleksandra \Vatzka na Aleksandrovi cesti izvršen drzen vlom. Vlom je tem bolj drzen, ker je bil izvršen pri belem dnevu in na eni najprometnejših mariborskih ulic. Vlomilee je odnesel železno ročno blagajno, v kateri je bilo okoli 100 starih zlatnikov v vrednosti 70.000 din, starinski zlati prstani, starinski uri, zlata in srebrna z verižicami, hranilno knjižico I. Hrv. štedioniee, glasečo se na 107.000 in razne listine, ki so bile za lastnika velike vrednosti. V mrežah policijske konfidentin e Po vlomu je vlomilec brez vsakih sledov izginil. Mariborska policija je takoj pričela z energičnimi poizvedbami ter o drznem vlomu obvestila vse policijske urade in žandarmerijske postaje. V petek ponoči, dne 17. decembra se je Vladimir Novak. 38-letni trg. pomočnik seznanil 6 prikupno gospodično. To poznanstvo je bilo za Novaka, o katerem se je pozneje izkazalo, da je izvršil cirzen vlom, usodno. Gospodična je bila namreč zaupnica karlovške policije, o čemer Novak seveda ni imel pojma. Z zalim dekletom so je Novak dogovoril za .nočni sestanek v neki tamošnji kavarni. Da bi si pridobil njeno naklonjenost, ji jo pričel razkazovati zlatnike, da bi jo prepričal o svojem bogastvu. Zaupnica je takoj o sumljivem neznancu obvestila policijo, ki je takoj poslala dva svoja agenta v kavarno, kjer so ga v nekem separeju aretirali. Poli; eija je imela srečo. Bila je že nekaj noči v zasedi za nekim drugim nevarnim zločincem, in ni niti slutila, da je dobila v roke menda še nevarnejšega vlomilca, ki je svoje nečedne posle opravljal tudi že v inozemstvu. Policija je sumljivega moža najprej legitimirala in ugotovila, da gre za 38-letnega Vladimirja Novaka, rojenega v Zagrebu in pristojnega v Pregrad na Ilrvatskem. Spočetka je vsako nepošteno dejanje tajil in zatrjeval, da je denar in zlatnike, ki so jih pri njem našli, pritihotapil iz Avstrije in da so namenjeni za nekega zagrebškega zlatarja. Po daljšem zasliševanju pa se je vdal m priznal, da izvirajo zlatniki iz vloma v_Watzkovo stanovanje v Mariboru. Pri njem so našli 44 zlatnikov, 3 zastavne listke in sicer enega iz Zagreba, kjer je zastavil zlato uro in 2 zlatnika za ceno 400 dinarjev, enega iz Prage, tretjega iz Dresdena. Pri sebi je imel tudi 460 RM, 100KČ, 70 šilingov in 1000 din našega denarja, . Kako je bil izvršen vlom Novak je na karlovški policiji pripovedoval, kako je izvršil drzno dejanje. Pravil je, da se je v Mariboru seznanil z nekim dekletom, ki mu je pripovedovalo, da je služkinja v neki hiši m Aleksan-drvi cesti. Za zvečer se je z njo domenil za sestanek. Ker se je hotel prepričati o resničnosti njenih navedb, ji je sledil. Deklo je odšlo v hišo, kjer stanuje Watzek. Kmalu za njo 6e je tudi on napotil v hiso in odšel v drugo nadstropje ter pozvonil pri Watzkovem stanovanju. Ker se ni nikdo oglasil, je potegnil iz žepa vitrihe, 6 katerimi je stanovanje odklenil ter ga nato temeljito oplenil. Takoj po vlomu jo šel v okolico Maribora, kjer je razbil železno blagajno in jo tam tudi z listinami in hranilno knjižico vred zakopal. Obdržal je le zlatnino, s katero se je nato ponoči ob treh odpeljal proti Zagrebu. Ker se je bal preiskave na vlaku, je zlatnike zavil v tri zavitke ter jih skril na stranišču. Ko je v Zagrebu hotel vzeti skrite zavitke — tako pripoveduje — je našel le dva. V Zagrebu je zastavil zlato uro in 2 zlatnika, z ostalim plenom pa je odpotoval čez Caprag v Glino in od tod v Karlovac, ki je za njegovo svobodo postal usoden. Polovrco živlenja v kaznilnicah, 3 in pol milijona dinarjev pokradel Vladimir Novak jo vkljub svoji mladosti — star jo šele 38 let — mednarodno priznana zločinska osebnost. V kratki dobi svojega življenja je po raznih kaznilnicah presedel že skupno 17 let ter cenijo plen, ki si ga je pridobil pri številnih vlomih na 3 in pol milijona dinarjev. Poznajo ga ne samo naše policijske oblasti, marveč tudi inozemske. V inozemstvu je imel večkrat svoje posle, o čemer dokazujeta dva zastavna listka iz Prage in Drosdo-na, kjer ima gotovo shranjeno ukradeno blago. Novak jo zakrknjen zločinski tip in priznava le to, kar mu oblasti neovrženo dokažejo. V Bvoji mladosti se je izučil za trg. pomočnika tor jo že kot tak prišel v konflikt z zakoni. V kaznilnici v Lepoglavi se je izučil krojašlva, vendar se sto obrtjo ni nikoli hotel baviti ter si je raje služil kruh kot artist v cirkusih in z vlomi. Kot cirkuški artist se je dobro izvežbal v plezanju po hišnih fasadah, kar mu je pri njegovih zločinskih poslih mnogokrat koristilo, saj je kar po fasadi splezal v višje nadstropje in tamkaj v miru in nemoten izvrševal svoje vlome. Na karlovški policiji se je po aretaciji kar odkrito kesal, da je prispel v Karlovec, kjer so ga ujeli, ker je imel namen odpotovati na Dunaj in naprej v Prago in Nemčijo, kjer bi z lahkoto vnovčil svoj plen in menda za vselej zakril za seboj vsako sled in dokaz o vlomu v VVatzkovo stanovanje. Svojo predrznost in cinizem; je dokazal v vlaku, s katerim se je v spremstvu karlovških policistov peljal v Maribor. Obema spremljevalcema je ponujal ves ukradeni plen, če ga izpustita na svobodo. Novaka so danes popoldne prepeljali v Maribor, kjer ga bo policija v ponedeljek pričela zasliševati. Javnost z velikim zanimanjem pričakuje rezultatov preiskave, ki bo med drugim tudi ugotovila resničnost njegove izpovedi, da je namreč ostali del plena zakopal nekje v mariborski okolici. Največ zaslug za hitro izsleditev imata poleg policijske zaupnice policijski nadzornik Emil Kovačič in polic, agent Mito Jelič, ki službujeta pri policiji v Karlovcu in katerima je g. Watzek izplačal polovico razpisane nagrade. Sprelemi strank pri banu Ponovno opozarjamo, da ban in podban sprejemata stranke le ob torkih in petkih od 10 do 14. Prošnje za sprejem ob drugih dnevih in ob drugem času se nikakor ne morejo vpoštevati, ker bi drugače preveč trpelo redno poslovanje. Zaradi tega naj zlasti stranke s podeželja, če hočejo biti sprejete pri banu, s tem računajo, ker bi se jim sicer utegnilo zgoditi, da bi imeli nepotrebne stroške in izgubljen dan. Telefon 27-30 gf ftO SLOOA Telefon 27-30 A M IGO Vesela in zabavna komedija V glavni vlogi: Lawrence Tibbet, najboljši bariton sveta. Predstave ob 16., 1915 in 2t.t5 uri. Kostanjevica, 20. decembra. V letošnjem letu so banovinske elektrarne smotreno nadaljevale elektrifikacijo spodnje Dolenjske in Posavja. Tako so v jeseni že dobili številni kraji na Krškem polju elektriko, med njimi Leskovec, Brežice okolica, Dobova in Kompolje. Včeraj je bila priključena na električno omrežje banovinskih elektrarn tudi starodavna Kostanjevica. Lepo mesto, ki leži na otoku v Krki, je bilo vse v zastavah in čeprav je še pred kratkim divjala povodenj, ki je meščanom dala dovolj dela, to ni motilo svečanega razpoloženja prebivalstva. Skoraj v vseh hišah so novo napravljene hišne instalacije čakale, da bo prvič stekel skozi nje električni tok in spodrinil doslej nujno potrebne, čeprav slabe petrolejke. Zadnja povodenj bi kmalu zavlekla priključek Kostanjevice, saj so monterji banovinskih elektrarn v zadnjem tednu, ko je narasla voda zalila tudi električni vod na nekaterih predelih, morali napenjati žico iz čolnov, s katerimi so vozili po poplavljenih poljih. To delo je bilo dvakrat težko, zlasti če upoštevamo, da so morali monterji, ki so se pripeljali s čolnom do droga, iz čolna splezati na drogove, na katere so potem pritrdili žice. Ob pol 6 zvečer se je zbrala velikanska množica meščanov in okoličanov pred občinsko hišo. Šolska mladina in gasilci z godbo so stali v prvih vrstah in dočakali zastopnika bana inšpektorja inž. Rueha. Zastopnika bana je v jedrnatem govoru pozdravil kostanjeviški župan inž. Likar, nakar je g. inšpektor Rueh v prisrčnem govoru priključil Kostanjevico na električno omrežje banovinskih elektraren. Občinska hiša je zasijala v vencu žarnic, prav tako pa je zažarela v siju reflektorjev cerkev Matere božje na griču. Vsa množica je zavila v dolgem sprevodu po razsvetljenih ulicah v farno cerkev, kjer je bil opravljen še cerveni obred blagoslovitve. S tern priključkom je za letošnje leto končano priključevanje dolenjskih občin na omrežje banovinskih elektraren, pač pa bodo v mesecu januarju dobile elektriko še Cerklje, Sv. Križ, št. Jernej in Pleterje. Tako bo banovina v nekaj letih izvršila veliko in važno nalogo za gospodarski napredek in kulturo našega vrlega Dolenjca. Službena vremenska obvestila po stanju danes zjutraj: Rateee-Planica: — 7, pooblačeno, mirno, pršiča 150 cm. Kranjska gora: —8, barometer se dviga, oblačno, mirno, 90 cm pršiča. Vršič-Brjarčeva koča: 160 cm pršiča. Bohinjska Bistrica: —5, mirno, 50 cm pršiča. Knrešček: —3, mirno, 50 cm pršiča. Polževo: —3, mirno, oblačno, 25 cm pršiča. Pokljuka, 1300 m, —8, 20 cm pršiča na 180 cm podlage. Obstreljen cigan Ljubljana, 20. decembra. V nedeljo zvečer je zasebni avto oddal v ljubljanski bolnišnici cigana, ki je dobil dva strela. Nesreča_ ima dolgo zgodovino in izvira iz tatvine konj, ki sta jo zagrešila dva cigana brata Nikoliča. Lani v novembru mesecu sta ukradla nekemu posestniku iz Dubrave v čabarekem okraju iz hleva tri konje in jih neznano kam odgnala. Orožniki so zasledovali tatova, ki so jih po videzu poznali, vendar jih tedaj niso našli. Letos, po enem letu, pa sta mislila, da je njun greh že pozabljen in sta zopet prišla v čabarski okraj. Orožniki so jih prijeli in ugotovili, da sta prodala konje na Dolenjskem. Odvedli so jih v Št. Vid pri Stični, kjer eo v resnici našli enega konja in nato v Mokronog, kjer sta lani prodala druga dva konja. Odtod sta oba orožnika cigana zopet gnala nazaj. Ustavili so se v Stični, kjer so šli v gostilno kosit. Uklenjena cigana sta sedela pri eni mizi, oba orožnika in posestnik, kateremu so bili konji ukradeni, pa pri drugi mizi. Med tem ko so jedli, ata cigana na spreten način stopila skozi vrata in začela bežati iz vasi. Orožniki so si sposodili od gostilničarja konja in voz in jih zunaj vasi zapazili, kako bežita proti bližnjemu gozdičku. Enega sta ujela, drugi pa se kljub pozivom, naj se ustavi, ni hotel ubogali, ker je bil prav blizu gozda, ki bi mu nudil varno zavetje. Tako je orožnik oddal prvi strel, pri čemer je meril v levo nogo. Cigan je letel naprej in orožnik je oddal še drugi etrel. Tedaj šele je cigan padel, ko so prišli do njega, so videli, da je bil zadet z obema streloma. Naložili so ga na osebni avtomobil, ki je prav tedaj privozil iz Novega mesta in odpeljali v Ljubljano, kjer ga bodo v bolnišnici pozdravili, da bo potem lahko zdrav šel pred sodnike. Pocenitev tobaka za pfpe Belgrad, 18. decembra. AA. Da olajša gospodarsko slabejšim kadilcem nakup tobaka in pospeši na ta način potrošnjo tobaka, je uprava državnih monopolov sklenila znižati dosedanje cene nekaterim tobačnim vrstam. Tako se tobak za pipo sAmerikanecc, ki so ga prodajali po 150 din za kg, ukine in pride v promet na njegovo mesto nov tobak enake kakovosti z naslovom »tobak za pipo prve vrste«. Zavitek (100 g) tega tobaka bo stal 10 din. En kilogram bo stal na ta način 100 din. Cena bo na ta način znižana za eno tretjino. Hkratu se ukine dosedanji dunavski tobak, ki so ga prodajali po 100 din za 1 kg. Na njegovo mesto pride v promet nov tobak enake kakovosti z naslovom »tobak za pipo druge vrste«. Zavoj bo stal 1 din (20 g), kar pomeni 50 din za 1 kg. Cena temu tobaku se zniža na ta način za polovico. Te tobačne vrste pridejo v promet v kratkem. Ker kadilci pri kupovanju vžigalic niso imeli posebne izbere, bo državni monopol pričel v kratkem prodajati novo posebno obliko vžigalic. Izdelovali jih bodo pri nas doma. Na vsaki škatlici bodo etikete z raznimi narodnimi nošami. Škatlica bo stala 1 din. Nekaj misli o letošnjih božičnih počitnicah Ljubljana, 20. decembra. Božič je tu in z njim najlepši čas v letu. Vse se ga veseli, pa tudi zakaj ne? Ali ni božični čas najlepši, poln radosti in sreče za vsakega, ki more v krogu domačih preživeti te ure v pozabljenju na vsakdanje skrbi in borbe za kruh. Zlasti danes so nam ti prazniki svetli dnevi leta, ko se človek vsaj za hip zamisli v svoje življenje. Zlasti v tem času borbe snovi z duhom, borbe materializma in duhovnosti bi morali biti ti prazniki osnova za sožitje med lepim in dobrim z družino. V tem mrzlično tekočem času duševnih razrvanj in potresov smo ljudje še bolj potrebni kot kdaj poprej miru in tihe vezi z vsemi, ki grade in hočejo tej osnovi življenja dati tudi nekaj domačnostnega, nekaj toplega, nekaj sonca. Da, družini je treba sonca, otrokom sonca, in sicer sončnega veselja v življenje, tihe notranje zadovoljitve in notranje sproščenosti. Ravno božični čas daje in gradi v mladih dušah in srcih te skrivnosti, ki so za življenje posameznika in družbe potrebne, in to je duhovna osnova, ki gori in lebdi v človeku ravno od mladih dni Duševni mir in neskaljenost zaradi iskanja svojega življenjskega duhovnega pota, Kaj je bilo letos v Dobrniču novega Dobrnič, 19. decembra 1937. Na kratko naštejemo nekaj res takšnih stvari, ki jih prej še pri nas še nikdar ni bilo: Toliko načrtov za razna dela v Dobrniču kot n. pr. načrt za dozidavo šole, graditev Prosvetnega doma, pozneje šole na Svetinjah, za elektriko, načrt, kako priti do podtalne vode v Bingovi rupi, jo spraviti v zbiralnik v Marnici, odkoder bi šel potreben vodovod v Dobrnič in okolico. Toliko grozdja v Liscu in Šmavru. Toliko na novo posejanih jabolčnih eadik, kot to jesen. Toliko organiziranih občanov v raznih verskih, strokovnih in prosvetnih organizacijah. Tako lepo okrašeno pokopališče kot letos o Vseh svetih. Gotovo je največ izgledov, da se najprej uresniči graditev Prosvetnega doma, pozneje dozidava šolo v Dobrniču, in morda končno tudi zidanje šole na Svetinjah. Elektrika je za nas pač predraga, če bo več javne podpore, pa jo bomo kmalu imeli. Glede vodovoda, pa mislimo, da Dobrničani brez skrbi lahko kopljejo nove vodnjake, kljub temu, da se je delo v Bingoči rupi že pričelo. Stroški za tak vodovod bodo znašali ogromno denarja, ki ga sploh Dobrnič ne more prenesti. Bolje bi bilo, da bi so melioracija Dobrničke doline nadaljevala in da bi odvodni jarek bil skopan vsaj do dobrnieke-ga polja. Tako bi ne bilo tako velikih povodnji, ker bi se voda sproti odtakala v tako imenovano rupo ‘»Mišnice«. Povodenj v Dobrniški dolini Dobrnič, 16. decembra. Zaradi dežja in hitrega tajanja snega je voda zelo narastla in še vedno narašča tako naglo, da so ne more sproti odtoči. Iz rup, kot Bingoče ru-pe, Zeleneče in dr. bruha voda, ki se razliva po polju. Mnogo rodovitne zemlje je že pod vodo. Bojimo se, da bo onemogočen promet tudi na cesti Dobrnič—Žužemberk. Pešcem je pot že onemogočena, ker stoji voda že čez cesto. Žito na polju je v nevarnosti, da segnije, ako «e voda hitro ne odteče. Melioracija dobrniško doline naj bi se bolj po-žjvila, Z odvodnim jarkom srno želo y Vrbovcu, Kje je še Vabča vas? Torej 6 km daleč, kje so pa dovodni jarki? Treba bo šo denarja za javna dela. Na vsak način bo pa treba nekaj dela opraviti s kulukom. Dasiravno so že Dobrničani in Preščani itd. napravili precej kuluka, bo vendar potrebno, aa pomagajo še drugi. Saj to bo vsem v korist. Drugič pa bo lažje in uspešnejše zahtevati tudi denar za javna dela. Reveži bodo nekaj zaslužili, kmetje pa se rešili vednih povodnji. vse to ravno v teh dnevih raste in se dopolnjuje, v teh dnevih, ko praznujemo rojstvo Onega, ki jo vlil v nas božjo skrivnost. Življenje trga in biča naš čas. Vse je raztrgano, vse pada v čudno brezupje. In ravno to bi hotel poudariti, ne trgajte nam teh drii, ko smo zbrani ob jaslicah s svojimi otroci. Pustite tem malim to veselje, pustite jim, da se v tem lepem času zopet združijo z družino, s svojimi. Pustite jim, da zapoio in da se ogrejejo ob domačih pečeh. Ne ženite jih v šolo, ko se še niso dobro prespali pod ljubim skrbnim očesom matere. Ne trgajte družine! Da, v tistih dobrih starih časih je božična skrivnost zajemala vso družino do Treh kraljev. Božičnik je ves ta čas na mizi čakal Treh kraljev. Ljudje so v miru preživeli te dni. Danes je drugače. Vse brezobzirno drvi za vsakdanjim kruhom. In ali mora otrok res že čutiti to hitenje ljudi k vsakdanjemu življenju? Ali je res tako nujno potrebno, da krajšamo počitnice, pri tem pa pozabljamo, da nismo nič koristili, ampak le škodili. Kdo bo ona dva dni še v šoli z duhom? S telesom da, njegov duh pa bo daleč, daleč izven mrzlih šolskih prostorov v domačem krogu, pri jaslicah, v kraljestvu ti-hesa sveta ob materi. Nihče ne bo v goli! Ali ni škoda zaradi tega velika? Pa še glede kurjenja šolskih prostorov. Ze tako so krediti majhni in ravno v teh počitnicah je šolska oblast prihranila mnogo. Pa tudi starši prihranijo mnogo. Marsikateri učenec bi lahko tudi popravil, kar je zamudil. Kdor ima še kaj smisla za lepoto teh dni, kdor ima še kaj smisla za malo gospodarstvo ta ne bo zadovoljen s to naredbo Oče. Društvo katoliških mož in fantov za bežigrajski okraj ima drevi važen sestanek. Na dnevnem redu so najaktualnejša gospodarska vprašanja. Proračun kočevskega okrajnega cestnega odbora Kočevje, 19. decembra. Površinsko območje kočevskega okraja, ki je eno naivečjih v naši banovini, obsega 1,056 m2. Kočevska okraj ima z vštetimi občinskimi cestami 966 km samoupravnih cest; poleg 69 km po kočevskem okraju speljane državne ceste Ljubljana—Su-šatk, ki prihaja v neravni črti od Turjaka proti Kočevju in zapušča mejo okraja pri Brodu na Kolpi. Okrajni cestni odbor Kočevje vzdržuje 233 km cest. Cestno omrežje tega vzdrževalnega področja je prepraženo s 16 banovinskimi cestami, 5 dovoznimi, ki povežejo železniške postaje Velike Lašče, Ortenek, Ribnico, Staro Cerkev in Kočevje k omrežju, in zraven pa zaključi še 8 subvencioniranih cest vzdrževano cestno omrežje. Za vzdrževanje vseh teh cest izkazuje osnutek proračuna okrajnega cestnega odbora za leto 1938-39., ki je bil objavljen po vseh 13 občinah okraja, 1,654.497 din izdatkov. Za preureditev banovinske ceste Dolenja vas--Rakitnica-Kočevska reka, katera je speljana po mehkem in močvirnatem terenu, je predviden znesek 200.000 din. Uresničenje izboljšanja le ceste je priporočljivo še predvsem na sedanje slabo stanje te ceste in močan promet na njej, V tekočem proračunskem letu se je izvršilo precej manjših pa tudi večjih cestnih del in izboljšav. Tako se je gradila občinska cesta Gorenje--Grintavec v občini Kočevje okolica, nadalje banovinska cesta Struge-Vrbovec v občini Dobrepolje. V občini dobrepoljski se je preuredila ludi finoifta cesta, Videm-poetaja Dobrepolje,. ta se gradi cesta Li-akitnica-Blate. Občinski cesti Nova Štifta-Lipovšca in Nova Štifta-Trav-na gora pa sta se gradili letos v občina Sodražici. Občinska cesta Rob-Krvava peč se je gradila v občini Velike Lašče, in v občini Loški potok občinska cesta Srednja vas-Šegova vas. Na banovinskih cestah pa se je izvršilo več novih objektov in razširjav, tako na banovinski cesti Kočevje--Čmomelj dva večja oporna zidova in pri vasi Livold preureditev cestišča na tej cesti. Na 6 km dolgem odseku banovinske ceste-Koprivnik-Črno-melj se je razširilo preozko cestišče te ceste. V okraju je bilo popravljenih tudi več občinskih cest, Dasiravno so se v jeseni vse banovinske ceste v okraju pogramozile, se ni doseglo izdatno izboljšanje cest, ker posuta cestišča niso bila povaljana in ker je posipno gradivo bolj mehko. Tako pa tudi ceste že z geološkega vidika okraja nimajo dovolj čvrste temeljne podlage. Priporočljiva bi bila vsekakor nabava sodobnega cestnega valjarja, ki bi omogočil g smotrenim posipanjem, valjanjem in preureditvijo cestnih odsekov izboljšanje cestnega omrežja v okraju. Ker je izkazani splošni znesek v proračunskem osnutku za bodoče proračunsko leto za vzdrževanje tako obsežnega ccstnega omrežja preskromen, še predvsem pa tudi z ozirom na obsežnost in nujnost cestnih potreb, pasivnega našega kočevskega okraja, naj bd 6e izvedle čim številnejše preureditve in nova cestna dela iz državnih in. bano-vlaskih sredstev za javna dela. kinoMATICA^ Vremensko poročilo doma« Po gtantn danes ob 7 zjntra) Kraj Barometer sko stanje Temperatura v C° IlelativnR 1 vla*ra v % I m O »OC ži o~ Veter (smer, jakost) Pada- vine d , yji cj’fl s X . 5S C “ r' UT/U1 vrsta Liubtiana 761J 2-5 2‘2 tl2 10 0 Maribor — — — — — — - Zagreb 761*4 1-0 4-0 95 10 SW, 1-0 dež Belerac 758' 2-0 7-0 95 10 w, 2-0 dež Sarajevo 760'. -1-0 3n 95 10 0 40 dež Skoplje 757-2 3-0 10-0 90 10 0 —. Split 755’ 5-0 12-0 80 8 SE, 3-0 dež Kumbor — — — — — — — — Rab 755't. 3-0 90 45 — sw. — — Vremenska napoved: deloma oblačno, hladno in spremenljivo vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: V soboto je prevladovalo oblačno vreme, le dopoldne ob 10.20 se je za nekaj časa pokazalo sonce, zvečer od 19.40 do ca 22 je pršil droben sneg. Temperatura ie bila ve« dan skoraj enaka. — Včeraj zjutraj okrog 4 je bilo presežno oblačno in rahla megla. Okrog 16 se je oblačnost zmanjšala in je ostali čas bilo le deloma oblačno. Temperatura v eoboto najvišja 3.0° C, včeraj najnižja 0.2° C. Barometer se rahlo dviga. Ljubljana dastes Koledar Danes, ponedeljek, 20. decembra: Evgenij. Torek, 21. decembra: Tomo. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakareič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Zborovski koncert, namenjen dijakom ljubljanskih srednjih in meščanskih šol, bo jutri v torek, dne 21. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Koncert priredi Akademski pevski zbor in izvaja vse umetne zbore in narodne pesmi v priredbi za moški zbor, katere je pel na svojem zadnjem koncertu v veliki Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. ^Božični večer« Frančiškanske prosvete v Ljubljani v torek, 2L t. m. ob 8 zvečer, bo ena najlepših prireditev v letošnjem letu. Bogat, pester spored z umetniškimi nastopi, koncertne kočke, božična pravljica v dveh dejanjih in prisrčne scene otrok pod vodstvom g. kateheta Valentina Tomca. Režija Milan Skrbinšek, režiser Nar. gledališča. Rezervirajte si vstopnice v predprodaji v pisarni •i-Pax et bonunK v franc, pasaži, da ne bo pri večerni blagajni naval. Prosvetno društvo Trnovo priredi v Kredo 22. decembra ob 8 zvečer v društvenem domu Karu-nova ulica božični prosvetni večer. Na sporedu bo petje božičnih pesmi, deklamcije, igrokaz »Rezika išče Jezuščkac in 6kioptično predavnaje univ. prof. dr. Andreja Snoja :>0 Palestini«. Vstopnina: Sedeži 2 din, stojišča 1 din. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20 Ponedeljek, 20. decembra: »Pesem s ceste«. — Red A. Torek, 21. decembra: Zaprto. Sreda, 22. decembra: »Svedrovci« (Fric-frac). Premiera. Premierski abonma. Opera. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 20. decembra: Zaprto. Torek, 21. decembra: »Vesela vdova«. Izven. Znižane cene od din 30 navzdol. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Drama. Dievi se uprizori Schurkova komedija »Pesem s ceste* za red A. Delo nam pokaže življenje treh pocestnih muzikantov, ki se prebijajo skozi težke čase iu ki 60 6 svojimi pesmimi vendar nositelji optimizma in veselja. Tudi oni najdejo po različnih težavah in zapletljajih nekaj sreče. Premiera Bourdetove komedije ^Svedrovci« (Fric-irac), obeta prinesti zopet zanimivo in hvaležno predstavo za naše občinstvo. Igra je pisana predvsem z namenom na lahek in zabaven način prikazati del pariškega življa — 6vedrovce, kako se lotijo priprav in izvedbe za vlom. Vzporedno e tem dejaniem teče seveda razvoj ljubezenske zgodbe med dvema paroma. Igra bo občinstvu brez dvoma ugajala. Ob praznikih, in sicer za božic, za novo leto iu na sv. Tri kralje se bo izvajala popoldne Go-lieva mladinska igra »Peterčkove poslednje sanje« z go. Vido Juvanovo v naslovni vlogi. To delo, ki se odlikuje s posebno poetično in pravljično zate novo, pomeni za otroke izreden dogodek, ki se ga bodo spominjali še v kasnejših letih. Dejanje se sodi na domu pri bolnem Peterčku, v votlini v podzemlju, kjer spi kralj Matjaž s svojo vojsko, v »ozdu na božični večer pod božičnim drevesom, in. v nebesih. Pravljica »reterčkove poslednje 6a-nje-: je nesporno naše najpomembnejše literarno delo v mladinski dramatski literaturi. Opera. Gospa Zlata Gjungjenac gostuje jutri, v torek, dne 21. t m. zvečer v Leharjevi opereti »Vesela vdova«. Predstava je izven abonmaja in veljajo za njo znižane operne cene. Za točno vremensko poročevalsko sluibo Zveza za tujski promet v Sloveniji, Tujsko-pro-metna zveza v Mariboru, Slov. planinsko društvo in Jugoslovansko zimsko-športnu zveza podajajo javnosti sledečo izjavo; Da 60 uvede v Sloveniji cim boljša poročevalska služha, so omenjene organizacije na svoji anketi dne 13. decembra 1937 določile 56 oficielnih poročevalcev, o katerih verodostojnosti do sedaj ni bilo dvomiti. Omenjene organizacije bodo svoja vremenska poročila urejena in kontrolirana s sodelovanjem meteorološkega instituta Univerze kralja Aleksandra oddajale javnosti preko dnevnega časopisja in preko radia pod naslovom: Službena vremenska obvestila Tujsko prometnih zvez Ljubljane in Maribora, JZSŽ in SPD. Dnevno časopisje se naproša, da vsa ostala počila, ki bi jih objavilo, objavi pod naslovom »Privatna poročilac. Naročajte Slovenski dom! Velik proces preti kokainistom Ljubljana, 20. decembra. Mali kazenski senat je danes ob 8.15 pričel obravnavati veliko obravnavo proti 11 obtožencem, ki so lani in predlanskim kar na debelo sleparili z lažikokainom. Interesentom so ponujali fižolovo moko, sodo in druge stvari, ko so poprej na vrh zavitkov dali nekoliko pravega kokaina. Mnogi so tihotapili kokain v Italijo, ker se tam to blago izredno drago prodaja in oddajajo kokain iz Italije naprej v Azijo. Vsi prekupčevalci so dostikrat zaslužili velikanske dobičke, celo po 100 in še več odstotkov. Malemu senatu predseduje s. o. s. g. Rajko Lederhas. Javno obtožbo pa zastopa dr. Julij F e 11 a c h e r. Obtoženci Na zatožno klop so se med drugimi vsedli stari znanci, ki so bili že lani sojeni zaradi raznih kokainskih sleparij. Prvi je Pavle Širok, rojen 14. januarja 1900 v Solkanu pri Gorici, samski trgovec v Ljubljani* stanujoč na Poti na Drenikov vrh. Drugi ie Josip Mauser, rojen 7. januarja 1891 v Bosanskem Brodu, trgovski zastopnik v Ljubljani, tretji Svete Martin, rojen 7. septembra 1897 v Ljubljani, oženjen trgovski zastopnik, ki je nedavno pobegnil v Nemčijo, da bi se tako izognil procesu, pa so ga v Darmstadtu prijeli. Četrti je znani France Hladnik, rojen 8. oktobra 1894 v-Logatcu, tja pristojen, oženjen lesni manipulant, stanujoč v Ljubljani. Peti Emil Babič, rojen 3. januarja 1899 v Logatcu, trgovski pomočnik, stanujoč v Ljubljani, šesti Ivan Kališnik, rojen 25 oktobra 1903 v Mengšu, oženjen rudar, stanujoč v Ljubljani, sedmi Valentin Jagodic, rojen 28. decembra 1901 v Bistrici, pristojen v Cerklje na Goreniskem, oženjen posestnik v Podgorju, osmi Jože Vižin, rojen 26. oktobra 1897 v Gorici, oženjen mizarski mojster v Suhi pri Škofji Loki, deveti France Žumer, rojen v Umiku, star 36 let, posestnik v Olševku, deseti Matija Novak, rojen 2. februarja 1906 v Logatcu, oženjen delavec, stanujoč v Dol. Logatcu, in enajsti Josip Nickovvski, rojen 31. marca 1911 v Sarajevu, trgovski potnik v Zagrebu. Drž. tožilec ebtožife Po končanih formalnostih je pričel državni tožilec citati prav obširno obtožnico. Proces bo trajal najmanj dva dni. Obtožba med drugim navaja, da so Širok. Mauser, Svetč, Hladnik in Babič osleparili Frana Kavčiča, trgovca Teliča Jerneja iz Starega trga pri Rakeku, Valentina Jagodica, Matijo Novaka in Hedviko Šket na ta način, da so jim prodali namesto pravi kokain, prav ničvredno zmes iz sode. Vse prevare so Širok, Mauser, Svete in Hladnik izvrševali obrtoma. Širok je nastopal kot^ prodajalec kokaina, ostali pa so bili posredovalci, Hladnik se je celo izdajal za italijanskega kupca. Mauser skupno z Nickowskim je opeharil Frana Kavčiča za 8800 din. Širok in Hladnik sta poleti lani v neki gostilni na Viču prodala Jerneju Teliču laži-kokain za 36.000 din. Širok, Svete in Hladnik so lani okoli velike noči prodali Valentinu Jagodicu ničvredno zmes kot kokain za 6000 din. Širok in Hladnik sta februarja lani v Urbančkovi gostilni na Ježici prodala Matiji Novaku, delavcu v Dol. Logatcu, laži-kokain za 21.500 din. Prav tako sta oba prodala poleti lani Matiji Novaku 80 dkg kokaina za 17.000 din. Širok in Hladnik sta okoli velike noči lani v gostilni pri Ložarju v Rožni ulici poskušala Edvardu Kolesi prodati četrt kg laži-kokaina za 7000 din, a ni prišlo do kupčije. Širok in Hladnik sta Edvardu Koleši izročila 2 steklenici navadne sode za pravi kokain in ga opeharila za 15.000 din. Prodala sta tudi Francetu Glažarju ničvredno blago za 5000 din. Svete in Babič Emil sta lani spomladi v gostilni pri »Kaplanu* prodala Šket Hedviki steklenico ničvredne zmesi iz krede za 10*000 din. Svetč Martin je avgusta lani izročil ...... , . . ničvredno zmes in prejel od njega 17.500 din. Mauser je pri raznih kupčijah nastopal kot avstriiski trgovec ^Goldsteinen. Ka- lišnik, Jagodic, Vižin in Žumer so razne interesente osleparili za 1000, 9000. 1800, 1200, 10.000, 2400 in 4000 din Kališnik je dalje Jagodica lažno obdolžil, da je prodal za 80.000 din laži-kokaina. Nickovvski Josip je skupno s Pavlom Širokom lani poleti prodal Francetu Kavčiču za 8000 din različno ničvredno zmes kot pravi kokain. Nickowski se je izdajal za kompanjona Mauserja Josipa in se predstavljal pod lažnim imenom Rupert Fran. Tafna sleparska družba Prvi štirje obtoženci so se združili v tajno sleparsko družbo, ki so že od 1. 1935 dalje kar na debelo sleparili z laži-kokainom. Ničvredno zmes so prodajali kot pristen kokain različnim interesentom, ki so skušali blago vtihotapiti v Italijo, kjer so kupci dajali za to blago izredno visoke cene. Že 14. januarja letos so bili ti štirje obsojeni na hujše kazni. Tako Širok na 1 leto in 6 mesecev, Mauser na 1 leto in 2 meseca, Hladnik na 1 lete in 480 din denarne kazni in Svete na 5 mesecev strogega zapora in 300 din denarne kazni. Pozneje po končanem procesu so bile odkrite zopet njih nove sleparije. Obtoženci so povsod lovili svoje žrtve. Najhuje je bil osleparjen trgovec Jernej Telič, ki je računal, da bo lahko kokain ob meji v Starem trgu pretihotapil v Italijo, kjer bi dobil zauj toliko lir, kolikor je on dal zanj dinarjev. Osleparili so ga za 36090 din. Širok in Hladnik sta ga izvabila na Vič. Ko so pozneje sklenili kupčijo, sta mu zagrozila, da ga takoj ubijeta, kakor hitro bo kaj o kupčiji črhnil. Obtoženci so v preiskavi v glavnem priznali vsa inkriminirana dejanja. Obravnava, za katero vlada veliko zanimanje, ob sklepu lista še traja. f Tončka Cerar V soboto v pozni večerni uri je po nad dveletnem trpljenju vdana v voljo Vsemogočnega zatisnila trudne zemske oči mnogoletna zvesta uradnica »Slovenčeve« uprave, gdč. Tončka Cerar. O rainici se lahko trdi, da se je v svojem velikem trpljenju žrtvovala za druge, kajti vse njeno življenje ie bilo samo služba za Boga, cerkev in bližnjega. Ves prosti čas je porabila v čast božjo bodisi kot cerkvena pevka ali pa s svojimi ročnimi deli. Za rajno gospodično žalujeta poleg upravniškega osebja ter mnogoštevilnih prijateljic gospodični sestri Marija, uradnica »Vzajemne zavarovalnice«, ter Angela, učiteljica v Stranjah. — Na zadnji poti jo spremimo danes popoldne ob 4. Truplo rajne gospodične preneso iz žalnega doma na Hrvatskem trgu 4 v cerkev sv. Petra, kjer ee po opravljenih žalnih obrednih molitvah poslovi od svoje bivše sotrudnice cerkveni pevski zbor, na kar se razvije sprevod k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočima gdč. sestrama naše globoko sožalje! Sz športne krošn!e Ferencvaros : Hašk 6:4 (3:0). Pred 5000 gledalci je včeraj v Zagrebu na igrišču Gradjanskega premagal letošnji zmagovalec v tekmovanju za srednjeevropski pokal ferencvaros našega jesenskega prvaka Haška z rezultatom 6:4 (3:0). — Hasku je grozila že prava katastrofa, kajti odlični Madžari so že vodili 6 5:0. Haškovci 60 se šele proti koncu igre znašli in začeli napadati, ter tako popraviti končni rezultat. Ferencvaros je nastopil 6 6 voj o kompletno postavo, s katero je tudi osvojil srednjeevropski pokal. To odlično madžarsko moštvo je Zagrebčane 6 6vojo tehniko in odlično kombinacijsko igro naravnost presenetilo. Vsi goli so bili plod sijajnih komfrnacii in doseženi 6koro brez truda. Najboljši igralec Ferencvarosa je bil srednji napadalec dr. Sarosj;, večkratni madžarski reprezentativni igralec, ki je v mednarodni tekmi s Cehcslovaki sam zabil 7 golov. Tekmo je sodil Zagrebčan g. Mlinarič. SK Bata : BSK 2:1 (0 :0). V Borovem je nastopil pioti tamkajšnjemu SK Bati Belgrajski športni klub, ki je po slabi igri, na razmočenem igrišču in pred malo gledalci moral prepustiti domačinom ^niago. V prvem p»olča6u sta bila oba nasprotnika enakopravna, dočim so bili v drugem polčasu domačini boljši, in si tako tudi izvojevali zmago. Strelci za SK Bata Rajič, za BSK pa Moša Marjanovič iz prostega 6trela. Nov predlog BSK-a za zimski pokal. Ker organizacija zimskega pokalnega nogometnega tekmovanja, ki bi se morala že začeti, ni uspela, je BSK napravil nov načrt in sicer posebej za zagrebško in posebej za belgrajsko skupino klubov. Po novem predlogu bi 2. m 9. januarja igrali v Belgradu BSK in Jedinstvo ter BASK iu Jugoslavija. Drugo kolo 16. in 23. januarja med obema zmagovalcema. V tretjem kolu 30. jan. in 2. febr. končni zmagovalec v Belgradu in sarajevska Slavija. Tudi v zagrebški skupini naj bi bilo prvo kolo 2. in 9. jan. med Gradjanskim in Concordijo, ter HAŠK-om in našo Ljubljano. V drugem kolu 16. in 23 jan. zmagovalca iz prvega kola, 30. jan. in 2. febr. pa naj bi igral končni zmagovalec s' ! splitskim Hajdukom. Finalna tekma med zmagovalcem zagrebške in I belgrajske skupine naj bi bila 13. in 20. febr. 1938. BSK je že poslal načrt vsem klubom, ki bi sodelovali iu jih prosil, naj mu čimpreje javijo 6voje t mišljenje, . Moto-Hermes je zboroval Ljubljana, 20. dec. . Včeraj je ljubljanski nogomet počival. Sneg je pokril igrišča. Vsi športi razen smučanja, ki ae bo zdaj stopno pošteno razmahnilo, mirujejo in čakajo lepših dni. Zato pa prihajamo v 6ezono raznih občnih zboTov, Včeraj popoldne smo jo mahnili na občni zbor liermežanske motosekcije. Ob treh popoldne se je pričelo. Prav čedno število zborovalcev se je odzvalo povabilu. Najprej je načelnik g. Rupena pozdravil vse prisotne, nato pa eo prišla na vrsto poročila funkcionarjev. Iz teh poročil smo lahko razbrali, da je sekcija v sezoni 1937 Živahno delovala. Izvedla je več prav uspelih prireditev med njimi tudi znano dirko za Seunigov memorial. V svojih vrstah ima nekaj prav odličnih dirkačev z mojstrom »letečim Kranjcem«, Ludvikom Staričem na čelu. Pred volitvami je, potem ko je stari odbor dobil razreš-nico, zasedel predsedniško mesto delegat centralnega odbora ZSK Hermesa, g. Lukežič. V dobro utemeljenih izvajanjih je zavrnil kvarno težnjo nekaterih, da bi se motosekcija osamosvojila. Sekcija je doslej že itak delovala popolnoma nemoteno in samostojno. Pripravlja se proslava dvajsetletnice klubovega obstoja, pa naj bi se cepile moči. Vsi prisotni so tehtnim besedam g. Lukežiča živo pritrjevali. Po kratkem odmoru se pojavijo kandidatne liste. Izvoljena je bila sledeča lista: Načelnik: g. dr. Čampa, podnačelnik: g. Rupena, 1. tajnik: g. Pavelič, 2. tajnik: g. Lukež, blagajnik: g. Zajec, odborniki: gg. Kraner, Erjavec, Kette, namestniki: gg. Skopec, Starič, Kovačič, tehnično vodstvo: gg. ing. Dietrich in Kovačič, revizorja: gg. Seunig in Zupan. Prisotni so e ploskanjem pozdravili novo načelstvo sekcije. Ob petih zvečer je novi načelnik zaključi! lepo uspelo zbjovanje, kj ie poteklo v najlepšem redu in v popolnem soglasju. Novi odbor si je že naredil nekaj smernic za program v letu 1938. Vsa javnost si želi, da bi bilo delo odlične moto-sekcije v bodočem letu prav tako uspešno kakor je bilo letos. Novemu odboru obilo sreče in uspeha pri delu za napredek slovenske motoristtke! Koncert Nade Brankovič Ljubljana, 19. decembra. Drugi koncert v preteklem tednu je bil klavirski nastop ^čudežnega otroka«, 13 letne Nade Bran-kovičeve iz Belgrada. Razumljivo je, da je bil ta dogodek zanimiv že po tem dejstvu samem, kakor je bilo razumljivo, da so ostale velike iu globoke umetnine, kot n. pr. Baehova Toccata in fuga v d-molu in Beethovnova sonata sLes adieux< ostale v izvedbi nepopolne, ker so pač po svoji muzikalni sili enostavno prcogromne za otroškega, čeprav izredno razvitega duha. Naravnost presenetljive pa so bile v izvedbi v drugem delu koncerta Schumannove ^-Simfonične etude*:, Tajčevičevi trije Balkanski plesi in na koncu programa tehnično skrajno težka Lisztova Rigoletto-parafraza; pri tem je bilo enako občudovanja vredno močno in originalno občuteno muzikalno podajanje, kakor lahkota, a katero je mala pianistka zmagala ves ogromni spored, izbran iz samih najtežjih de! klavirske literature, kar pomeni fizični napor, ki bi utrudil celo doraslega umetnika. O nadaljnjem razvoju tega čudežnega otroka je težko prerokovati, ker je skoro vse odvisno od vzgoje, o kateri se ne more spričo lega koncerta reči, da je bila dosedaj najbolj smiselna, saj se bolj kot fizični napor, s katerim je združena priprava za koncertiranje in koncert sam, lahko duševni napor še ne popolnoma razvitega otroškega duha na tega vpliva skrajno kvarno. To bi bila edina pripomba, ki jo zmore človeški razum spričo takega čudeža, ki ga ne more razumeti, ampak kvečjemu kot nepojmljivo skrivnost občudovati, i Uda Baarova in Mathiai Wieman v velikem vojnem filmu PATRIJOTI Najnovejši žurnal: Zavzetje Šrnghaja. Predigra Popaj: »Ljubezen na teleionuc * in Honolulu Predstave ob 16., 19<15 in 21*15 uri Od tu in tam Poplave, ki jih je na Hrvaškem in v Bosni povzročila reka Sava, so zavzele katastrofalen obseg. Poplavljena je okolica Siska, velikansko jezero pa se je stvorilo tudi okrog Slavonskega Broda. Sava je tamkaj predrla štiri zaščitne nasipe in se med bučanjem valov razlila po bosanski strani. Preko 100.00 juter zemlje je pod vodo, enako pa tudi nad 500 hiš. Pri Sremski Mitroviči se je zgodila strašna nesreča. Pet kmetov se je hotela s čolnom preko deroče Save prepeljati na drugo stran. Sredi reke so valovi zgrabili čoln in ga premetavali, dokler se ni prekucnil. Vseh pet je padlo v vodo, rešil pa se je le eden, ki se je oprijel plavajočega debla in vso nog prečepel na njem in so ga ljudje Sele naslednji dan rešili. Sava se je dvignila r»a nekaterih krajih za osem metrov nad normalo. Enake strahote so zadele dolino reke Neretvo V Hercegovini. Neretva se je razlila daleč naokoli in odrezala od sveta številne vasi. Revnemu prebivBelgradc. Slovesnostim spuščanja bodo prisostvovali jugoslovanski admiral Polič, belgrajski župan in drugi odličniki. Kumo-vala pa bo ladji soproga ministrskega predsednika ga. Avgusta Stojadinovič. Vse svečanosti bodo v francoščini in srbohrvaščini prenašale francoske in naše radijske postaje. Svojevrsten rekord je doseglo v soboto sodišče v Novem Sadu. Kar 88 razprav za ločitev zakona je bilo ta dan. Zaradi tega se je na hodnikih sodišča kar trlo odvetnikov, prič in takih, ki so so naveličali zakonskega življenja. Pred sodiščem v Beli Crkvi še tene razprava o razmerah, odnosno o poneverbah v kovinski duševni bolnišnici, katere ekonom je bil med preiskavo umrli Božidar Sever. Afera se je odkrila nekako pred letom dni, ko je mesto upravnika v bolnišnici zavzel nov zdravnik. Uradniki v ekono-matu, zlasti pa ekonom Sever, so pritrgovali bolnikom pri jedi, izkupiček pa eo spravljali sami v svoje žepe. Oni, ki so bolnišnici dobavljali živila, so morali podpisovati račune kar prazne. Priče, ki jih je sodišče zaslišalo, ne obtožujejo samo pokojnega Severja, temveč tudi nadzornika Ivana Tomana, ki je v$<1 ko leto odhajal domov na dopust s polnimi kovčki, v katerih je bila sama obleka in čevlji. Bolniki so dobivali tako slabo in skoj>o hrano, da so nekateri začeli jesti kar travo. Razprava bo trajala še nekaj dni. 14 hlebčkov kruha, namazanih z maslom, je pojedel 12 letni Fehim čurič iz Sanskega mosta. Fantek je bil večkrat lačen kakor pa sit V petek je stopil k domačemu peku in ga zaprosi! za nekaj kruha, da se bo najedel. Pek se je hotel 6 fantičem malo pošaliti in je dejal, da lahko poje vso hlebčke, kar se jib nahaja na polici. Fehim se jo vsedel in j>olomastil res vse, kar je bilo na polici. Pek se je za svojo šalo takoj pokesal: fantič mu je pojedel nič manj kakor 14 hlebčkov, katerih vsak je tehtal po 300 gramov. Kapitana tovorne ladje >SIava<, s katere eo valovi pred dobrim mesecem odplahnilj tri mornarje v bližini Maroka, eo postavili pred sodišče, ker ga smatrajo odgovornega za smrt teh treh mornarjev Ostala posadka na ladji pravi, da so ntorali mornarji kljub strašnemu viharju na krov ladje, da jih je nesreča zadela prav za prav samo zaradi kapric sitnega kapitana. Kapitan se piše Filip Ra-doničič. Razbojnika, ki je v Lanirih pri Banjaluki p* bil šest članov rodbine Mihajla Lukiča, so prijeli v Belgradu. Čim so oblasti imele na varnem Gjorgja Sovilja, so dobile sled tudi za Četrtim pajdašem zločinske družbe. Tega so prijeli na neki žagi v Banjaluki sami. Vsi zločinci še sedaj nahajajo v zaporih sodišča v Banjaluki, kjer bodo tudi obsojeni. Nevarnega tatn, k! je okradel pred dnevi v Mariboru trgovskega zastopnika Wafzka in mu ob tej priliki odnesel dragocenosti in hranilno knjižico v vrednosti okrog 180.000 dinarjev so prijeli v Karlovcu. Mariborska policija je izdala za vlomilcem tiralico vsem policijam pri nas in v inozemstvu. Včeraj sta v Karlovcu dva policijska agenta zasledila v nekem lokalu precei sumljivo druščino. Ko sta izvršila preiskavo, sta med num-Ijivci našla tudi nekega Vladimirja Novaka, ki ga policije poznajo kot nevarnega vlomilca. Pri njem sta agenta našla še precej zlatnine in zlatega denarja, dočim brnnilnt knjižice ni bilo nikoder več. Novak je priznal vlom v \Vatzkovo stanovanje, za hranilno knjižico pa je dejal, da jo je zakopal nekje v Mariboru. Novaka so po zaslišanju odpeljali v Maribor. Vlomilec je star 37 let, v zaporih pa je presedel žc nad sedemnajst let. V župno cerkev v Koprivnic! je v soboto po-noei vlomil neznani vlomilec ter odnesel vse dragoceno cerkveno posodje v vrednosti skoro ‘20.000 dinarjev. Po sledovih na snegu se je dalo ugotoviti, da je vlom izvršila le ena oseba. Oblasti so osumile zločina nekega starega grešnika iz bližnjo okolice, ki se je s takimi tatvinami že večkrat proslavil, O, ta presneti dežnik! O raztresenem profesorju ste gotovo že kaj slišali. Zopet je pozabil dežnik, zopet je v največjem nalivu, ves moker in drgetajoč od mraza, hodil zamišljen z zaprtim dežnikom. Da, in to je kriv ta nesrečni dežnik. Danes so s temi smeš-nieami že precej prenehali, profesorja že skoraj pozabili, dežnik pa je še vedno ostal naš najzvestejši prijatelj. Postal je neobhodno potreben spremljevalec človeka na njegovem potovanju. Že stoletja opravlja svojo nalogo, še stoletja nas bo varoval pred darovi z oblakov. Zgodovina dežnika Neka stara kitajska zgodba pripoveduje, da je žena graditelja Lou-Pana rekla svojemu možu: >Dragi moj gospodi Hiše, ki jih gradiš, so lepe, imajo pa eno napako in ta je: Vedno stoje samo na enem mestu in nas varujejo toliko časa, dokler smo pod njihovimi krovi. Kako bi bilo, či bi imeli nad seboj vedno streho, bodisi v soncu, bodisi v dežju, in da bi to streho lahko nosili s seboj. Ali ne bi bilo to nekaj pripravnega? Poglej ta košček svile na tem drobnem bambusovem stebelcu! Vedno ga lahko nosiš s seboj daleč, več milj daleč, ne da bi me utrudil. Varuje me pa prav tako, kakor streha hišo. Če ga pa ne potrebujem več, tedaj zvijem svilo okoli palice ter jo nosim pod pazduho.« Z začudenjem je mož zrl svojo ženo, kako je razvila dežnik in ga nežno nesla nad njegovo glavo. Na reliefih, ki so jih našli med razvalinami mesta Ninive, tisoč let pred Kristusom, na izkopanih opekah v Ekbatanu in Suzah, na nagrobnih spomenikih v Tebah in Memfidi, povsod vidimo nad zlatimi kronami velikih kraljev in nad tiarami satrapov senčnik, ki senči vladarje, ko stolpa jo k prestolu. Tudi kadar so ga nesli na nosilnici po deželi, je nosil kraljevi dostojanstvenik senčnik nad sveto glavo. Aristotel je pozabil v glavju o klobukih pristaviti pripombo tudi o senčnikih, kar bi bilo danes nadvse zanimivo čitati. Zato pa nas je pisec komedij Aristofan nagradil v svojem delu »Tiee« s stavkom, ko je zaklical Prometej svojemu sužnju, da bi se zavaroval pred .Jupitrovimi bliski: »Vzemi ta senčnik in me zaščiti, da bi me bogovi ne mogli videti k Od istega pisca tudi izvemo, da so ravno tako zapirali in odpirali dežnike kakor mi danes. O nekem strahopetcu je namreč dejal: svoja ušesa ste odprli in zaprli skoraj tako, kakor zapiramo in odpiramo senčnik. Tudi v Atenah poznamo kip Atenke, kjer ščiti njeno glavo senčnik. V starem veku ni bil senčnik zaničljiv vsakodnevni priročnik, ampak je veljal, da je božjega izvora. Svečeniki in kralji so ga prevzeli za znamenje svoje moči in vere. Ta običaj se je še ohranil v vzhodnih deželah. Kakor ima pagoda mnogo streh, ena poleg druge, tako nosijo ljudje na isti način svoje dežnike. Dežniki stoje eden nad drugim, da je slika slična pagodi. Kitajski mandarin sme imeti dva do tri senčnike eden nad drugim, medtem ko pripada nošnja štirih takih streh samo kraljevski visokosti. Hidustanski kralj ima tako senčnik s sedmimi strehami. Prve dežnike so prinesli v Evropo v začetku 16. stoletja. Tedaj so bili ti dežniki še neverjetno veliki in nerodni, podobni današnjim vrtnim senčnikom. Nosili so jih samo možje, pod dežnikom pa so šli po trije in še več potnikov. Na prekrasni Tiepolovi sliki >Beneški praznik« vidimo elegantno damo — Benečanko pod temnomodrim nebom z nežnim, pisanobarvnim senčnikom, ki jo varuje vročih sončnih žarkov. Holandski slikar Van der Eeckhont je naslikal sliko »Počastitev treh Kraljev«. Tu vidimo, kako eden izmed kraljev stopa pod svečanim varstvom velikega senčnika k zibelki božjega Deteta. Neka druga slika, in sicer slika »Šarlatan« od Dowa, nam kaže, kako je nad njegovo glavo v naravnost kričečih barvah razprostrt dežnik. Na znani risbi Moreauja iz 18. stoletja vidimo, kako že senčnik spreminja svojo obliko, kakor se je spreminjala tudi moda sama. Moda je narekovala tudi senčniku njegove oblike. Medtem ko je bil senčnik v Evropi nerodna priprava, so Japonci kaj zgodaj napravili iz njega ljubko igračko. Že sama palica je bila okusno izdelana, na njem pa je bil pritrjen papir ali pa napeta svila, na kateri so bili narisani razni okraski v različnih barvah. Neka Daumie-reva karikatura nam kaže vojaka narodne straže, kako v nevihti stoji na straži s široko razpetim dežnikom, kajti »on mora svoje zdravje varovati za domovino«. Še ena slika, in sicer Renouard-sova >Dež na razstavi 1900« nam kaže različne vrste dežnikov. Mnogo je izgubil dežnik v svoji zgodovini na sebi. Danes nima več onega častiljivega znaka na sebi, ki je bil zanj tako značilen v zgodnji dobi svojega razvoja. Danes služi vsakemu, i kralju i beraču. Iz kraljevskega znaka moči in sile je postal navaden in skromen spremljevalec človeka na vseh njegovih poteh. Tako je tesno združen s človekom. Pripraven je, vse odlike ima, samo eno veliko napako ima, in ta je: Nikdar se ne javi, kadar ga iščemo, nikdar se ne oglasi, ko odhajamo. Pa bo morda prišel zanj tudi trenutek, ko ga ne bo treba več iskati in ne jeziti se nad njim. Profesor: »Povejte mi, gospod kandidat, kaj mora advokat najprej napraviti, ko dobi novega klijenta?« Dijak: »Zahtevati mora denar že vnaprej.« pHp Iff 'J Kadeti francoske vojaške akademije v Saint Cyru pri prisegi * * ■ V. ' gppa *£££ -/M Grof Edvard Taafe, katerega mislijo baje Irci izvoliti za prvega predsednika svoje svobodne republike. Taafe je do nedavnega živel na svojih posestvih blizu Prage Roman napisan na robitnih protokolih V Parizu je izšel pred kratkim roman, o katerem gre sloves, da je bil napisan na listih ru-bilnih zapisnikov. Poseč romana je neki Leon Gavrois, ki je sem pa tje pošiljal pariškim uredništvom majhne članke in zgodbice, ki so jih pa uredniki po večini zmetali v koš. Možakar je živel nadvse revno. Vsak dan je bil pri njemu rubitelj-eksekutor, ki mu je rubil premičnine in nepremičnine. Rubežen, mu je tako prinesla precej rubil-nih zapisnikov. V teku enega leta je prejel kar 108 rubilnih protokolov. Obubožan kakor je bil se je lotil pisanja romana. Papirja ni bilo, zato je pisal kar na prazne strani teh protokolov. Sedaj je knjiga izšla in doživela neverjeetn uspeh. Deloma gre na račun uspeha tudi to, da je roman pisal na takem papirju. Gotovo si je sedaj Gavrois toliko opomogel s tem romanom, da mu ne bo treba pisali več na takem papirju, kajti ru-bežni več ne bo, tako pa tudi protokolov ne bo. Miške, ki plešefo valčke Kdor hoče videti miške, ki plešejo valček, si lahko to ogleda v londonskem zoolo|kem vrtu. Tam plešeta dve beli miški valček in ti dve ži-valici ne navdušujeta samo gledalce, ampak vso mišjo kolonijo. Obe imata svoj dom v majhni kletki. Kadar se nabere dovolj gledalcev, jim čuvaj vrta odpre kletko, da prideta bližje k publiki. Mali plesalki etkata v majhnih krogih, se vedno bolj približujeta'in se nazadnje postavita na zadnji nogi . Zaplesali sta pravi valček v dvojnem koraku kar dvajset do tridesetkrat. Treba pa ju ni dolgo prositi, kar takoj sta pri volji plesati. Že na sam migljaj se postavita na nogi in že plešeta. Kako točno se držita takta! To je najbolj čudno, da ima tako majhna žival smisel za takt. Ko sta odplesali svoj priljubljeni valček, pa vdano čakata, da bi dobili kakšno nagradico v obliki sladkorčka. Še to je čudno, da ju ni nobeden učil, ampak da sta začeli kar sami od sebe plesati. Klobuk gospoda profesorja Profesor je hotel iti v šolo. tekal je 6voj klobuk po v6em stanovanju. Ni ga našel. Nazadnje je vprašal svoje otroke: »Otroci, ali 6te videli kje moj klobuk?« »Na glavi ga imaš,« 60 mu odgovorili. »Hvala Bogu, da 6te mi povedali, 6icer bi moral v šolo brez klobuka.« Primo Carnera na beraški palici Pred štirimi leti še svetovni prvak — danes obubožan. Ubogi Primo Camero! Poraz, ki ga je doživel pred nekaj tedni s Francozom Di Meglio, je zaključil slavno pot orjaškega Italijana. Borba sama je bila kaj žalostna. Tisoče gledalcev je izžvižgalo nekdanjega svetovnega prvaka. Pri tem pa je imel Carnera v teži prednost, saj je tehtal 25 in pol kg več kakor njegov nasprotnik/Toda velikan je naredil vtis kaj slabega borca in se je moral ves čas borbe braniti pred udarci. Komaj da je nekajkrat resno stopil v napad. Številka čevljev: 56 Kakšen vzpon in kakšen padec! Zlasti padect Saj Carnera še ni star, komaj da je bil pred nekaj meseci 31 let. Schmeling ni dosti mlajši in kakšno vlogo še igra ta mladi Nemec v mednarodnem boksu. On pa tudi živi drugo življenje kakor orjaški boksar, ki ni samo zaradi svoje teže, svoje številke čevljev 56, ampak tudi zaradi svojega življenja preveč velikanski. Vsemogoče govorice krožijo o njemu. Ko je Carnera 25. oktobra 1906 zagledal luč sveta v Sequale pri Benetkah, je zbujal s svojimi šestimi kilogrami veliko pozornost. Šolo je obiskoval 3 in pol leta, nato se je podal v Francijo. Tu je bil zaposlen kot tesar in se je končno vdi-njal v nekem cirkusu. L. 1925 se je prvikrat pojavil v ringu, toda brezuspešno. Po treh letih ga je pa odkril francoski manažer Leon See. Ta je učil orjaškega otroka boksa in ga tako usposobil, da je lahko nastopal. K temu so mu še pripomogle razne prigodbice, škandalčki in aferice, ki so potrebne, da kdo postane junak. Amerikanci so ga pa bolj vzljubili zaradi njegove velikanske postave. . ,. T Velikan v deieli pritlikavcev Ko je prišel Carnera v Anglijo, je bil najbolj poznan človek otočnega kraljestva. Njegov spretni manažer je poskrbel, da je njegov, učenec užil toliko pozornosti. Časopisje je vsak dan poročalo nekaj o njegovem življenju, in sicer da ni v nobenem hotelu dovolj velike postelje za tega velikana, da pri malicah poje kar dve do tri porcije, pozabil pa tudi ni naročiti časnikarjem, da mu mora dati nalašč delati pri posameznih obrtnikih vse kar potrebuje. Celo gumb za ovratnik mora imeti posebno velikost. Pred štirimi leti je bil Primo Carnera svetovni prvak. .Skoraj 50.000 gledalcev je prisostvovalo borbi med njim in Jackom Sharkeyem v Newyorku. Do tedaj se je boril ▼ ringu 81 krat, in je bil premagan samo petkrat, štirikrat po točkah in enkrat je bil diskvalificiran. S knockoutom ni bil še nikdar premagan. Kar je pričakovala množica njegovih navijačev, to se je zgodilo: v šesti rundi je premagal Sharkeya. Hvala tl, mora mati Eno leto je branil Carnera naslov svetovnega prvaka. Prišel pa je Maks Baer in ga premagal. Baer je imel trd udarec, Carnera pa ni imel nobenega posebnega udarca. Carnera je bil peti Ne-američan, ki se je boril za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. Prvi se je boril 1921 Francoz Carpeniter, drugi Argentinec Firpo, na-zvan Pampaški vol, 1. 1923, tretji Avstralec Tom Heeney 1. nato četrti Schmeling I. 1930. Kar se vsem tem Di posrečilo, to se je posrečilo Car-neri 1. 1933, junija meseca, da je vzel Amerikan-cem prvenstvo. Italija ga je navdušeno sprejela. Domov pa je brzojavil: »Hvala ti, moja mati.« Danes je ta velikan, ki je zaslužil bajne vsote, ubog. Danes ga je v Londonu sodišče ocenilo, da obsega vse premoženje 4324 funtov dolgov. Ubogi Camero! Samo nekaj časa se mu je smehljala sreča, dala mu je zlata in slave, in danes je revež oni, ki je včasih navduševal in opajal množice s svojimi uspehi. Ostal mu je dolg, dolg. ki nam kaže njegovo pot od sreče v bedo in siromaštvo. ■ '' »Očka, zakaj 60 na oknih v bankah rešetke?! »Zato, da &e ravnatelji bank privadijo na rešetke.«' .... s, Učitelj: »Zakaj drži tvoj oče konja »a p«* vodcu?« Dijak: »Zato, da mu ne pobegne.« M. Jacoby - R. Leigh: 75 Poročnik indijske brigade Stal Je kakor prikovan in ves čas mislil samo na to, kako bo moral bežati, da se mora skriti in najti zavetja. Zadnji čas je, da skoči v čoln... Še nekaj sekund, pa bo Indijec sprožil v njega! Randall je stal sredi mesečine, nepremično in kakor da je začaran ... »Nisem mislil, da je reka tako blizu... Komaj sto metrov od trdnjave ... In oni Indijec na trdnjavi me je zapazil in bo streljal name.., Dvesto metrov je do njega... Ali me bo zadel?,.. Zmedene misli so mu z mrzlično naglico letele po glavi in še vedno je stal nepremično pri čolnu. •. Izpraševal je samega sebe: »Ali sanjam?... Ali so to tudi prividi kakor podnevi v puščavi?« Ta trenutek je jeknil strel. Sekunda, dve ... »Ni me zadel!« To je bila prva Randllova misel, ko je krogla z ostrim žvižgom švignila nad njegovo glavo. Potem je mislil naprej: »Previsoko meri! Ni dober strelec!« Še en strel. Randall je začutil sun6k v prsi. »Zadel me je ... V denarnico ...« Zgrudil se je na kolena. »Pa... saj sem denarnico vendar dal majorju Vickersu, ko šem odhajal iz trdnjave!... Krogla se torej ni ustavila ob denarnici ... Zadel me je ...« Dvignil je glavo in se zagledal v mesec... »Pisma ... Ne pozabite na pisma, major ... Polna luna ... A na bregovih Temze... Slišim šum vode... Temza spo- mladi ... Kako je zdaj kar na lepem hladno... kakor tisti večer, ko ... ko sem sedel z materjo in sestro na vrtu... pri letoviški hišici... na bregu Temze ...« Mesec je izginil. Glavo mu je zavil mrak, hlad, vsenaokoli je ležal molk.,. »Zadnji čas, da skočim v čoln in naprej... naprej...« Kapitan Randall je skočil na noge ter se trenutek nato mrtev zgrudil na peščeni breg. Voda je tiho drsela dalje, proti Lohari... Njihova zadnja noč... Polkovnik Campbell in major Vickers sta gledala za tovarišem, kako se je vzpenjal za zid in od tam skočil v noč. Od tedaj sta ga izgubila izpred oči... Campbell je težko zavzdihnil: *Ali mu bo uspelo, da se priplazi do reke in pride do čolna?« Vickers mu je odvrnil: »Randall je oprezen. Se bo že priplazil do reke in naprej.« »Mesec se skriva za oblake, toda vsak trenutek se lahko spet pokaže. Bojim se samo tega, da se morda še kak Suri-stanec skriva v tem ali onem stolpu. Z višine stolpov seže pogled vse do reke ... Če bi ga zapazili...« Vickers je tolažil polkovnika: »Ne bodo ga... Randall ve, kaj vse zavisi od te njegove poti, zato bo že pazil!« Campbell ni hotel več govoriti o tem. Obrnil se je in odšel proti drugim barakam, da bi obiskal ljudi v njih. V vsaki izmed barak se je nekaj časa ustavil in se pogovarjal z vojaki, ki so se komaj še držali na nogah. Zdaj niso nneli več niti toliko vode, da bi je bilo dovolj za ranjence* Ljudje so topo zrli okoli sebe. Campbell si je na vse mogoče načine prizadeval, da bi jim dal poguma ter jim vlil upanje na skorajšnjo rešitev. V baraki, kjer so bile ženske, je govoril o tem, da bo zjutraj navsezgodaj prišla pomoč iz Lohare. »Kapitanu Randallu se je posrečilo, da se je priplazil iz trdnjave. S čolnom pojde do Lohare. Treba je, da vzdržite samo še to noč, pa bo spet vse dobro!« Vojaki so vstajali. Gledali so svojega poveljnika, ki tudi že ure dolgo ni pokusil kapljice vode, pa je svojo onemoglost skrival in stal pokonci sredi njih. Tudi on je trpel, kakor so trpeli oni Tudi njegova hčerka, ki je bila med ženskami, je trpela enako usodo. Campbellove besede so vojakom bile kakor čudežno sporočilo o rešitvi, tako da se mu je v resnici posrečilo, da jih je ohrabril ter jim pregnal malodušje, ki se jih je v tej obupni samoti in neprestanem pričakovanju zadnjega napada obhajalo. Campbell je hodil od skupine do skupine v barakah in vsaki govoril: »Suristanci nocoj ne bodo več napadli!« Vojaki, katerim je polkovnik vlil v srca novega upanja, so mu odgovarjali: »Sahib, računajte na nas. Če pridejo, se bomo že znali braniti, kakor smo se prvikrat!« Zdaj je prišel v barako tudi Geoffrey. Elizabeta je sedela v kotu in dremala. Trudnost jo je premagala. Bila je čisto bleda, ustnice so ji drgetale, kakor da bi v spanju nekaj govorila. Campbell je okrenil glavo. Ni mogel gledati hčerke, kako trpi. On, ki je sicer bil navajen gledati celo smrti neustrašeno v oči, se je zdaj bal, da ne bi zajokal. Vickers je prišel k dekletu in ga nežno prijel za roke. Ni se prebudila. Obrnil se je k polkovniku in mu zašepetal: »Spi!« Ta trenutek je zadonel strel. Ccampbell je stekel k oknu. •SlovenakJ dom« izhaja raak delavnik IS M«*eAna naroAnina U Din ca »nozenmtvo M Din Oralnifttvo Kopitarjeva o lica «/tIL »M la B9b> Uprava* Lapitaijeva 4 ffatefro &* Jajru«k>vau*Ju> ttikvu • Ljubljaim & Ce6 Udajttdi; Ivu Bakov« UreduUu Jute Kotifirib