IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« . ORE.MJJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BE/NIK ■ ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, PONEDELJEK, 8. JANUARJA 1962 ŠT. 2 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 1MT KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH. SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO za Okrajni komite Ljudske mladine v Kranju pripravlja v počastitev 20-letnice vstaje Ln pa VII. kongresa LMS tekmovanje -Spoznavaj svoj kraj v revoluciji«. Taka tekmovanja so doslej izvedli že vsi občinski komiteji Ljudske mladine po Gorenjskem, najboljše tri ekipe iz vsakega tekmovanja pa so se uvrstile v okrajno tekmovanje. Ta osrednja prireditev bo v petek, 12. januarja, ob 20. uri v kino dvorani v Tržiču. Tega tekmovanja .ki pomeni zaključek večmesečnih prizadevanj občinskih komitejev, osnovnih organizacij in pa aktivov organizacij LMS, se bo udeležilo 15 ekip. Material za tekmovanje 6o pripravili občinski komiteji: za Jesenice - POD KARAVANKAMI IN ME2AKLJO SO SE UPRLI, za Skofjo Loko - BOJ CANKARJEVEGA BATALJONA, za Kranj, Radovljico in Tržič — pa tudi številni dogodki iz boja naših ljudi za socialno in nacionalno osvoboditev. Za udeležence tekmovanja so predvideli lepe nagrade. Med temi sta tudi dva televizijska sprejemnika, ki jih bo mladina nedvomno koristno »uporabila pri opremljanju svojih klubskih prostorov. — P. POTREBNO JE SIRSE ZNANJE PRETEKLI PETEK JE BIL V FESTIVALNI DVORANI V LJUBLJANI PETI REDNI OBČNI ZBOR REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV SLOVENIJE. PO PLODNI RAZPRAVI, V KATERI SO SODELOVALI ŠTEVILNI DELEGATI IN GOSTJE, SO IZVOLILI NOV REPUBLIŠKI SVET SINDIKATOV IN NADZORNI ODBOR. ZA PREDSEDNIKA REPUBLIŠKEGA SVETA PA JE BIL PONOVNO IZVOLJEN STANE KAVČIČ. V svojem uvodnem referatu je Stane Kavčič med drugim tudi poudaril, da lahko delovnim kolektivom in posameznikom roma-gamo samo tako, da jim s političnimi sredstvi neprestano širimo obzorje in znan le ter jim tako dajemo cnlcšno politično in gospodarsko orientacijo. Samo s temi sredstvi tohko zagotovimo tisto prepotrebno demokratično vzduSje v delovnih kolektivih, k->r jo prvi pogoj, da se v organih delavskega samoupravljanja res izražajo težnje proizvajalcev. Občni zbor Republiško?^ sveta sindikatov Slovenije je obravnaval številne probleme. Ob tej priliki lahko ponovno osvetlimo tudi nekatera aktualna vprašanja pri nadaljnjem razvijanju delavskega samoupravljanja, ki so značilna tudi za Gorenjsko. Predvsem moramo ugotoviti, da je v našem okraju še vodno nekaj podjetij, ki niso zgosti prisluhnila težnjam 1 '< proizvajalcev, pri-sluhnla njihovim željam, da bi podrobno spoznaj i probleme podjetja in o njih razpravljali. Nekateri tudi še vedno menijo, da je danes še težko usmerjati de- lavce na probleme podjetja, ker pri njih še vedno prevladuje za-n'manje le za osebne dohodke. Razprave, da jemlje delavsko samoupravljanja inciativo stro«( kovnjakom v proizvodnji, tudi niso nove. Podobno so nekateri tri dili še v časih, ko so se formirali prvi delavski sveti. Tako politiko so zagovarjali in še zagovarjajo predvsem tam, kjer nočejo razumeti, da so prav delavski sveti tisti, ki vodijo in upravljajo podjetje. Sindikati so tudi zasledili, da so povsod tam, kjer trdijo, da se delavci zanimajo le za osebne dohodke, prenesli na ekonomske enote le razprave o tarifah, normah in osebnih dohodkih. V ekonomskih enotah pa, kjer proizvajalci določajo o drugih problemih, takih pomislekov ni. Uvajanje obratnih delavskih svetov in svetov ekonomskih enot ter zborov proizvajalcev vnaša v delo več elastičnosti, razprav in Stališč. Ker so tako proizvajalci bolj zainteresirani za delo, so tudi bolj kritični, kakor so bili doslej. To pa smo hoteli tudi doseči. - P. REORGANIZACIJA TRGOVSKE MRE2E NA j GORENJSKEM Združevanje in prepletanje KOLEKTIVI TRGOVSKIH PODJETIJ SO DOUMELI POMEN ZDRUŽEVANJA — ZA TRGOVINE NE VELJAJO POLITIČNO-TERITORIALNE MEJE — NAJVEČ ZDRUŽITEV OB PREHODU V NOVO LETO V lamsikm letu so bile pred našo trgovino postavljene nove naloge in obveznosti. S tako organizacijo trgovske mreže, predvsem pa še z močno razdrobljenostjo, kakrš- OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE KRVODAJALSK AKCIJE V NAŠEM OKRAJU Visoka zavest delovnih kolektivov PREDVIDEVANJA PREKORAČENA ZA 10 ---fOTKOV — ZAKAJ SMO KRIVIČNI DO NAJZASLUŽNEJŠIH? V soboto in včeraj so bile v Bohinju letošnje prve mednarodne smučarske tekme, ki so se končale z dvojno zmago v članski konkurenci v naš prid, prav tako tudi v mladinski zasedbi, medtem ko so v ženski konkurenci povsem prevladovale Poljakinje MEDNARODNE TEKME V SMUČARSKIH TE"IH V BOHINJU Dvakratna zmaga nad Avstrijci BOHINJ, 7. januarja — Letošnja prva mednarodna smučarska prireditev pri nas nam Je prinesla nedvomno lep uspeh. V neofici-alnem dvoboju naših reprezentantov z Izbranimi najboljšimi Avstrijci se Je kar dvakrat končal v naš prid. Jugoslovani so izšli kot zmagovalci tako, kot posamezniki, kakor tudi v ekipni razvrstitvi. V ženski konkurenci pa so povsem prevladovale Poljakinje, saj so prišle tudi one v najmočnejši zasedbi. Naša ekipa Je precej zaostala za edinimi gostjami na letošnjih mednarodnih tekmah v teku v Bohinju. Sploh pa moramo biti s prireditvijo in uspehi naših tekačev kar zadovoljni, še bolj pa Je razveseljivo to, da so tudi mladi začeli prodirati v ospredje, saj je imel danes med članskimi štafetami najboljši čas mladinec Bavče iz Raven. movalci trenirali po klubih, potem pa bodo odšli najboljši v Delnice, kjer se bodo pripravljali dalje za tekmovanje Kurikala. Naša reprezentanca bo nastopila (Nadaljevanje na 4. strani) Pred kratkim so zapustile Kranj ekipe Zavoda za transfuzijo krvi, ki so krožile po našem okraju od začel ka novembra. V tem času je bila namreč na vrsti Gorenjska, da prispeva svoj del krvodajalski akciji. Tako vsaka naša pokrajina daje v določenem času svoj delež za potrebe naših osrednjih zdravstvenih zavodov. Ko so na seji Okrajnega odbora RK ocenjevali potek in izid letošnje krvodajalske akcije, so ugotavljali, da je bil povsod odziv razmeroma dober. Organizacija t« akcije pa je bila v posameznih občinah dokaj različna. V kranjski občini, ki je bila zadnja na vrsti, se je najbolj izrazito pokazalo, da mora ObO RK sodelovati in pomagati kot celota, zakaj posameznik ne more biti temu kos. Prav v Kranju, pa so se zelo dobro izkazali nekateri delovni kolektivi, ki so zameglili delni neuspeh v Ostalih območjih. Poglejmo kakšen je celoten uspeh. Predvideno je bilo 6.090 krvodajalcev, prijavilo pa se jih je 494 več. Težko bi ocenjevali, kateri kraj je bil boljši, zakaj večja ali manjša udeležba je bila posledica določenih priprav, agitacije itd. Moramo pa reči, da je bilo razumevanje ljudi za akcijo povsod razmeroma dobro. Na seji OO RK je bilo slišati tudi zanimive ugotovitve, da smo namreč prav ob tej akciji zelo krivični do tistih, ki so najzaslužnejši. Gre za to, da veliko ljudi stoji zmeraj ob strani in da je manjše število prostovoljcev vedno pri^rr.vljcno darovati svojo kri. Tako Je v3l'ko takih, ki niso še nikoli dali svojega prispevka, nekateri pa so bili že 10-krat ali 15-krat na vrsti. Na seji so menili, da bi bilo potrebno uvesti določene, izkaznice oziroma na kak drtrg način prikazati to akcijo kot obveznost do družbe za vse tiste, ki so za to sposobni. — K. M. na je bila v veljavi dotlej, ta gospodarska panoga svojih nalog kot posredovalcev med proizvajalcem in potrošnikom prav gotovo ne bi mogla uspešno opravljati. Ker je trgovina že sedaj nekoliko zaostala za razvojem naše industrije, ji je potrebna taka organizacija, ki bo omogočala zbiranje sredstev za povečanje njenih zmogljivosti in za izboljšanje prodajnih in skladiščnih prostorov in inventarja. Potrošna moč proizvajalcev naglo narašča, obenem pa je na tržišču iz dneva v dan več novih artiklov. Za prodajo mnogih izmed njih naša trgovska mreža ni pripravljena. Razumljivo je, da vseh teh nalog majhna in finančno šibka trgovska podjetja ne bi zmogla. Zato se je že pred časom začela akcija za združitev manjših tr-govvskih podjetij. To akcijo so ob njenem začetku najrazličnejši - največkrat subjektivni vzroki — zelo otežkočali. Sedaj pa je videti (tudi na Trgovinski zbornici za okraj Kranj so to domnevo potrdili), da je led vendarle prebit. Kolektivi trgovskih podjetij na Gorenjskem so doumeli, da so ugodne možnosti za njihov razvoj in napredek le v okviru močnih gospodarskih organizacij. Nekatera trgovska podjetja so se združila že v preteklem letu (tako je na primer v kranjski občini nastalo močno podjetje »Živila«), druga pa so to združitev pripravljala in jo izvedla ob prehodu na letošnje leto. Tako sta I (Nadaljevanje na 2. strani) Semenska proizvodnja nazaduje : BOLJ P V^NJKUJE SEV ""1KT< ŽIT IN KROMPIRJA Znano je, da klima na Gorenjskem ni najbolj primerna za pridelovanje semenskih žit, zaradi česar so kmetje takšno proizvodnjo v letu 1960-61 tudi precej opustili. Prav zaradi tega pa se je že preteklo jesen pokazalo, da je bilo premalo semenskih žit. Nastalega pomanjkanja kmetijska posestva in kmetijske zadruge niso utegnile pokriti niti z nakupom, čeprav so seme pravočaisno naročile in jim je bilo tudi zagotovljeno. Dvajset ton dobljenih semenskih žit je bilo premalo. Razumljivo je, da je zaradi tega predvidena količina setve v nevarnosti. Zaradi jesenskih slabih izkušenj, pa so kmetijska posest- vršine ozimnih žit za seme, da bodo v jeseni 1962 vsaj delno zagotovila določene količine semenskega žita. Podobno kot s semensko proizvodnjo žit je v zadnjih letih tudi glede proizvodnje semenskega krompirja. Čeprav bi bilo letno lahko pridelanega semenskega krompirja precej več na večji površini (180 ha), kot ga je bilo leta 1961 samo na 129 ha, možnosti niso izkoriščene, kljub temu, da je kvaliteta semenskega krompirja precej boljša in prav to narekuje, da se je treba proizvodnje semenskega prompirja v prihodnje lotiti bolj načrtno. Lani je bilo na omenjeni površini pri- va zasejala že približno 15 ha po-1 deianega 158 vagonov semenske- NEKAJ MISLI NA AKTUALNO TFMO V soboto so bili na sporedu solo teki, danes pa so se pomerili še v štafetnem teku. Med posamezniki je lepo presenetil naš stari roprezentant Zdravko Hlebanja — Drčk iz Mojstrane. Sploh pa moramo povedati, da je bil sobotni tek v Bohinju pravo zmagoslavje za Mojstrano, saj je tudi na naslednje mesto prišel tekmovalec iz tega kraja klasičnih smučarskih disciplin. Tudi med mladinkami je bila najboljša članica SK Mojstrana 14-lctna Lidija Pšenica, ki je pustila ostale tekmice skoraj za, minuto razlike zadaj. Člani so tekli na 15 km dolgi progi in je skupno nastopilo 46 tekmujočih. Med članicami Mara Rekar ni mogla doseči zaradi odličnih Poljakinj več kot 4. mesto med' 12 tekmovalkami iz Jugoslavije in Poljsko. Letos so bili prvič na sporedu tudi teki za mladinke, kar je zelo pohvalno. Vendar je bila tu le domača konkurenca in je to pot izšla kot zmagovalka Pšenica iz Mojstrane, ki je tokrat le uspela premagati sestri Tolar iz Kranja, ki pa tudi letos šele drugič tekmujeta in je to za nje tudi zelo lep uspeh, saj sta tudi to pot premagali državno prvakinjo Grintalovo iz Ljubljane. Mod 42 mladinci, ki so tekli na 7,5 km dolgi progi, pa je bil najboljši Bavče iz Raven. Edini avBtriiski mladinec oa se le vri- nil med našimi mladinci na četrto mesto. Pokazalo se je, da so letes mladinci precej napredovali in je z njihovo formo zvezni kapetan za teke tov. Klančnik zelo zadovoljen. Danes so bile na sporedu tekme v štafetah. Tudi danes so bile dobre snežne razmere, kljub temu, da je bilo v splošnem precejšnje pomanjkanje snega. Članske štafete so to pot tekle le na 4 X 7,5 m dolgi progi. Naša izbrana vrsta — Janez Pavčič, Seljak, Hlebanja in Lakota — so premagali štiri najboljše Avstrijce. Članskih štafet je šlo na progo 10, a mladinskih (klubskih) devet. Kot vse kaže, nam raste v Ravnah zelo dober kader naših bodočih reprezentantov. Kot posameznik pa je bil danes najboljši v mladinski konkurenci Krpač iz Raven. Po pričakovanju je prvo mesto pripadlo v ženski konkurenci Poljakinjam. Naša reprezentanca Belaj, Tolar in Rekar je zasedla tretje mesto. Po končanih današnjih tekmah nam je zvezni kapetan tov. Gregor Klančnik dejal: To je bila prava manifestacija našega tekaškega smučarskega športa in sem v glavnem s formo na" i h reprezentantov zadovoljen. Priprave po klubih so se izkazale kot zelo pozitivne. Dobili smo nekaj močnih tekaških centrov. Zlasti so me presenetili mladinci. Sedaj bodo do nedelje naši tek- Pavšalni ali redni obračun Odkar je v veljavi sistem pavšaliranja, se pojavljajo najrazličnejši problemi, ki pa so predvsem posledica neenotnih kriterijev v posameznih občinah ali med posameznimi obrtnimi podjetji iste stroke. Marsikateri obrtni gospodarski organizaciji je ta ali oni občinski ljudski odbor predpisal včasih samo simbolični znesek z namenom, da bi ta gospodareka organizacija vložila čimveč sredstev v lastne sklade in si s tem zagotovila hitrejši razvoj, vendar so bili pogosti primeri, da so posamezne gospodarske organizacije na račun nizkih pavšalov neupravičeno dvigale osebne dohodke delavcev. Večkrat so takšni pavšali samo zmanjševali napore delovnega kolektiva za čim več j o produktivnost in rentabilnost v podjetju. Druga plat pavšaliranja v zadnjih letih pa da tudi naslednjo sliko: medtem ko je znašala pavšalna obveznost na zaposlenega v letu 1957 14.348 dinarjev, je znašala v letu 1960 31.568 dinarjev -povečala se je torej kar za 120%. Pavšalna povprečna obveznost pa se je zvečala tudi v preteklem letu, čeprav je bil iz pavšalnega Bleska izločen stanovanjski prispevek. SI?' t stran pavšaliranja družbenih obveznosti pa ni samo v neenotnih kriterijih, temveč tu- di v tem, da se predpisi glede možnosti pavšaliranja iz leta v leto spreminjajo. Prav to pa ima največkrat za posledico, da so pogodbe o pavšalnih zneskih podpisane s polletnimi zamudami in da gospodarske organizacije v začetku poslovnega leta niti ne vedo, ali bodo poslovale ha rednem ali pavšalnem obračunu in niti to, kakšne bodo nji- hove družbene obveznosti. Skratka praksa v dosedanjem sistemu pavšaliranja kaže, da bi bilo treba takšen način družbenih obveznosti odpraviti. Seveda pa to zahteva daljši proces in zato bi bilo potrebno V bližnji prihodnosti sedanji sčstem pavšaliranja vsaj popraviti. Predvsem naj bi bila stopnja prispevka iz do-(Nadaljevanie na 2. str.) ga krompirja, in sicer od tega 75 vagonov (49 odst.) A razreda. Pridelovanje semenskega krompirja pa je tudi za prihodnje v nevarnosti zaradi nestalnosti cen. Medtem ko so bile cene semenskemu krompirju v letu 1959-60 v pravilnem razmerju, so bile cene semenskemu krompirju preteklo jecen občutno pod cenami jedilnega krompirja. Razlike so bile tudi od 4-7 dinarjev! Razumljivo je, da pri takšnem ceniku odpade interes za pridelovanje semenskega krompirja, kar pa ima lahko zelo škodljive posledice. Nae vb koncu leta 1943 padel najmlajši brat Jožko, je Še bolj krepko stisnil pest. Ko pa je bila na pragu žre svoboda, je padel na Poreznu meseca maja še Andrej — Boris. 7.a zasluge v narodnoosvobodilni borbi je bil po vojni proglašen za narodnega heroja. Ostal je le še Janez, najstarejši. Borec, politdelegat — komisar, intendant, vedno pa junaški partizan Dravski — Zvanov Janez je od 1941. leta šel skozi toliko bitk in akcij, da se vseh niti spomniti ni mogel. Udarec za udarcem so bile vesti o smrti očeta in bratov, Janez pa se je tolkel zanje dalje in prenašal bratovsko ljubezen na sodelavce in borce. 7,a praktične zadeve silno ročen, je mnogim znal pomagati v najtežjih trenutkih. Preprost, tih, skromen, značajen in izkušen je ostal Porov Janez kot samotni macesen in šel samo po poti, ki jo je pred leti začel s svo-Hm očetom in brati. Včasih se mu •e zazdelo, da korakajo njegovi najdražji oh n:em, ko pa je por gledal okoli sebe, je videl, da je ostal sam. Pač, ostal je spomin na junaške brate in očeta, ki ga čuva gorenjsko Hudstvo, spomin nanje, ki nam bodo vedno ostali najsvetlejši zgled, kako jc treba živeti za domovino. Tudi po osvoboditvi Dravski ni stal ob strani. Aktivno se je vključil v politično delo, sodeloval v Zvezi borcev in svetoval, kjer je le mogel. Delaven je bil tudi v organih oblasti. Po kratki bolezni ga je sedaj smrt iztrgala iz naše srdee. V torek ga bomo zadnjič pospremili. judje in dogodki H Iz ptičje perspektive franco-pf ska prestolnica po prvem tednu s v novem letu ne kaže drugačne §j podobe. Razen prodora ameri-|| skega tvvista v plesne dvorane H pariškega nočnega življenja in s zanimivih političnih izjav, ki so p jih na pragu v novo leto izrekli jg francoski politiki v obliki tra-M diclonalne francoske duhovito-I sti, so v Elizcjski palači postali H vznemirjeni spričo vesti, da se S pripravlja novi desničarski poji hod na aniin'strstva francoske |j metropole in da na galskem po-= Uličnem obzorju odkrivajo poli sku.se novega državnega udara. §§ Perfekt pariške policije je čez g noč postal osrednja postavka, ki g mu je država, ki izdeluje čez ■ 200 različnih vrst sira, poverila s nalogo, da v francoskem glav-H nem mestu razmosti okoli 5C00 ■ policajev, ki jih je vzel iz pro-B računske rezerve v notranjosti g dežele. Ta obroč policijskih poli stav okoli francoskega glavnega I mesta služi kot jamstvo, da p desničarske oborožene tolpe in I tajna teroristična organizacija I ne bi napravili nepredvidene g zmede, ki bi Francijo zapeljala H na tir fašistične diktature. H Ko poročila iz različnih mest I Pete republike obveščajo Fran- dipimiiii::'! coze o skalp i ra nju uglednih demokratičnih osebnosti s plastičnimi minami in pokoli Alžirccv statistično naraščajo, je skoraj treba proučiti politično lego Francije, da bi spoznali položaj, pred katerim se nahaja de Gaullova vlada. Neki bivši poslanec z lopozicijskilm krojem obleke je za novo leto razposlal iiiiiiiniiiniiilililiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii!i:iiiiiii!ii!!iiw občutke po katerih loči inkvizicijo od demokracije, hudodelstva od človeških pravic. Nekateri listi, ki že leta in lota pišejo o tem »političnem grehu Francije« dobivajo od desničarskih skrajnežev vedno več dokazov, da njihova obsojanja barbarstva Satanovih minerjev, pomenijo tro&ljenje v »-kozji politične nazore, ki so bili od človeštva že tolikokrat obsojeni. V teh težkih dneh so izgleda tudi napredne francoske sile stopile na noge in našle svoje mesto, odgovornost in voljo, da se krvoločna slutnja pred zlom prepreči. Elizcjski general je s svojimi alpinističnimi izkušnjami hotel Pariška poledica čestitke, v katerih med drugim piše: »V imenu Jakobinskega kluba in v svojem lastnem imenu vam čestitam novo leto. Franciji pa želim mir in demokracijo po novi, prehodni vladi.-m Alžirska vojna pomeni /a Francijo začarani krog. Ob njej se odloča usoda francoske levice, francoske demokracija in kot posledica te vojne tudi perspektiva Alžirije. Alžirska tragedija je tako tesno povezana s francoskim notranjim razvojem, da je prišla na repertoar vseh političnih razprav in okoli nje se lomijo kopja in rogovi političnih voditeljev na desnici in levici. Alžirska vojna je s svojo surovo logiko tako usodno vplivala na mišljenje povprečnega Francoza, da je ob množični uporabi nasilja že sam izgubil rog«. Vojna je spremenila ceno ljudskih vrednot in rasizem, fašizem in nasilje se plazi skozi vrata v Francijo, ki je na svojih prsih vzredila tako velike duhovne vrednote. Iz tega bi bilo seveda napačno sklepati, da je Francija že padla v žrelo fašizma. Takšno predvidevanje bi bilo zelo tvegano in v skrajni sili zelo cinično. Odločitev o tem še vedno ni padla. Francija v tem času preživlja enega izmed najtežjih trenutkov v svoji zgodovini, ki je bistvene važnosti za usodo Alžirije, še bolj pa za notranjo evolucijo Francije same in njen politični razvoj. Pred nekaj meseci so ljudje že dvignili roke od Francije in ji napovedali fašistični preobrat, ki bi spravil na površino vse tiste OB ZAKLJUČKU PIONIRSKIH IGER NA GORENJSKEM VREME Od 10. do 14. januarja večje snežne padavine in bistveno topleje, spel nevarnost južnega vremena. Sredi januarja predvidevajo vremenoslovci nov mrzli val. našo preteklost Ob zaključku lota so po šolah ' času NOB kot kdajkoli prej. Se zaključili PIONIRSKE IGRE z J nikoli se ni zvrstilo toliko pri-MOJ KRAJ VČERAJ, DANES IN . roditev, spominskih srečanj, od-JUTRI. Akcija je močno razgiba- ' kritij spomenikov in spominskih la deio pionirskih odredov, šol- ' obeležij, kot se je prav v pre-skih in razrednih skupnosti ter teklom letu. Naša mladina se je mladinskih skupnosti ter mladin- teh srečanj in slovesnosti udele-skih organizacij. V letu, ko smo \ zevala ali c^o sodelovala z na-praznovali dvajsetletnico vstaja ' ^^Pi in predstavami. Spoznala je jugoslovanskih narodov, je imela j na^Q 4MM borce in revolueionar-ta enoletna akcija naše mladina ' Je - iz njihovih ust je slišala be- se posebno vsebinsko obeležje. Naša mladina je imela več priložnosti spoznavati svoj kraj v Pavšalni ali redni obračun (Nadaljevanje s 1. strani) hodjka. za obrt in komunalno dejavnost nižja kot za industrijo; stopnjo obresti od poslovnoga sklada naj v mejah splošne stopnje tudi za proizvodno obrt predpisujejo občinski ljudski odbori; prispevka od izrednega dohodka naj bo oproščena tudi proizvodna obrt, ker ta dopolnjuje industrijski asortiment in zato ni tako rentabilna, končno — prispevek iz dohodka in obresti iz poslovnega sklada naj iz obrti in komunale v celoti pripadajo ob- činskim investicijskim skladom (tudi od proizvodne obrti). Ce pa je že prepozno, da bi lahko vsaj v teh pomanjkljivostih takoj popravili i sedanji sistem pavšaliranja, pa naj bi občinski ljudski odbori pohiteli z delem im že v zača'ku leta določili za obrtne gospodar- i ske organizacije rcalr.e pavšale (osnova naj bi bila začetno s'a-nje poslovnega sklada in dosežen j dohodek v preteklem letu), da bi tudi kolektivi laže izdelali svo'e plane, v katerih morajo upoštevati seveda tudi družbene obveznosti. — B. Fajon Združevanje in prepletanje (Nadaljevanje g 1. strani) se pred kratkim združili podjetji -Moda« in »Kokra« ter »Elita« in trgovina »Pri Kranjcu« v Kranju. Največ združevanj je bilo na radovljiškem območju, kjer je bila trgovska mreža še prav posebno razdrobljena. »Specerija« Radovljica in »Planinca« Begunje sta se priključili »Speceriji« Bled, »Orlovina« Kropa in »Slovenka« sta se združili s »Koloniaic« Bled, združili pa sta se tudi trgovski podjetji »Savica« in »Izbira«. Za podjetje »Murka« Lesce sc^je odločilo podjetje »Manufaktura« Radovljica, o enaki odločitvi pa razmišlja tudi Trgovsko podjetje s tekstilom na Blodu. Obenem, ko kolektivi manjših trgovskih podjetij razmišljajo o združitvi ali priključitvi k večjim podjetjem na svojem območju, se začenja žg druga faza reorganizacije trgovske mreže. V tej naj bi prišlo do prepletanja med trgovskimi podjetji z različnih poiilično-teritorialnih enot Razvoj v tej smeri je namreč nujen, če se hočemo izogniti monopolu podjetij na posameznih območjih, ki potrošniku prinaša marsikaj slabega. Tudi v zvezi s tem so že narejeni prvi koraki. Prod kratkim se je trgovsko podjetje »Sava« Medvode priključilo »Lcki«, trgovsko podjetje s tekstilom v Gorenji vasi ter blejsko podjetje »Moda« pa razmišljata o priključitvi kranjski veletrgovini »Kokra«. - - M. S. sedo o boju za svobodo in za socialno preobrazbo naših družbenih razmer. Takšen živ stik naše mladine z revolucionarno preteklostjo ijma nedvomno največjo etično in vzgojno vrednost, saj najbolj prepričljivo in zgovorno spominja na nekdanje dni. Tudi tisk, radio, televizija in druga sredi v a za obveščanje so letos opravila veliko in pomembno delo. Mladima je tudi na ta način velike slišala in brala o našem n p ^'::Vi^ osvobodilnem boju. Ponekod - pa so pionirji in mladinci sami orgon''7.';rali srečanja z nekdanjimi borci in aktiveti, da so na ta r.a"vin zvedc'i o dogodkih iz svojega kraja med NOB. Gradivo BQ pridno zbrali in zapisovali ter gi priebčevali v dijaških glasilih. Mimo ter;a pa so proučevali in preizjfulafi svoje znanje na posebnih prireditvah. Pri tem so veliko pomagale organizacije Zveze borcev, ki so mladini omogočile, da je domačo zgodovino . NOB lahko kar najbolje spoznala in jo proučila. Tudi šolsko vodstva in učitelji ter profesorji po šolah, šclski odbori in starešinski sveti so v svojih krajih uspešno sodelovali z mladino. Velika naloga mladine v letošnjem letu je bila tudi - kar najbolje spoznati našo stvarnost in družbeno ter politično življenje v njej. Pri tem je seveda važno, kako je naša mladina sama neposredno vključena v družbeno dodajanje, kako znamo njene interese ' usmerjati in kako nam uspe seznaniti mladino tudi s perspektivami našega razvoja v prihodnosti. Pri tem delu so največ opravile šole. Veliko pa so prispevalo tudi družbene in politične organizacije, ki vključuje mladino v delo in pa nekateri javni družbeni delavci, ki so mladino seznanjali s posebnostmi gospodarskega in družbeno-političnega razvoja posamezni h kraj ev. Ob koncu naj poudarimo, da z letošnjim tekmovanjem nikakor ne bi smeli prenehati z delom, ki je bilo tako uspešno zastavljeno. Vzgoja mladine na tradicijah našega narodnoosvobodilnega boja postaja naša stalna in najučinkovitejša ter najbogatejša etična vrednota pri oblikovanju moralnega lika našega mladostnika. Naša mladina je edini dedič, ki bo težko pridobljene vrednoie ohranjal in čuval, pa tudi branil, če bi bilo potrebno. Zato je vzgoja v tej smeri naša največja dolžnost. — J. B. odstraniti desničarski plaz brez naveze na politične sile, ki bi ga v tem času zaščitile in podpirale. V ospredju sedaj ni več samo Alžirija, ki bo po tolikih letih borbe postala samostojna in neodvisna. Pogajanja so v teku in se bodo po nekaterih napovedih končale s sporazumom v januarju, februarju ali najkasneje v prvi polovici letošnjega leta. Tistega, česar se Francozi s strahom bojijo, ni samostojnost Alžirije, pač pa posledice francoske dekolonizacije v Parizu in v Franciji. Zato pariško prebivalstvo demonstrira po ulicah in opozarja voditelje, da je skrajni čas, da to preprečijo. Zdravko Tomaže) PLANINA POD GOLICO — Tu so imeli doslej le ozko tračni kinoprojektor. Ta pa prebivalcem in kino obiskovalcem v zadnjem času ni več ustrezal, razen tega pa tudi filmov ni bilo dovolj na razpolago. Zato so pred kratkim začeli s preurejanjem dvorane za predvajanje filmov na normalnem traku. Popravili so pod in f/.daj končujejo z gradnjo kabine, kjer bo stal projektor, ki ga bo priskrbelo kinematografsko podjetje z Jesenic S Z ZAHTEVA IIEUSINGERJA Zahodnonemški general Heu-singer, ki je sedaj šef stalnega vojaškega komiteja NATO v VVasningtonu, je sodeloval pri pripravah za napad na SZ. Reuter poroča, da je namestnik šefa sovjetske delegacije v OZN Mo-rozov sporočil, da je 8Z zahtevala, naj OZN podpre sovjetske napore za izročitev Heusingerja, da bi mu sodili zaradi vojnih zločinov. TE DNI PO SVETU LAOSKI PROBLEM V ZENŽVI Zunanja ministra Velike Britanije in Sovjetske zveze sta v imenu ženevske konference o Laosu pozvala tri laoške prince, naj čimprej pridejo v Ženevo. Trije laoSki princi naj bi z udeleženci konference o Laosu proučili položaj, ki je nastal potem, ko je prozahodno usmerjeni princ Bun Um odklonil ,da bi se sestal s premierom zakonite laoške vlade Suvano Pumo in s princem Su-fanuvongom ter se z njima dogovoril o ustanovitvi enotne laoške vlade. SEJA O KONGU Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tnnt je sklical za začetek tega tedna sejo posvetovalnega odbora za Kongo. Poučeni krogi sodijo, da posvetovalni odbor najbrž ne bo svetoval U Tanttu, naj potuje v Rodozijo INDIJA SE NE BO UMAKNILA IZ GOE Indijski premier Nehru Je v govoru na letni skupščini Kongresne stranke v Palm* izjavil, da se Indija nikoli ne bo umaknila iz Goe in drugih dveh enklav, Damana in Biuja, ki jih je pred kratkim osvobodila izpod portugalske kolcnialistiične nadvlade. Gospodarjenje z gozdovi Gozdarstvo je v naši državi zelo pomembna gospodarska panoga. Zaradi tega je nujno, da so vprašanja v zvezi z gozdovi ustrezno zakonito regulirana. Ze kmalu po osvoboditvi je bil sprejet splošni zakon o gozdovih, nato pa so bili v republikah sprejeti še republiški zakoni in razni drugi predpisi, ki eo urejevali posamezna vprašanja s področja zaščite, pomlajevanja gozdov in podobno. V zadnjem času pa so nastale v našem gospodarstvu velike spremembe, ki so se odrazile tudi v upravljanju in gospodarjenju z gozdovi. To je zahtevalo, da so bili v zvezi s tem sprejeti novi predpisi. Tako jo že aprila lani Zvezna ljudski skupščina sprejela temeljni zakon o gozdovih, republiška ljudska skupščina pa je v novembru lani sprejela prav tako zakon o gozdovih. PO teh zakonitih določilih je treba z gozdovi kot dobrino splošnega družbenega pomena gospodariti tako, da se doseže trajnost in povečanje njihovega donosa in da se uresniči namen posameznih gozdov. Gozdovi, ki so družbena lastnina, se dajejo v uporabo gospodarskim organizacijam, lahko pa tudi drugtoi organizacijam, zavo- dom in državnim organom. Z gozdovi v državljanski lastnini gospodarijo njihovi lastniki. Lastniki lahko prepustijo svoje gozdove zadrugi ali druigi gospodarski organizaciji, s katero sklenejo pogodbo o kooperaciji ali kakšno drugo pogodbo. Pristojni svet za gospodarstvo pri ObLO lahko odloči, da se gozd v državljanski lastnini, 6 katerim gospodari lastnik, prepusti v gospodarjenje gospodarski organizaciji: 1. če lastnik ne gospodari z gozdom po določbah gozdno-gospodarskega načrta (za gospodarjenje z gozdovi tako v družbeni kakor v državljanski lastnini se sestavijo gozdno-gospodarski načrti); 2. če lastnik ne Izvršuje predpisanih ukrepov o zatiranju škodljivega mrčesa, nalezljivih bolezni in o preprečevanju gozdnih požarov; 3. če lastnik s svojim gozdom tako slabo gospodari, da je ogrožena trajnost gozdne proizvodnje, obstoj ali gojitev gozda ali če v njem ponovno seka drevesa, ki niso bila odkazana ali pa v nasprotju z določbami gozdno-go-epodarskega načrta; 4. če se gozd spremeni v plantažo (sodobni nasad) in je pri tem treba zagotoviti strokovno izvedbo te spremembo ali če to narekujejo skup- ni gospodarski interesi in so potrebni enotni tehnični postopki, lastnik gozda pa nima v teh primerih pogojev, da bi pri goapa-darjenju z gozdom uporabljal sodobne go/jdo-gospodarske metode in tehnično opremo. V odločbi o prepustitvi gozda gospodarski organizaciji se tudi določi rok za koliko časa se prepusti gospodarjenje gospodarski organizaciji. Ta rok pa ne sme biti daljši od 20 let v gozdovih listavcev in 30 let v gozdovih iglavcev. Predpisi tudi določajo, kakšne pravice ima lastnik takega gozda, ki je prepuščen v gospodarjenje gospodarski organizaciji glede sečnje, pridobivanje stelje, do dela cene stoječega lesa do raznih del v gozdu. Za umnejše gospodarjenje z gozdovi je dovoljena tudi arondacija gozdov. Za evidenco o stanju gozdov in spremembo se ustanovi poseben gozdni kataster. Za promet z gozdovi v državljanski lastnini veljajo isti predpisi kot za promet z zemljišči in stavbami. Pomembno je to, da nimajo v primeru, ko je gozd v državljanski lastnini na prodaj, organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, predkupno pravico. Ta organizacija sme v šestih mesecih od dne- va vpisa drugega lastnika v zemljiško knjigo s tožbo pri rednem sodječu izpodbijati nakup in prodajo gozda, če je bila z njo prizadeta predkupna pravica. Prav tako imajo organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, v primeru, da se daje gozd v državljanski lastnini v zakup, prednostno pravico. Lastniki oziroma posestniki gozdov v državljanski lastnini marajo od lesa posekanega v teh gozdovih plačevati prispevek za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini. Prispevek se ne plača od lese, ki ga lastnik oziroma posestnik poseka za svoje kmetijsko gospodarstvo ali zato, da ga podari za družbeno koristne namene. Gozdove je treba izkoriščati tako, da se zagotovi obnova gozdov, povečanje prirastka in smotrno izkoriščanje lesa. V gozdovih, s katerimi ne gospodarijo gospodarske organizacije, odkazujejo drevesa za posek strokovne osebe. Sečnjo na podlagi goadno-gospodarskega načrta je treba poprej priglasiti za gozdarstvo pristojnemu organu ObLO. V gozdovih se lahko seka na golo samo tedaj, če je to v gozdno-gospodarskem načrtu predvideno ali če izda za tako sečnjo doovljenje pristojni občinski organ za gozdarstvo. Prav ta-/ ko je za krčenje gozda potrebno dovoljenje, ki ga izda pristojni' ohrtfTflfci organ za gozdarstvo. Za posek tise in črnega gabra je potrebno posebno dovoljenje tega organa. Paša v gozdovih ni dovoljena ,le izjemoma lahko navedeni organ in začasno do potoka določenega roka dovoli pašo, če s tem ne povzroča škodo zemljišču, gozdnemu mladju in drevju. V gozdovih ni dovoljeno klestiti vejnikov. Stelja, listje in mah se lahko pridobivajo, čo to ni ni škodljivo za gozdno mladje, le s kolobarjenjern, ki pa ga po obstoječih potrebah določi pristojni organ za gozdanstvo ObLO. Zrela borova drevesa je treba pred sač-njo smolariti povsod tam, kjer je možno racionalno in strokovno pravilno smoljarjenje. Smoljarc-nje pa lahko opravlja le za to usposobljena gospodarska organizacija. Lastnik pa lahko smolari v svojem gozdu samo pod strokovnim nadzorstvom. V gozdovih je vsakomur dovolj ono nabirati presto rastoče gozdne sadeže (maline, borovnice, brusu ioe, gobe itd.) in zdravilna zelišča, vendar tako, da se ne dela v gozdu škoda. Razdiranje mravljišč in nabiranje mravljinih bab (jajčec) v gozdu je prepovedano. Pobi so namenjene predvsem za provoz gozdnih proizvodov in so osnovno sredstvo organizacije, ki gospodari z gozdom, veljajo za gozdne poti. Gozdne poti smejo uporabljati tudi druge organizacije in posamezniki. lastnik ozi- roma uporabnik zemljišča mora dovoliti začacon prevoz in zloži-tev tujih gozdni h proizvodov na svojem zemljišču, če (Oga ni mogoče opraviti drugače ali če bi bil drugačen način nesorazmerno dražji. Ima pa zato pravico, da zahteva od koristnika te ugodnosti odškodnino. Organizacije, ki gospodarijo s temi gozdovi, in lastniki gozdev v državljanski lastnini morajo ukreniti, kar je potrebno, da so gozdovi zavarujejo pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami, rastlin-skimj boleznimi ,mrčesom in drugimi" škodami. . Gozdarsko inšpekcijo opravljajo organi, ki so pristojni za gozdarstvo. Predpisi tudi navajajo pravice gozdarskih inšpektorjev pri opravljanju inšpekcije, kot so zlasll: pregled vseh gozdnih del, objektov, priprav in naprav ter vseh mcsi!, kjer se los soka, zlaga, predeluje, spravlja iz gozda ali daje v promet, pregled gozdno gospodarskih načrtov, poslovnih kmjig, začasna ustavitev proti-predpisne sečnje, zasodba protipravno posekanega lesa, odreditev raznih začasnih ukrepov z namenom preprečevanja škode, ob-voččanjc pristojnih organpv o ugotovljenih nepravilnosti, zaslišanje odgovornih oseb, prič, izvedencev in drugih itd. Predpisi navajajo tudi kazenske določbe za kršilce — P, G. 79U Še enkrat: PREMALO SMOTRNOSTI Prodam tricikcl in 43-basno harmoniko ter 12 V hupo fanfari. Smlodnik 76 1 Ugodno prodam dobro ohranjen radioaparat »Savica 58 A«. Naslov V oglasnem oddelku 39 Prodam 2 prašiča, 14 tednov •tara. Sp. Brniki 4 50 Prodam debelega prašiča. Vog-Ije 93 57 Prodam 12 trdnov brejo svinjo. Breg ob Savi 8 58 Prodam 10 tednov brejo svinjo. Strahinj 60 59 Prodam gumi voz na peresih. Nosilnost 1000 kg. Sp. Brniki 36^, Cerklje 60 Prodani d vos lan o vanjsko hišo z vrtom v bližini Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku ali Turističnem društvu Tržič 61 Ugodno prodam nov kamin s sedežem, najnovejše oblike. Jože Mejač, pečar, Topole, Mengeš 62 Kupim malo rabljen elektromotor, najraje 7 KM Jože Rozman, Poljšica, Podnart 63 Oseba, ki je 2. januarja vzela dežnik v bifeju »Delikatesa«, naj ga odda v kiosku nasproti Delikatese. Bila je opazovana. 64 Najditelja izgubljenega violinskega loka prosim, da ga proti nagradi vrne v Glasbeno šolo v Stražiško ul. 21 65 Avtomobilisti! Ščitnike za hladilnike, prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov vam izdela Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj 66 Gospodinjsko pomočnico, pošteno in zdravo, sprejme štiri članska družina v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 67 Iščem službo krojača. Ponudbe oddati v oglasnem oddelku pod »Krojač« 68 Iščem tovarniško delavko za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglaLsnem oddelku 69 Fiat 600, rabljen, kupim. Ponudbe z opisom in ceno poslati v oglasni oddelek pod »Fiat-goto-vina« 70 Obveščamo cenjene odjemalce, da bo trgovina zaradi letne inventure zaprta v dneh 8., 9., 10. in 11. januarja. V teh dneh blaga ne bomo izdajali. 2ELEZNINA, -Kranj 20 Kuhinjska pomočnica dobi stalno zaposlitev. Ponudbe oddati Vajenskemu domu Kranj, Tomšičeva 44 28 RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Jesenice razpisuje na podlagi 37. člena Z JU v upravi ObLO Jesenice naslednja delovna mesta: — šefa odseka za proračun — pogoj: višja strokovna izobrazba s 3 leti prakse ali srednja strokovna izobrazba s 6 let prakse, m» davčnega knjigovodje — administrativna šola z 2 leti prakse, ■» referenta za gospodso-sko-upravne zadeve — pravna fakulteta s 3 leti prakse, referenta za blagovni promet, industrijo in obrt — ekonomska srednja šola s 3 leti prakse, — referenta za analizo čistega in osebnega dohodka v GO — ekonomska srednja šola s 3 leti prakse, •— referenta za stanovanjske skupnosti in hišne svete — ekonomska srednja šola z 2 leti prakse, — urbanista — gradbeni inženir ali arhitekt s 3 leti prakse, — referenta za gradbene zadeve — gradbeni inženir ali arhitekt s 3 leti prakse, — geometra — srednja gradbena šola, geodetski odsek z 2 leti prakse, — pravnega referenta v oddelku za družbene službe — pravna fakulteta s 3 leti prakse, — referenta za prosveto, kulturo In šport — srednja strokovna izobrazba s 3 leti prakse. Zaželen je kulturno-prosvetni delavec, — računovodje sklada za šolstvo — ekonomska, srednja šola s 3 leti prakse, — 3 računovodij skladov pri krajevnih uradih Kranjska gora, Dovje-Mojstrana in Žirovnica — administrativna šola s 3 leti prakse, — administrativne moči — administrativna šola z 2 leti prakse, — šoferja — voznik C kategorije — avtomehanik. Za delovno mesto šoferja je na razpolago manjše dvosobno stanovanje. Pismene ponudbe kolkovane s 50 din, z opisom strokovnosti in dosedanjih zaposlitev sprejema komisija za uslužbenske zadeve 15 dni po razpisu. Informacije o plači in drugih pogojih lahko dobijo ponudniki pri tajništvu ObLO Jesenice. Komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Jesenice Posipanje poledenelih pločnikov - čiščenje snega »Oddelek za gradnje in komunalne zadev« občine Kranj opozarja vse lastnike in upravitelje hiš, da so dolžni v smislu 5. člena določil odloka o javnem redu in miru v občini Kranj, posipati poledenele pločnike pred hišami, v primeru padavin pa odstraniti sneg do 6. ure zjutraj.« Kmetijska zadruga Tržič slabo gospodari V eni izmed zadnjih številk »Glasa« (23. decembra 1961) je bil s tem naslovom objavljen članek o dosedanjem gospodarjenju KZ Tržič, za kar je naš sodelavec dobil tudi podatke pri občinskem organu, ki se ukvarja s problemi na področju kmetijstva, čeprav gre torej v tem primeru za točno Informiranost, kljub temu objavljamo v zvezi s tem (v nekoliko skrajšani obliki) dopis, ki nam ga Je poslal Jože čarman, v. d. direktorja KZ Tržič. »Po združitvi vseh zadrug z ob-1 sedaj že izdelan ureditveni načrt močja tržiške občine v eno zadru- za področje celotne zadruge za go se je KZ Tržič takoj lotila izde- dobo 10 let. Po prevzemu planin lave ureditvenih elaboratov in ima | je zadruga poskrbela tudi za ure- 1962-jubilejno leto Glasa Doslej največje nagradno žrebanje za naročnike Glasa Dv7a mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki i Dobitki so lahko vaSi, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinarjev). Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo imel en glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, —■ kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. NAROČNIKI »GLASA« SO NEZGODNO ZAVAROVANI! V letu 1961 je Državni zavarovalni zavod izplačal našim naročnikom nad pol milijona dinarjev zavarovalnine. V LETU 1962 »GLASOVA PANORAMA« VSAK PONEDELJEK. V Panorami so objavljene zanimivosti z vsega sveta, reportaže, črtice in humoreske, sestavki iz znanosti in tehnike, za pionirje »Mlada rast«, film in še marsikaj, kar je vsakomur v razvedrilo. POSEBNE NAGRADE ZBIRALCEM NOVIH NAROČNIKOV! Za vsakega novopridobljenega naročnika 100 dinarjev, za vsakih deset naročnikov pa en glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki bo marca letos. ditvene načrte vseh sedmih planin in za vsa ta dela porabila nad milijon dinarjev. Sredstva so bila porabljena predvsem z namenom, da bi zadruga v prihodnje lahko smotrno in načrtno gospodarila. Lani je bilo škropljenje sadnega drevja opravljeno 92-odstotno in zadruga ni prav nič kriva, če so utrpeli privatni proizvajalci 18 milijonov dinarjev škode (če je ta številka sploh realna). Upoštevati pa je tudi treba, da je v višinskih predelih škropljenje možno le z nahrbtnimi škropilnicami. KZ Tržič je lani med drugim tudi vložila precej sredstev v nove stroje oziroma za novogradnje (traktor s prikolico, 5 traktorskih priključkov za obdelavo zemlje, 2 kamiona za prevoz lesa in kmetijskih pridelkov, zgrajena je bila strojna remiza, 2 kilometra gozdne ceste v Lomu in v podaljšku še 2,5 kilometra izkopa za novo cesto, nadaljevala pa je tudi z gradnjo gozdne ceste na Rebru v Podi j u-belju, ki bo letos dograiena; razen (091 je zadruga kupila še 3 rodovniške plemenske merjasce in dva bjka itd.) . V zakup je zadruga dobila 5 ha zemlje, medtem ko so nekateri lastniki pred podnisom pogodb o zakupnini zemljišč odstonili od dogovorov. In končno — KZ Tržič je imela lani 220 milijonov dinarjev nrometa, medtem ko so imele prejšnje tri zadruge v letu 1960 skupno le 170 milijonov dinarjev prometa. Vsa tu navedena dejstva naj bi bila po mnenju pisca omenjenega članka znak slabega gospodarjenja v zadrugi...« Opomba uredništva: Ze v uvodu emo zapisali, od kod smo dobili podatke, za katere smo prepričani, da so točni. Naš sodelavec pa je razumljivo pisal samo o kritičnih momentih poslovanja KZ Tržič, ki po za razvoj kmetijstva na območju tržiške občine vsekakor pomembnejši od vseh ostalih momentov, torej o problemih, ki so aktualni in ki bi se jih morali RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijski zadrugi Skofja Loka razpisuje delovno mesto UREJEVALCA ZA GOZDNOGOSPODARSKE NACRTE Pogoji: Gozdarski inženir s strokovnim izpitom in 5-1 etno prakso ali gozdarski tehnik k strokovnim izpitom in 10-letno prakso v taksaciji. Osebni dohodki po pravilniku o deliitvi osebnih dohodkov. Stanovanja ni na razpolago. Nastop službo s 1. februarjem 1962. Ponudbe spro:cma uprava Zadruge do 15. I. 1962. lotiti. Znano je, da je bilo doslej v tržiški občini, pa tudi drugod, na področju kmetijstva še premalo narejenega in da so vse možnosti v razvoju kmetijstva v Tržiču doslej še zelo malo izkoriščeno in da je posledica tega zelo nizek po-vpreček narodnega dohodka na zaposlenega v zasebnem kmetijstvu — 70 % pod občinskim povprečjem. TRIJE DIVJAKI Lani, 5. novembra, so N. K., M. M. in H. S. v večernih urah pijani napadali ljudi na cesti med Kokrico in Kranjem. Tako so najprej ustavili osebni avtomobil, ki ga je upravljal F. K., ki so ga nato zbili na tla in brcali, da so ga precej telesno poškodovali. H. S. je za tem zgrabil neko kolo, ki je cst:; 11> ob cesti, in ga vrgel v avto F. K. Na avtomobilu je s tem naredil za okoli 15.000 dinarjev škode. Po tem je H. S. stopil še k drugemu avtomobilu, ki so je ustavil na cesti, brcnil v levo stran avtomobila, nato pa je še z roko udaril po okenskem stokihi in ga razbil. S tem je naredil za okoli 20.000 dinarjev škode. H. S. je končno še zagrozil proti ženi F. K., da jo bo ubil in jo še brcnil v nogo. Obdolženci so na javni glavni obravnavi dejanje le delno prizroali. Po dokazih — zlasti po izjavah prič pa je sodišiče prišlo do zaključka, da so obdolženci zakrivili vsa kazniva dejanja, za katere jih je bremenila obtožnica. Obsojeni so bili N. K. in M. M. na tri mesece zapora, H. S. pa na 4 mesece in 20 dni zapora. Kot obtežilno je sodišče upoštevalo zlasti divjaški nastop obdolžencev in da taki napadi povzročajo pri državljanih resen Strah. 8 MESECEV ZAPORA ZA TATVINO Pred sodiščem so je zagovarjat J. T. zaradi tatvine. Dne 28. aprila lani je v stanovanju F. B. v bližini Kranja vzel in si prisvojil nekaj obleke, čevlje, perila in ročno uro — vse skupaj v vrednosti 19.600 dinarjev. Na glavni obravnavi je obdolženec priznal, da je res vzel nekaj stvari. Zanikal pa je, da bi vzel kaj perila, ksr pa je vzel, pa si ni imel namen prilastiti, marveč le izposoditi in pozneje stvari lastniku vrniti ali pa mu jih plačati. Ker pa je bil I v težkih razmerah, je najprej I vzete stvari prodal, denar pa po-I rabil. Sodišče njegovega zagovora nI upoštevalo. Najprej je po j izvedenih dokazih prišlo do zaključka, da jc obdolženec vzel vse stvari, ki jih je navajala obtožni-i ca, prav tako je prišlo tudi do zaključka, da si je hotel vse ukradene stvari prilastiti. Sodišče ga je ob upoštevanju, da je bil J. T. že dvakrat predikaznovan — obakrat zaradi imovinskih deliktov, obsodilo na 8 mesecev zapora. VSEM ORGANOM DELAVSKEGA IN DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA, SINDIKALNIM PODRUŽNICAM, OBRATNIM AMBULANTAM, PREDSTAVNIKOM DRUzBENO-POLITICNIH ORGANIZACIJ, ORGANIZATORJEM IN AKTIVISTOM RDEČEGA KRIŽA, ZLASTI PA VSEM TISTIM, KI SO V ZADNJI AKCIJI DAROVALI KRI IN S TEM IZKAZALI VISOKO DRUŽBENO IN SOCIALNO ZAVEST - ISKRENA HVALA! Komisija za prostovoljno krvodajalstvo pri Okrajnem odboru RK Uans Werner Richter msmmmmmmmmm 64 »Na zdravje!« je dejal Beijerke. »Nikar se spet ne napi j!« »Brez strahu!« jc dejal Beijerkc in prevrnil pivsko steklenico. »Ze spet je pijan,« Je dejal Guehler. Schmidt Se je zasmejal. »No, kaj je bilo z ono malo danes dopoldne? Si imel srečo?« Je vprašal. Guehler se je ozrl po kantini. Ujetniki so sedeli Ha zabojih za pivo, držali v rokah steklenice, žvečili čokolado ali kadili. V kotu so pričeli prepevati. »Deveti november slavijo. Se vedno jc nekaj takšnih bedakov,« jc dejal Schmidt. Peli so: »Danes bo naša Nemčija, jutri pa ves sveL« »Pridi,« je dejal BocKThcr, »gremo.« Odšli so ven. »Kakor otroci so obnašajo,« Je dejal Boehmer. »Čeprav je tako rekoč že vse končano. Jutri bodo morda brez eno same nemške pokrajine.« »Mar zares še verjamejo?« »Samega sebe hočejo preslepiti.« Guehler si je prižgal cigareto. Stali so pod veliko svetilko blizu glavnih vrat. »Kaj imaš na licu? Te je kdo opraskal?« »Kdo neki naj bi me opraskal?« »Da, kdo?« je dejal Boehmer. »Le majhen izpuščajček imam. Nocoj sem ga raapcaskal.« »Da,« ie dejal Boehmer. »vri tej hranL« Rokovala sta se z Guehlerjem in odšel jc proti svojemu bataljonu. Guehlcrja je zeblo. Prek streh jc hladno pihalo. Veter je zanašal dim iz dimnikov na cesto. Guehler je šel košček poti dalje in se zaustavil. Veter je pihal s strani, kjer je bila bolnišnica. Zdelo se mu je, da vonja duh po karbolu. »I hatc you,« je pomislil. XXVIII. Taborišče se Je umirilo. Spet so jih nekaj premestili. Nekega večera je prišel v barako Busch-mann. »Jutri odidem,« je dejal. »Kam?« Na krivih nogah je stal ob Guehlerjevi postelji in ga žalostno gledal. »Ne vem,« je dejal. »V tej prekleti deželi človek nikoli ničesar ne ve.« »V Oklahomo?« »Ne vem, toda zdi se mi ,da me smatrajo za nacista.« »In ti nisi nacist?« »Nikoli nisem bil, dragi moj, nikoli, saj vendar veš!« »Prvič slišim,« je dejal Guehler. »Ne pripoveduj neumnosti, Guehler, saj me poznaš s fronte. Nikoli nisem bil nacist.« »Nacist morda res nisi bil, vendar pa si lepo trobil v isto trobento.« »No da, slednjič sem bil vojak in dolžnost je dolžnost.« »In kaj meniš o vojni?« »Nič, prav nič, zgubljena je.« »Ah, tako,« je dejal Guehler, »to Je razlog.« Busehmann je sesal cigareto in se oziral po baraki. »Mi ne moreš pomagati?« Kako naj ti pomagam?« »No, kakšno besedo bi zastavil zame, v taborišču si postal važna osebnost. Rad bi ostal tukaj.« »Na premestitve ne moram vplivati.« »Morda pa bi lahko posredoval zame.« »Dejal sem ti že ,da ne morem,« je dejal Guehler. Buchmann se Je ozrl. »Skoda,« je dejal, »mislil sem, da imaš kaj besede* pri tej stvari.« »Dobro se imej v Oklahomi.« »Bomo videli.« Po krivih nogah je odstopical iz barake, i Guehler je zrl za njim. »In tako gredo drug za drugim,« Je pomislil. Minevali so tedni. Razpoloženje v taborišču se je spreminjalo od dne do dne. Guehler je predaval. Število poslušalcev je naglo naraščalo. Govoril je odkriteje. Potem je prišla zima. Prineslo jo je iz daljne nižine, kar čez noč, z viharji in snegom. Življenje se je spet oddaljilo. Bodeča žica jih je delila od stvarnosti. Neke noči je prišel k nJemu Konz, »Pojdi k Beijerkeju.« Guehler je vstal. »Kaj je z nJim?« »Ne vem, kakor blaznež je, adi se trti, da Ima taboriščno blaznost.« Beijcrke je sedel na postelji. Guehler je dejal: »Kaj ti Je?« »Ta cipa,« Je dejal Beijerke, Vta deklina!« Prijel je Guehlcrja za roke, pobožal z dlanjo njegove noge in jih krepko stisnil. »Pusti me!« je dejal Guehler. »Lezi k meni v posteljo,« je mrmral, »rad bi...« Zgrabil je GuebJerjeve noge. Potem je omahnil in pričel jokati. »Njegova stara jo je popihala z drugim,« je dejal Konz. »Kdo mu je povedal?« »Mati mu je pisala,« Dvignili so ga in položila v posteljo. Tiho je stokal. »Sleči ga moramo,« jc dejal Guehler. Beijcrke jc naglo planil in objel Konza. Kričal »Prokleta cipa, prokleta!« Konz ga je udaril po obrazu. Beijcrke je treščil z glavo ob rob postelje in glasno za v pil. »Poln meh ima,« je dejal Konz in ga spet udaril po obrazu. V baraki so prižgali luči. Beijerke jc skočil in podrl Konza na tla. »Svinja!« je dejal. Pritekel je vodja barake v sami srajci. »Kaj mu je?« »Ne vidiš? Napihnjen je!« je zavpil Konz. Pokleknil je na Beijerkcja in ga potisnil k tlom. Guehler je pocenil zraven njega, »Spametuj se, Beijerke, saj ni tako hudo.« Beijerke je zarjovel. Na ustnicah se mu jc prikazala pena. Klatil jc z rokami po zraku in vpil: »Daj jo sem, pokazal ji bom, daj jo sem!« »Odpeljati ga bo treba,« je dejal vodja barake. Konz je odločil. Po licih je bil opraskan in krvav. »Trdno ga držite, po zdravnika pojdem.« Dvignili so Beijerkcja in ga znova položili v posteljo. Z rokami in nogami je krilil okrog sebe. »Zvezali ga moramo,« je dejal vodja barake. Prinesel je vrv in zvezali so mu roke. »Ljubi bog, te ženske!« je dejal vodja barake. V barako je prišel zdravnik. Pogledal je Beijerkeja in dejal: »Ničesar ne morem storili, odpeljati ga je treba.« Ponoči so prišli ponj. Se vedno je vpil: »Cipa, prekleta cipa!« Potem je pričel pretepati vojake. Krepko so ga prijeli in mu zvezali roke na hrbet. Zvlekli so ga skozi vrata. Guehler je gledal za avtomobilom, čigar žarometi so se poigravali med temnimi barakami. Naslednjega jutra jc prišel Boehmer. Sedel je na Guehlerjevo posteljo. »Ze veš za novico?« »Ne.« »V Ardenih se je pričela ofenziva,« »Ne bo dolgo trajala.« ^63773 O LAS- DOKUMENTI! DOKUMENTI I IVAN JAN DOKUMENTI 54 CmiHItVEl 1 i. 9 »Ko smo čutili, da zrak ni več tako nasičen z nevar nostjo, nas je Biček razporejene v strelce poslal raziskovat fronto. Previdno smo gazili po hribu in pri tem našli J več parov smuči, palic in nekaj orožja. V hiši, ki smo se i ji potem približali, sta bila doma samo gospodar in go- 9 spodinja. Možakar svojih šestdeset let star, je bil ves i zmešan. Pripovedoval nam je, da so imeli Nemci veliko a mrtvih in ranjenih, ki so jim v njegovi hiši nudili prvo ) pomoč. O tem so zgovorno pričali tudi krvavi madeži po hiši. Vrnili smo se pozno ponoči nazaj, se okrepili in kmalu spet odšl na položaje. Ponoči pa nI bilo nič novega in jutro smo dočakali vsi premraženi. Po dolini pa so spet brneli kamioni... Našemu vodu je kuhal naš oče in to samo ponoči. Vročo hrano in čaj nam je prinašal celo na položaje ...« To izpoved dopolnjuje sam vodnik Franc Biček: J, »Tiste skale nad nami prvi dan še nismo videli, t (i vendar smo že s teh prvih položajev Nemce krepko raz- a ^ bijali. Tončkova pomoč je prišla ravno o pravem času ... f Toda ves dan me je grizlo, da nismo bili oblečeni f v belo, kakor Nemci! Vse bi bilo drugače. Tako pa se t čez dan nismo smeli kdove kako premikati. Prisiljeni a smo bili iskati kritje ... Ko smo proti večeru začutili, } da so se Nemci spustili v dolino, smo se spustili tja, • kamor so čez dan udarjale svinčenke. Naše svinčenke! t V okrvavljenem snegu smo naleteli na različno vojaško 4 opremo. Fantje pa, ki so tako prezebali, so najprej planili 4 po toplih, s kožuhovino podloženih plaščih, da bi se bolje J oblekli.. - Tako smo raziskovali bojišče in med padlimi J Nemci iskali, kar bi nam še moglo koristiti. Poleg smuči } in zaboja municije smo dobili tudi eno strojnico in osem 9 pušk, ki jih Nemci niso utegnili odvleči... Ko so bili ' opoldne že blizu nas, se je megla nenadoma razkadila. £ Opazili smo jih, in ker so bili na planem, smo jih kosili, a da je bilo veselje. Tam so bili kot na dlani... a Ko med trupli nisem ne našel ne vzel nobene bunde, ^ so me borci začudeno gledali: 9 SPORI • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT •ŠPORT Hokejsko državno prvenstvo Jesenice: Celje JESENICE : CELJE 22 : 2 Jesenice, 7. januarja — Pod Me-žakljo se je državni prvak v hokeju na ledu HK Jesenice srečal sinoči v okviru letošnjega državnega prvenstva s HK Celje. Zaradi premoči v nič kaj lepi igri so Jeseničani premagali mlade Celjane z rezultatom 22 : 2 (7:1, 10 : 1, 5 : 2). Rezultat bi bil Dvakratna zmaga nad Avstrijci (Nadaljevanje s 1. strani) na te jprireditvi v sledeči postavi: Paveic" J., Seljak, Hlebanja, Lakota. Verjetno pa bomo v prvo ekipo vključili mladinca Bavčcta, ki je v odlični formi. REZULTATI: Člani (15 km, 46 tekačev): Hlebanja 52 : 16, Lakota (oba Moj.) 52 :18, Mayer 32 : 24, Vetter (oba 5 »Ali si tako izbirčen, da ti ni nič všeč?« a Bili smo dobre volje in skoraj razposajeni po tako ^ čudovitem uspehu, zato sem se jim smejal in iskal da- a lje ... Medtem sem naletel na tisto, kar sem hotel dobiti: j> našel sem padlega Nemca z belo zaščitno obleko. Sicer f je bila okrvavljena, a to me ni motilo. Fantje so se mi A posmehovali, češ če me nič ne zebe in zakaj ne bi izbral * kaj toplejšega. Mislil sem si svoje in odgovoril vsem: t f t »Raje bi še vi poiskali kaj podobnega. Bomo videli, ( ^ kdo se bo smejal zadnji!« t t Potem sem pri Grogovcu opral okrvavljeno obleko, a t ki se jc na peči hitro posušila. Zjutraj je bila žc na meni. f J Tega so me naučili Nemci, ki sem jih opazoval že po- j a dnevi. Tedaj sem si rekel: France, to pa ni neumna iz- J f najdba! Hodiš sem in tja ,pa te nihče ne vidi! a j Strojnico pa smo preiskusili v kleti. Zaropotala je, £ a da je bilo veselje: bila je brezhibna! To je bil tisti dan ^ i naš najdragocenejši plen!« ^ To potrjuje tudi izjava Grogovčeve Ivanke, ki je o d povedala, kako so tisto noč preizkušali mitraljez v nji- l 4 hovi kleti. } t Ko je legla noč, so tudi na Pečeh nabrali partizani | 9 nekaj vojaške opreme in štiri puške. Tudi tu so našli » ^ nekaj smuči. In še nekaj: prišli so do prvega glicerina, ^ a ki ga je bil zlasti vesel orožar Fedja in mitraljezci. J ^ Tako je bil led prebit, napovedi o nemških »vojaških f l vajah« so ostale prazne besede! . \ J Bitka je postala nekaj povsem novega! Saj so se ^ f tolkli vendar ves dan, kot na pravi fronti, ne da bi se \ 9 podnevi ali celo zvečer umaknili! i za Celje skoraj še bolj porazen, če ne bi Podcedenšek, ki je najmlajši vratar zvezne lige (ima komaj 14 let) tako odi očno ubranil na desetine strelov. Strelci za Jesenice: Felc 5, Klinar 4, Tišler in Bogo Jan po 3, Smolej in Valentar po 2, Brun, Trebušak in Ivo Jan po 1. Strelci za Celje: Nike čebul j in Turnšek po 1. Jeseničani so igrali v svoji standardni postavi, le da je namesto Novaka igral Gale. Moštvo Celja je igralo s svojimi mladimi fanti, med katerimi so tudi trije ALPSKI TEKMOVALCI ODPOTOVALI NA TUJE Kranj, 7. januarja — Nocoj so odpotovali v inozemstvo na velika mednarodna tekmovanja tudi naši najboljši alpski tekmovalci Sumi, Jamnik, Lakota in Detiček. Ze včeraj pa so odpotovale v Švico najboljše tekmovalke: Ru-tarjeva, Fanedlova in Ankelcto-va. Vsi bedo najprej nastopili na velikih mednarodnih tekmovanjih v Švici, nato pa se bodo vsi odpravili še v Avstrijo. Jeseničani: Kos, Turnšek in Nilko Cebulj, ki so sedaj člani HK Celje. Sodnika Gorše in Kozjak sta pred okoli 1000 gledalci sodila dobro. Domačini so bili vseskozi v premoči, toda tudi mladi Celjani so pokazali dobro igro in izredno voljo. Za Jeseničane je bil predvsem trd oreh mnogo obetajoči vratar Podoedenšek, ki je pokazal izreden refleks in tudi dobro tehniko. TURNIR V KEGLJANJU NA LEDU Jesenice, 7. januarja — Danes dopoldne je bil na umetnem drsališču pod Mežaklo turnir med 13 ekipami kegljaških Mubov na ledu Jesenice, Bled in Kranjska gora. Na turnirju, ki sodi v okvir naslednji rezultati: 1. Jesenice — ekipa Božič 18 točk 2. Jesenice — ekipa Drinovec 17 točk 3. Jesenice — ekipa Taler 17 točk 4. Bled - ekipa Lakota 14 točk 5. Jesenice — ekipa Sket 13 točk 6. Bled - ekipa Olit 12 točk 7. Kr. gora — ekipa Robič 12 točk Planica, 7. januarja — Smučarski klub Rateče je danes priredil meddruštvene tekme na 15 m skakalnici v Planici. Letošnjih prvih pionirskih tekem se jo udeležilo blizu 40 tekmovalcev iz vseh naših smučarskih skakalnih centrov iz Ljubljane, Logatca, Kranja, Javornika, Jesenic, Mojstrane, Bleda in Rateč. Vsled pomanjkanja snega tudi v Planici skakalnica ni bila najbolje pripravljena in je zato bilo precej padcev. V bodoče bi kazalo prirejat i več tekem tudi za pionirje, rejati več tekem tudi za pionirje, poživelo to priljubljeno smučarsko panogo med našo mladino. Ta prireditev je pokazala, da Rezultati: Starejši pionirji: 1. Erlah (Rateče) 114,5 (9,5 m - 16,5 m); 2. Bricelj (Enotnost) 110,5) (10 - 10,5); 3. Zemva (Bled 109.5 (10 - 10); 4. Gros (Triglav) 109,5; 5. Kokalj (Javorniilk) 105; 6. Dol-bar (E.). Mlajši pionirji: 1. Rožič (Rateče) 105 (8,5 - 9 m); 2. Janez Polda (Mojstrana) 80; 3. Petrič (Rateče) 79; 4. Kcrštain (Rateče) 78; 5. Jereb (Triglav) 65 itd. J. Javomik Začelo se je državno prvenstvo v hokeju na ledu SLABU <>OKl'MKI\ITI! DOKUMENTI! Zdravko Hlebanja iz Mojstrane je kil letošnji zmagovalec mednarodnih smučarskih tekem v tekih v Bohinju Av.) 52 : 48, Seljak (Tr.) 52 :51, Krc;.lcr 53 : 12, Pfeffer (oba Av.) 53 :15, J. Pavčič (Enot.) 53 : 21, G. Kordež (Tr.) 53 : 26, Lackner (Av.) 54 : 00, ... Mladinci (7,5 km, 42 tekače*): Bavče (Fuž.) 26:55, Kobilica (Gor.) 27 : 21, Korpač (Fuž.) 27 : 28, Maurer (Av.) 27 :47, Tišev (Boh.) 27 : 54, Kalan (Gor.) 27 : 59, FrarrotnOk (Tr.) 28 :03, Lavtižar (Moj.) 23 : 22, Koc (Branilk) 28 : 32, Jo:'l (Lovrenc) 28 :40. ' Članice (10 km, 12 tekmovalk): Bigun (Pol.) 33 : 01, Szczernjavđka (Pol.) 31 : 44, Lewandows