Poštnina plačana v gotovini. Cen* 25.— lit* DEMOKRACIJA Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta St. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VIII. - Štev. 15 Trst - Gorica 9. aprila 1954 Izhaja vsak petek Komu služi antiamerikanizem? Viktor Adler, eden izmed najpomembnejših socialističnih voditeljev nekdanje avstro - madžarske monarhije, je nekoč označil antisemitizem za »socializem bedakov«'. Ta njegov izrek sicer ne pove vsega, vendar odkriva priljubljeno načelo današnjega političnega življenja: nenehno iskanje po grešnem kozlu. Predstavimo si skupino nesrečnih ljudi, ki je globoko zagrenjena zaradi krivic, s katerimi ju življenje stalno obmetava. Namesto, da bi zlo zagrabili pri samil: koreninah in si poiskali potrebno zdravilo, stresajo svojo nevoljo in anemično sovraštvo na določeno skupino soljudi. Prav to je hotel povedati Viktor Adler s svoji-.n izrekom, in ni pogrešil. Danes poganja v določenih krogih antiamerikanizem s podobnimi 'izrodki, kakor se je svoječasno razbohotil antisemitizem. Nevolja, neosnbvano. sovraštvo, pomanjkanja samozaupanja, nedoločen, zato pa močno občuten nemir, .brskanje .za grešnim kozlom za vsako ceno; to je možganska in srčna mešanica notranjega življenja določenih ljudi. »Vsega so krivi Judje« so v predvojnih časih godrnjali posamezniki ob raznih pluto-kratičnih pojavih’. »Američani so krivi«, govorijo danes na levici prav tako kot na skrajni desnici. Oglejmo si dejansko stanje stvari. iSvetovn-i mir ograža Sovjetija. Edino »domovina socializma« je pc končani vojni razširila svoja ozemlja. Sovjetija nadzira polovico po njej zasužnjene Evrope. Nasprotno so Združene države popolnoma demobilizirale in so pričele s ponovnim oboroževanjem šele pod pritiskom dogodkov. Mednarodno gospodarstvo hromi .zaradi razdelitve sveta v dve polovici in zaradi zaostrenih nacionalističnih teženj. Dve vojni sta Evropejce občutno izpodrinili iz svetovnih tržišč. Zato so Američani svetovali Evropi, naj stori vse za' svoje ozdravljenje in okrepitev. Namesto klasične modrosti »razodeli in’ vladaj«, poskušajo*ustvariti iz Evrope sebi enakovrednega partnerja: Združene evropske države! Uspeh: Američane obdolžu- jejo, da hočejo Evropo združiti zato, da bi ji zavladali.... Američane stiska davčni vijak neprimerno močnejše kot Evropo. Od 1. 1947 dalje so izdali astronom ske zneske za pomoč Evropi. Nekateri Američani so pričakovali, da jim bo Evropa za to hvaležna. Pa so se ušteli, nehvaležnost je ena -izmed prednostnih človeških slabosti. Uspeh: Evropejci si belijo .glave, da bi pri svojih dobrotnikih iztaknili dlako ■ v jajcu, sebične namene. Seveda jih ni težko najti, ker je med človekoljubjem pomešanega tudi nekaj egoizma. Kaj je popolnega na tem svetu? Pri tem pa pozabljajo na najvažnejšo okoliščino: Združene dr- žave so danes najjačja sila v tistem delu razdeljenega sveta, k} pripada svobodnim ljudem. Mnogi Evropejci se obnašajo prav tako kot tisti študent, ki ga šola stric dobrotnik. Ob vsaki priložnosti, ko stric poizveduje, kdaj bo vrli nečak iztisnil po kak izpit, se nečak namrdne in mu oponaša, da nima stric nobenega ooj-ma o ekzis,tencializmu in s kakšn-> pravico se sploh umešava v 3t žari, ki se ga prav nič ne tičejo. To so odsevi povračila, odsevi šibkosti, 'ki so močno podobni antiame-rikanizmu. Odsevi občutka, ki ga je sicer mogoče razložiti, ki pa o-siane bedast. Nihče ne bi mogel zanikati, da je v Evropi še mnogo stvari, ki na potekajo tako, kakor bi lahko; res je tudi, da se premnogi Američani netaktno obnašajo proti Evropejcem. Takt nasproti Evropejcem, ki se stalno sklicujejo na svoja zgodovinska poslanstva, bi bil v resnici potreben. Vendar čemu stožijo neprestani Coca-Kola pomenki in razpravljanja o »žvečilnem gu miju«? Ali ne bi bilo koristnejše presojati položaj nepristransko in razglabljati o tem. kaj naj Evropa tudi sama stori za svoje ozdravljenje? Kakšen pomen ima}o prepotentna omalovaževanja koristnih nasvetov raznih sosednih državnikov na vzhodu in zahodu STO, ko pa te države živijo prav na račun ameriške pomoči? Ali ni ta pomoč najotipljivejši dokaz za to, da jc ustroi č’oveške družbe, ki lahko podp;ra ves .svet, neprimerno boljši od .tistega ustroja, ki samo obljublja in prosjači zato, da lahko razmetava? Sodobnost označujeta predvsem dve stvarnosti: Atlantska zveza, ki je prav v teh dneh proslavila petletnico svojega obstoja. Izpodko- Polom tržaškiia nosnodarstoa Povezava Trsta z italianskim gospodarstvom izpodjeda korenine tršaškemu gospodarstvu - Rešitev problema samo v osamosvojitvi Delavske demonstracije po Trstu, zaprtje trgovin, napovedano .za a. aprila ostavka italijanskega političnega svetovalca; pri ZVU v Trstu, dr. Diega de Castra, in še ducat podobnih dogodkov, ki se zadnje čase virste iz tedna v .teden, dokazujejo, da. je tržaško življenje zabredlo v težko, tokrat ne politično, pač pa izrazito gospodarsko krizo. Na tisoče ljudi trepeta vsako jutro v strahu, da jih morda ob prihodu na službeno mesto ne čaka kuverta z odpovedjo samostojni podjetniki pa ne vedo,.kako bodo kos vsem svojim obvezam. Nič r.e kaže, da bi se kronična brezposelnost, ki obsega na našem po-, dračju 'zadnja leta ca eno petino celotne delovne sile, v bližnji 'bodočnosti zmanjšala, pač pa vse kaže, da se bo celo povečala. Ljudje to čutijo, zato protestirajo, in ko ne gre drugače, poskušajo tudi z javnimi uličnimi nastopi vzbuditi vest ■tistih, ki za vse to odgovarjajo in ki temu edini lahko odpomngajo. Kako? Predvsem .s tem, da nehajo s poskusi reševanja Tržaškega vprašanja na načine, ki so našemu mestu in njegovemu področju doslej prinašali zgolj nesrečo. Ko je bila sestavljena mirovna pogodba z Italijo, s katero je bila sklenjena ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, so ,se mnoge evropske in izvenevropske tvrdke pričele .zanimati za ustanovitev svojih podružnic, agencij in obratov na našem ozemlju. Carin, valutnih omejitev in nacionalističnih sebičnosti prosto ozemlje je nudilo primeren prostor, na katerem bi s; ustvarile središče za svoje gospodarske delavnosti v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Toda prvim, in če gledamo z današnje perspektive sedmih let, razmerama kratkotrajnim težavam za imenovanje guvernerja je sledila znana marčna izjava, ki je ^spravila gle<^ Tržaškega vprašanja zahodne velesile in tudi Italijo v slepo ulico. N: so mogli nazaj, ker bi to pomeni- lo preklicati dano besedo; niso mogli naprej, ker to ni bilo v skladu z obstoječimi mednarodnimi obvezami in z voljo druge neposredno prizadete države, Jugoslavija ki je medtem celo izpadla iz Vo-miruformističnega bloka. Za vse gospodarske pobude na našem o-zemlju je bila ta izjava ledena pv-ha. Kdor je nameraval kaj začeti, je odložil uresničenje na takrat, ko se bo položaj razčistil. Sledf.e so močne injekcije kreditov Marshallovega načrta, ERP-a in zrast- lo je nekaj podjetij, ki so se oko-, ristila s temi krediti, toda smetano so pri vsem posneli izventrža-ški interesenti. Zato -se ne- smemo čuditi, če po izčrpanih kreditih večina podjeti; sploh ni pričela z delom in nekžj jih je pomrlo že v zarodku. Vkljub vsemu pa je gospodarstvo še nekako životarilo, položaj se je počasi, počasi izboljševal. In kakor bi se pristojni krogi in odgovorne sile prav nič ne naučile iz posledic marčne izjave, sta sledila Londonski dogovor in pavanje te Zveze poklicno opravljajo komunisti in njihovi sopotniki na račun svojih kremeljskih gospodarjev. Druga stvarnost leži v tem, da nekatere zahodnoevropske države še vedno licitirajo za naklonjenost ameriških dolarjev s političnimi izsiljevanji. To velja prav tako za Francijo kot Italijo. Evropski zahod v celoti še vedno ne more izapopasti, da samo združena Evropa lahko s polno težo sedi ob konferenčnih mizah, kjer se odloča usoda sveta z Ameriko in Sovjetijo kot enakopravna in dejanska velesila. Moderna psihologija govori o manjvrednostnih kompleksih, o nad-kompenzacijah in masohizmu. Vse to najdemo v preišniem antisemitizmu in danes zopet v antiameri-kanizmu. Evropska inferiornost je deistvo, ki pa io je' mogoče odstraniti z enotnostjo in ne s povračilnimi žolčnimi izlivi. Ce se Evropejci spogledavajo s komunizmom, ‘katerega strahovlade na lastnem telesu ne občutijo, če svoje včasih zares zadirčne zaveznike zmerjajo, potem je to očitno mučenje samega sebe, pravi masohizem. Cas je, da se teh bolezenskih pojavov iznebimo in da lastne sile usmerimo k stvarnim in koristnim ciljem. Ena izmed posledic enotne in močne Evrope bi bila, da bi a-meriški zavezniki postali končno tudi v evropskih očeh evropski prijatelji. končno Oktobrski sklep. Kako jc slednji vplival na tržaško prebivalstvo, je dovolj jasno pokazalo pogrebno razpoloženje, s katerim so ga Tržačani sprejeli, kako katastrofalne posledice pa je imel za tržaško gospodarstvo, nam jasno pove teh nekaj številk: POSLEDICE 8. OKTOBRA L 1952 L 1953 Menični protesti (nov.-dec.) 5462 7016 Dvigi v bankah (oktobra) 3.569.430.000 8.462.373.000 Inozemski tekoči računi (stanje 31.12.) 7.432.398.000 5.019.567.000 Dvigi na tekočih .računih (okt.-nov.) 6.605.693 17.180.774.000 Konkurzi otvorjeni (nov.-dec.) 9 17 Kar se konkurzov tiče bi dodaii še, da do konca leta 1953, ,za katerega so bili že izdani statistični podatki, kriza še ni dosegla svojega vrhunca. Torinska »Stampa« je namreč te dni, ob priliki obravnavanja ostavke dr. Diega de Castra, napisala, da je bilo v prvih mesecih leta 1954 vloženih pri sodišču 416 prijav za otvoritev konkurzne-ga postopanja. Kriza ladjedelnic To je torej vzdušje, ki bi že samo bilo dovolj težko, kateremu se je pridružila pa še kriza tržaških ladjedelnic, ki so ostale brez naročil. Za tržaško gospodarstvo je to morda najhujši udarec, kajti oi polne zaposlitve tržaških ladjedelnic je posredno ali neposredno odvisno približno 40 odstotkov vse industrijske in obrtniške delavnosti na našem področju. Z njihovo krizo torej niso prizadeti samo delavci, katerim grozijo odpusti,’oziroma za nedoločen čas nižji prejemki za brezdelno životarjenje. temveč so prizadeta tudi številna samostojna mizarska, tapetniška, mehanična, kemična in podobna podjetja, ki dobavljajo raznovrstno opremo za ladje. Pri teh je zaposlenih nadaljnjih sto in sto delavcev, katerih zaposlitev postaja prav tako negotova, kakor je zaposlitev 1500 kovinarjev, ki jih je uprava ladjedelnic najprej poslala v »barako«, nato pa jim je celo prepovedala dostop v svoje delavnice, s čemer so bili prikrajšani za pravico na ceneno tovarniško kosilo, ki stane komaj 50 lir. Res je, da so zastopniki obeh glavnih tržaških sindikatov sami podpisali pogodbo, s katero je uprava ladjedelnic pristaja, da bo delavcem »izven procesa« plačevala tedensko znesek, ki odgovarja mezdi za 43 ur, namesto prejšnjih 40, kakor so jih dobivali, dokler so bili v »baraki«, toda delavci so baje z ■referendumom ta sporazum odklonili, ker smatra5o, da so pridobljene 3 ure manj kot izgubljena pravica na kosilo. Tako je prišlo pre-(Nadaljevanje na 4. strani) POSARJE IN TRST Adenauer in Bidault sta začetkom marca t. ’ imela daljši razgovor o Posarju. Sodeč po govoricah, b’ se oba imela sestati spet pred ženevsko konferenco v nekem nemškem kopališču, morda v Baden -Baaenu ali Wiesbadenu. Adenauer se je nedavno vrnil s svojega piv-tovanja. Bil je v Ankari in v Atenah pa tudi v Rimu. Italijanski tisk je posebno poudarjal srečanje s Scelbo. Toda, da se Adenauer in Scelba nista povsem strinjala, je razvidno že iz .tega, da se je predsednik italijanske republike, Ei-naudi, držal ob strani, kar je sicer opravičljivo za zastopnika izvršne oblasti, čeprav v primerih, ko je potrebno podčrtati doseženi sporazum, ni nenavadno, da tudi poglavar države stopi v ospredje. Predmet nesoglasja ali nepopo’-nega soglasja med Adenauerjem in Scelbo je bil — kot smo naknadno izvedeli — prav Trst. Razlog -tega nesoglasja je v tem, da od Nemčije pričakujejo, da se Posarja odreče. iZato tudi Adenauer ne more uvideti razloga, zakaj bi se take odpovedi ne moglo pričak >-vati tudi od Italije. Saj je neizpodbitno dejstvo, Ua je Posarje bolj nemško kot je Svobodno tržaško ozemlje italijansko. Posarje je že leta 1937 dalo 91 odstotkov glasov za priključitev k Nemčiji in vendar naj bi se mu Nemčija odrekla. Nasprotno je pa Trst, brez področja B, leta 1952 dal Italiji, po »temeljitih popravkih« volilnih seznamov in potem, ko je dopotova- lo izdatno tševilo novopečenih »Tržačanov«, komaj 58 odstotkov oddanih glasov. Vrhu tega nam članek Cesca Tomasellija v »Corrie-r-u dell-a Sera« od .zadnje nedelje prav slikovito .razkriva nasprotje madžarsko poljedelstvo Pred časom je znani francoski j jar-„ so-namžili ds ironij«. -lehi gospodarstvenik, Leon Moliet, pri svoje traktorje na razpolago tudi nekem javnem razpravljanju med j samostojnim kmetijam. Komuni- francoskimi socialisti in komunisti vzkliknil: »Kakšna sreča za industrijske države, da jih ni zadela komunistična poplava. Belgijci, Švicarji in Angleži bi od gladu pomrli v prvih 30 dneh po prevzemu oblasti KP!« Te besede povedo več kot še ta-■k utemeljena protikomunistična propaganda. Največje poljedelske države, ki -so pod prejšnjimi vladavinami zalagale z živili vso in dustrializirano Evropo in nekatera izvenevropska področja, gladujejo pod komunističnim brezglavim gospodarstvom. Romunija, Bolgarija. Madžarska, Jugoslavija preživljajo občutno pomanjkanje žitaric in maščob še danes, polnih devet let po končani vojni. Kovačeva kobila in čevljarjeva žena hodita 'bosi, si govorili naši predniki hudomušno. Evropske nekdanje žitnice stradajo kruha in ga celo uvažajo pod novimi gospodarji. Kaj bi bilo z evropskimi državami, če bi jih ne zalagali z viški ameriške proizvodnje? Madžarski poljedelski minister Hegeduš je pred kratkim na seji upravnikov državnih traktorski1! postaj izjavil, da bo treba ob letošnji pomladanski setvi obdelati 60 odstotkov celotne orne površine madžarskega poljedelstva. To se pravi, da so v jeseni obdelali in posejali komaj 40 odstotkov zemlje, medtem ko so od nekdaj z ozimino posejali vsako leto na Madžarskem najmanj 75 odstotkov vseh obdelanih površin. Celotna poljedelska površina na Madžarskem znaša nekaj manj od 6 milijonov hektarjev. Ogromen zastoj jesenskih posevkov je nastal zaradi težkih napak pri izvajanju komunističnega o-grarnega načrta. Ko so v pozni jeseni pričeli množični izstopi iz kolhozov, so poskušali komunistični ■oblastniki zanuščanja kolhozov preprečiti s tem, da so izstopajočim volhozn!kom preprečevali vrnitev nrodia in vprežne živine. To je povzročilo, da bivši kolhozniki svo-iih zemljišč niso mogli obdelati. Oblasti so jim zadržale tudi dobršen del njihove zemlje, .ki je ostala zaradi odhoda kolhoznikov neobdelana. Veliki nredeli so ostali neobdelani tudi tiste zemlje »ku-likov«, ki so jo prostovoljno odstopili državi, da bi se tako izognil’ strahotnemu davčnemu pritisku. Po zatrdilih komunističnega ministra bo torej nujno potrebno zamujeno delo spomladi nadomestiti. Levji delež naj bi pri tem nosilo 364 traktorskih postaj. Tem posta- stični minister je tudi zaukazal, da morajo traktorske postaje obdelati sedemkrat več zasebnih poljedelskih površin kakor v lanskem letu. Trenutno pa imajo na Madžarskem, kjer poljedelski šušmarji prav tako gospodarijo kot v ostali komunističnih državah, na razpolago komaj 10.000 traktorjev. Po mnenju resničnih strokovnjakov je popolnoma nemogoče, da bi s tako majhnim številom traktorjev lahko izvršil tako ogromno delo. Delovno storilnost traktorjev pa omejuje še nezadostna i-zvežbanost traktorskega osebja. Rdeč; minister je ugotovil, da ima- od vseh ravnateljev 364 traktorskih postaj en sam visokošolsko izobrazbo in niti e-den od ostalih nima niti sredješo!-ske izobrazbe. Za vseh 10.000 .traktorjev .imajo le 8 inženirjev in 25 delovodji s srednjo tehnično šolo. Od vsega delavstva je zgolj 15 odstotkov kvalificiranih delavcev. Minister Hegeduš je nadalje u- rad' neizšolanega osebja prišlo .neštetokrat do okvar, ki so za nekaj sto odstotkov presegle normalo. Zato je obljubil, da- bo letos poskrbel za znatno število novih inženirjev, tehnikov in izšolanega delavstva. Dostavil pa je: »Bojim se, da se tehnična raven ne bo dvignila na zahtevano višino. Birokratsko zadržanje poljedelskega ministrstva in okrožij, ki ga idustrijsko delavstvo ne razume, ovira izvedbo naših načrtov. Mnogo je primerov, pri katerih posamezna tovarniški vodstva odvračajo delavstvo, da bi prostovoljno odhajalo na deželo. Na drugi strani upravniki' traktorski! postaj nočejo razumeti, do nujno potrebujejo pomoč izkušenih tehnikov.« Tako bodo Madžari, tudi če -bodo klimatione razmere ugodne, ponovno stiskali pasove in stradali kruha, ki so ga njihovi predniki vedno imeli v izobilju na razpolago. Upoštevati je treba nadalje, da je jara setev neprimerno slabša po kakovosti kakor po -količini od o zimine. VOJNA V DŽUNGLI Se pred nekaj tedni bi tisti, ki ranči. Samo ta cilj požira na tiso- bi poznal ime Dien Bien Phu, veljal za strokovnjaka za indokitaj-ske zadeve. Danes pa označujejo to francosko trdnjavo kot »Verdun Daljnega vzhoda«. Francoski polkovnik de Castries -se tu bori s svojimi 6 do 8 tisoč branilci proti 40.000 komunističnim napadalcem pod poveljstvom generala Giapa. Oba nasprotnika sta za odločitev o usodi trdnjave pritegnila vse razpoložljive čete, in gverilske boje v srednjem Annamu kakor tudi v Laosu so povsem opustili. Divizijo 12.000 mož so komunisti izgubili na minskih poljih okrog obeh francoskih letališč v neposredni bližini trdnjave. Zato pa so komunisti zmetali nadaljnje sveže divizije v gorečo džunglo. Tudi francoske izgube so občutne. Nji-hovp pojačanja so se omejila na bataljon padalcev. Štirinajst dni ne more na obeh letališčih pristati in odleteti nobeno letalo, ker sta pod najhujšim ognjem komunističnega topništva. Jasno je, da nobena od vojskujočih se Strank "e stremi po odločilni bitki za usodo Indokitajske. Tako komunistični uporniki, kakor Francozi in njihovi zavezniki, nameravajo zgolj .utrdita diplomatski, položaj na bližnji ženevski konfe- če in tisoče človeških življenj. Tudi na diplomatskem poprišču je Francija danes potisnjena v nekako obkoljeno trdnjavo. Pariška pogajanja odposlancev Bao Dalja s francosko vlado so zašla v slep:> ulico. Ta pogajanja so v bistvu e-naka tistim, ki jih je Ho Ci-minh vodil leta 1945 s pariško vlado in ki niso dovedla do nobenega uspeha. Francija vztraja danes, kakor je vztrajala leta 1945, na načela o nerazdružljivi povezanosti Vie-t-minske države s »Francosko zvezo medtem ko Bao Dai, prav tako kot Ho Ci-minh 1. 1945, zahteva neke vrste zavezniško pogodbo. Med tem v Parizu govorijo o podpisu skupne izjave, po kateri bi podpisnice nastopile z- orožjem, če bi prišlo do novih napadov. Med podpisnice naj -bi se uvrstile Velika Britanija, Združene države, Av-stralij" in Nova Zelandija. Vzporedno s temi vestmi je zanimiva izjava ameriškega zunanjega ministra. ki je v enem .svojih zadnjih govorov resno zapretil Kitajski, če. bi še nadalje ogražala mir ,na Daljnem vzhodu. Tako glasovi o pariški izjavii, kakor tudi Dullesov govor z dogodki okrog trdnjave Dien Bien Phu spadajo v predgovor ženevske daljnovzhodne konference v taboru tržaških italijanskih nacionalistov. Po Tomaselliju vlada v Trstu tolikšna razcepljenost, kakršne ni bilo .nikoli. De Castro in Bartoli se nista mogla sporazumeti, De Castro in Vi-telli sploh občevala nista. Bartoli se še posebej ni zastopil z Romanom, tajnikom tržaških de mak r* ščanov in. človekom, ki ga jemljejo resno, dočim 'poveljnik področja za ganljivega Bartolija sploh vedeti noče. Pristaši priključitve Trsta k Italiji si dalje niso na jasnem glede načina, kako naj bi sita priključitev izvršila, ali z u-stvaritvijo neke regionalne enote z Vidmom in Gorico ali z ustvaritvijo neke evropeizirane tržaške enote pod okriljem Italije. Ce imamo pred seboj tako razklano druščino, sprto med seb.-j zaradi različnih gledanj na gospodarska vprašanja, razdeljeno na pristaše svobodne in odprte luke ter zagovornike integracije v carinski sestav Italije; če po dru?i ■strani spet vemo, da rimski valutami fiskalizem pomenja neozdravljivo oviro za tržaški promet iti občutnega povzročitelja tržaške nezaposlenosti, tedaj se nam pač ne more zdeti čudno, če je spričo vsega tega italijanska uradna gorečnost za Trst v zadnjem času začela popuščati. Spričo vsega tega. postaja jasno, kako je Adenauer, ki ima na razpolago izvrsten poročevalski vir v samem Vatikanu, odgovoril na Scelbovo zahtevo, da bi se Nemčija (ki naj se sama Evropi na ljubo odreče Posarju) pridruži Itaiiji in njenemu poudarjanju o izvrš-nosti odločitve od 8. oktobra 1953. Adenauer je, kar smo zvedeli še*t» zdaj, Scelbi odkril, da je Nemčij.'! pod določenimi pogoji pripravljena odreči se Posarju in da bi bi’,.> dobro tudi za Italijo, če bi se sprijaznila z mislijo, da se pod istimi pogoji odreče Trstu. V -i*?«£t”s“tsm ’pa še- 'nam"pds'f&v-lja vprašanje, kakšni so ti pogoji7 Zadeva — in to moramo takoj naglasiti — še ni stopila v odločilno fazo. Za našo orientacijo nam zadostuje, da spoznamo, kako Adenauer gleda na posarsko in dosledno temu na tržaško evropeizaciji. Evropeizacija Posarja naj bi bila pod mednarodnim jamstvom. T-> se pravi, Francija in Italija bi se morali svečano ^vezati danes in za vso bodočnost, da ne bosta pod-vzemali ničesar, kar bi moglo t'z-gl-edati kot približavanje k teritorialnim spremembam. Ista jamstva bi dosledno temu glede Trsta morali v najsvečanejši obliki (najsve-ča-nejši po Cammaratovem pojnr--, vanju) sprejeti tudi Italija in Ju-goslavija. Drugi pogoj za evropeizacijo Posarja bi pa moral biti pristane« samega prebivalstva. Pella je oktobra 1.1. obrazložil, kako si on predstavlja ljudsko glasovanje. Pri tem naj bi glasovali samo tisti, ki so rojeni v Trstu in okolici pred letom 1918. To bi vsekakor pomenilo izključitev vseh »adoptiranih ali posinovljenih Tržačanov«, ki se pojavijo ob vsakokratnih volitvah, dočim morajo rojeni Tržačani naše narodnosti, zato, ker jim odrekajo italijansko državljanstvo, ostati daleč od volišč. Kot tretji pogoj za evropeizacijo Posarja je Adenauer navajal, da od Nemčije ne smejo zahtevati nobenih nadaljnjih odpovedi nemškega narodnostnega področja. Od Italije je odvisno, da določi, kako ■naj bi se ta tretji pogoj uveljavil glede Tržaškega vprašanja. 'Skratka Italiji postaja vsak dan jasnejše, da je bilo njeno oddaljevanje od mirovne pogodbe- sanM držanje v nove zunanje negotovo sti in v nove notranje pretresljaje. Niti eno, niti drugo ji pa ni potrebno, niti koristno. Dolarji za Azijo io Evropo Daljni vzhod bo v prihodnjem finančnem letu prejel od Združenih držav prvič znatno večji znesek ameriške pomoči kakor pa evropska celina. Delež Daljnega v zbori bo namreč znašal 1 milijardo 768 milijonov 900.000 dolarjev, medtem ko bo Evropa prejela komaj 947 milijonov 700.000 dolarjev. To bi bil očiten dokaz, da se ameriška politika premika od Evrope proti Aziji. Ni treba posebnih naporov, da uganemo, zakaj je pričelo' popuščanje ameriškega zanimanja za Evropo. VESTI z GORIŠKEGA Revolucija v Doberdobu Dopisnik »Primoskega dnevnika“ imenovan za komisarja - Tito-Nanutoua fronta bo plačala daoek osem z Vrha so. Mihaela o občini Sooodnje Odkar je diplomirani komunistični časnikar v ženskem krilu prevzel mesto dopisnika »Primorskega dnevnika« v GoTici, nam od časa do časa postreže s svojimi kislimi možganskimi proizvodi. Zlasti doberdohška občina in njeni SDZ-ovski upravitelji so fronta-škim komunistom ostali na želodcu in zato neprestano stikajo z.h, dlako v jajcu. Ze sam slog neumnih' dopisov, ki jih »Primorski dnevnik« objavlja, kaže, da gre za revnega začetnika, ki polni stolpce »Primorskega dnevnika« - svojo plehko komunistično dialektiko. Nekaj časa je bila doberdobska SDZ-ovska občinska uprava kriva, ker delovnega središča vlada ni odprla. Ker pa je prav na županovo pobudo to središče zdaj odprto, so sp frontaškemu komunističnemu dopisniku v krilu zasmilile doberdohske stranske potii! Pritožuje se, ker je občinska SDZ-ovska uprava odredila, da bodo zaposleni v delovnem središču popravljali cesto, ki iz Doberdoba pelje di križišča ceste v Palačo, ker je pač popravila potrebna. »Primorski dnevnik« od sobote 3. t. m. pa i-.i hotel, da bi popravljali kako dru go cesto, ki ni tako potrehna, kot je ravno kar omenjena!... In tako •ti komunistični modrijani kislin misli na dveh stolpcih svojega glasila .razmotrivajo o »doberdobskin poteh 'in ljudeh«, ki ne upoštevajo interesov prebivalstva. Za priboljšek pa ti ob koncu svoje klobasanje zaključijo takole: »Druga vsem občanom nejasna zadeva pa je vzdrževanje doberdobskega čuvaje. Doljani in Jameljci so prepri čani, mogoče neupravičeno, da je davčna komisija pri odmexjaniu davkov naprtila tudi njim delež za omenjeno vzdrževanje, čeprav nimajo od tega nobene koristi, ker je pač poljski čuvaj nastavljen samo za vas Doberdob« itd. V podčrtanih besedah »mogoče neupravičeno« je zapopadena vsa resnica, ki je sledeča: istočasno, ko pišejo take članke, vedo dopisniki »Primorskega dnevnika«, da utegnejo (biti zelo daleč od resnice. Najbolj neumno pa je sploh misliti, da je davčna komisija naprtila davke za plačo .poljskemu čuvaju! V Doberdobu se širi glas, da sc Frontaši imenovali dopisnika »Primorskega dnevnika« za komisarja doberdobske občine (kar se fron-taške skupine tiče!). No, Dober-dobci, zlasti kmetje, se tega imenovanja silno veselijo, ker upajo, da jim gnoja ne -bo zmanjkalo. Pred nekaj tedni je dopisnik ».Primorskega dnevnika« bruhal o genj in strup proti doberdobski SDZ-ovski občinski upravi, češ da se ne briga .za brezposelne domačine. Izkazalo pa se je, da je največ brezposelnih v sovodenjski občini, kjer vodijo frontaški župan in odborniki! Ugotavljamo tudi, d je v samem Zagrebu, v Titovem komunističnem raju, 30.000 brezposelnih! Čudno, da »Primorski dnevnik o teh nikoli ne piše!... Pretekli .teden so se Frontaši v pripravljanju svojega komunistič-no-socialističnega kongresa odpravili na Vrh sv. Mihaela, v sovodenjski občini, kjer sn se pokazali zelo socialne s trditvijo, da je italijanski davčni sistem krivičen! Ne rečemo, da je ta sistem ravno dober in pravičen, vendar ugo-tavljamio, da je neprimerno 'boljši od komunističnih davčnih sistemov. In navajamo sledeči primer. Po italijanskem davčnem zakonu je vsak državljan oproščen dohodninskega davka do .zneska 240.000 lir dohodkov. Pred par meseci pa smo v ljubljanskih komunističnih listih čitali. da neka vdova z dvema nedoletni-ma otročičema ni plačala davka na bajto in na vrt okoli nje. Na-' tožili so ji 10.000 dinarjev davka. Morda bajta in vrt nista toliko vredni. Uboga vdova je molčala in, da bi ta davek plačala, je jela trgovati z jajci. Takoj so jo prijeli in obsodili na drugih 10.000 din globe, ker ni imela obrtnice za tak posel! Kje pa naj reva vzame deset tisoč in še deset tisoč dinarjev, da plača davek in globo?! Presiti goriški frontaši pridigajo moralo, kjer ni treba. Raje naj .bi kritizirali davčni sistern svojih lastnih vzornikov s komunističnega raja, ki ga tako silno radi zagovarjajo! Vrhovci zdaj. dobro vedo, kaj jih čaka, če bi tudi na Goriškem -»vladal komunizem iz konkubinata DFS - Cucchi, Ma-gnani in Tito. Nekateri trdijo sedaj, da plača letos goriška DFS ves davek ljudem .z Vrha sv. Mihaela, da pokaže, kako vneto socialno čut goji do našega ljudstva, ki samo na Vrhu sv. Mihaela poseduje vse polno motornih vozil, ko pa jih v komunističnem raju maršala Tita delavci in kmetje niti v sanjah ne vidijo! POJASNILO Glede na stavek v poročilu v »iSoči« od 27. marca o koncertu podpisanega pianista Gabrijela Devetaka, naj bi Zveza slovenskih prosvetnih društev priredila še več takih umetniških koncertov, pojasnjujem, da sem dotični koncert, ki j? .bil 18. marca v Gorici, .priredil sam ina lastno pobudo in v lastni režiji. Šopek cvetlic pa mi na koncertu ni podarila Zveza slovenskih prosvetnih društev, ampak neka moja kolegica. Gabrijel Devetak Za normalizacijo Sole Prosvetno ministrstvo je poslalo podeželskim šolskim oblastem o-krožnico, v kateri zahteva, da, se mora pouk vršiti redno in nemoteno in da se predvsem ne sme dopuščati, da zahajajo v šolske prostore ljudje, ki .propagirajo za eno ali drugo stvar, in to med normalnim poukom. Okrožnica omenja tudi kinopred-stave, na katere prepogosto vozijo otroke med šolskimi urami. To kvari in zmanjšuje učni uspeh in veča . »šolske« izdatke staršev, ki že itak dovolj plačujejo za šolo. StooovaBjska kriza Stanovanjsko vprašanje je še vedno zelo resno, zlasti v jiužni Italiji, kjer je še vedno polno družin, ki žive v nezdravih lesenih barakah ali celo v podzemskih rovih, Da foi vsaj za silo normalizirali to izadevo, bi potrebovali od 10 do 15 milijonov stanovanjskih prostorov. Vlada je zato odobrila dva važna načrta za gradnjo stanovanjskih hiš. Prvi predvideva gradnjo nad sto .tisoč hišic, preprostih, a zdravih in solidnih, v katere bi namftstili tiste družine, ki sedaj životarijo po rovih in jamah. Ti najemniki toi plačevali nizke najemnine, .imeli bi pa tudi možnost stanovanja odkupiti v dolgem roku. Drugi načrt pa predvideva vladno pomoč tistim, ki bi sami zidali hiše, a nimajo na razpolago vseh sredstev. Demokristjani p oblemu s fašisti Na nedeljskem kongresu (28. marca) so med drugimi izglasovali tudi sledečo točko dnevnega reda: »Nadaljevanje politične linije v o-brambo svoboščin, demokratičnega sistema .in socialnega sistema, z izključitvijo povezave s protidemokratičnimi in konservativnimi silami.« Zaključek, ki zahteva izključitev povezave s protidemokratičnimi m konservativnimi silami na političnem ipoprišču, je posebno značilen, ko vemo, da so se na lanskih volitvah v Poadižju demokristjani zavzemali za povezavo s komunisti, da bi le ne zmagali nemški krščanski socialci. Za nedeljske vo litve v južni Italiji pa so se demokristjani povezali s fašisti piroti komunistom! Dvojno merilo in dvojna poliitčna linija. To pomeni, da se zaradi strankarskih koristi demokristjani vežejo z vsako, še tako skrajno levico ali desnico! Kljub temu so nemški krščanski socialci v Poadižju zmagali, v južni (Italiji pa so Ijornunisti v nedeljo 28. marca svoje glasove samo v eni občini za llllenot napram lanskim volitvam povečali. Zmaga- li so, četudi so upravo občine izgubili. Demokristjanom je sicer u-spelo občino iztrgati iz rok komunistov, sprejeli pa so s seboj v občinsko upravo skrajno desnico, to HriPično ravnanje z optanti Ne odnehamo protestirati zaredi ikrivice, ki se dogaja slovenskim optantom na Goriškem, kjer jim oblastva v lepem številu nočejo potrditi jugoslovanskega odloka, da je opcija sprejeta, in izdati potrdilo italijanskega državljanstva. Da -bi oblastva vsaj navedla vzrok, zakaj opcije nočejo potrdi ti, kot bi to morala storiti, kajti človek ni živina ali mrtev predmet. Vsak ima pravico vedeti, zakaj se z njim tako ali tako ravna. Kalvarija, ki jo naše ljudstvo na Goriškem mora hoditi in trpeti, presega že vsako mero poniževanja in mučeništva. Lani so rimska oblastva sproro čila nekaterim slovenskim optantom, da jih jugoslovanska oblastva nameravajo postaviti na seznam oseb z odbito opcijsko izjavo! Pri tem pa so oblastva izrecno opoz.v irila prizadete, da imajo pravico zahtevati, naj jim jugoslovanski oblastva navedejo vzroke, zakaj jim mislijo opcijo odbiti! Ce velja to pravilo napram jugoslovanskim oblastem, naj velj i tudi za rimsko! Zato vztrajamo na zahtevi, da se s takim krivičnim .ravnanjem s slovenskimi optanti enkrat za vselej neha! Merilo foodi in ostani eno in isto do vseh optantov. Na sto in sto Slovencev, ki ^jezikovno občujejo slovenski, so videli svojo opcijsko izjavo in tozadevni pozitivni odlok jugoslovanskih oblasti potrjen tudi od strani goriških oblasti! Zato poudarjamo, da je zadeva občevalnega jezika že davno pokopana in ne morejo igrati več nobene vloge kake zapore! Gre torej samo za politično merilo, s 'krivičnimi ovadbami, sodbami in spletkami, ki ne delajo časti tistemu, ki se jih poslužuie in izvaja. Prav iz tega vzroka ima vsakdo pravico vedeti, zakaj tako ravnajo z njim! .S človečanskega vidika pravičnosti i.n dostojanstvenosti pa pro-i testiramo proti dejstvu, da so o-blastva izgnala iz slovenskih šol, otroke slovenskih optantov, češ da, so se starši, ker so optirali, izjavili kot italijansko govoreči. Zdaj pa ista oblastva opcije nočejo priznati, češ da so isti starši in otroci (ki so morali presedlati na italijanske šole!...) slovensko govoreči! Ali ni krivica očitna in graje vredna? je fašiste, ki vemo, kaj so in česa so zmožni! Značilen je tudi zaključek, ki izključuje povezavo tudi s konservativnimi silami. Ali naj bi to 'bili sedanji zavezniki liberalci? Ali se ti mladi goriški demokristjani o-rientirajo v smer dinamičnega preobrata v gospodarskem sistemu, do zgledu levičarskih sil? Odločen boj konservativcem je toliko bolj čuden, v kolikor je znano, da se največ konservativcev skriva prav v stranki demokristjanov, katere splošen program je tudi močno konservativen. Omembe vreden je tudi lepak, ki so ga goriški komunisti izdali v soboto 27. marca, da sc: pozdravili kongres demokristjanov s posebnimi vzpodbudnimi besedami na mlade demokristjanske sile!.. Nekaj novega v vrstak demokristjanom V nedeljo 28. marca se je vršil pokrajinski kongres goriških demokristjanov, iz katerega je dosedanji odbor s poslancem Baresi-jem, dr. Culotom, dr. Fornasinor.i in drugimi izšes popolnoma poražen, da ni v novem odboru niti e-nega teh ljudi! ■Novi odbor, ki je baje odnese: kakih 75 odstotkov vseh glasov, je sestavljen iz samih mladih ljudi s sindikalistom dr. Cian-om na čelu. Kje so v.zroki temu preobratu, recimo temu uporu mladih proti starim goriškim demoki istjanskim voditeljem? Mladi se pač ne zadovoljujejo s praznimi, lepimi obljubami! Kriza (brezposelnosti in temu dosledno naraščanje komunističnih pripadnikov ni mogoče pobijati le s sladkimi obljubami, ki se ne izpolnijo z delom in kruhom! To so mladi demokristjanski razumniki spoznali. Postalo jim je vse to zoprno in so vodstvo stranke prevzeli v svoje roke. Ostre besede so padale v (nedeljo 28. p.m. ves,dan na račun starih in tudi na račun demokristjannske politike, ki so jo mladi uporniki ogorčeno kritizirali! Izgledalo je, kot da gre za pravo levičarsko zborovanje, četudi pomešano s poudarjanjem krščanskih in demokratičnih načel in naukov. Zato se tajnik starega odbora ni upal niti prečrtati svojega poročila o dosedanjem delovanju odbora. Mladi napovedujejo in zahtevajo energično socialno politiko, ki Naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, d n je, v ponedeljek 5. t. m. zvečer umrl v Gorici dr. Jožko Jakončič odvetnik in profesor na slovenski gimnaziji. Žalujoči ostali naj odpravi sramotno krizo brezposelnosti. Vprašanje je samo, kje naj dobijo sredstva za vse to, ko vsi vemo, da jih vlada ne more dati. Olajšave za plačilo zamudnih zavarovalziin Po zadnjem odloku o odpustu kazni je sedaj nacionalni zavod za socialno skrbstvo (INPS) odločil, da imajo zamudniki, ki so s plačevanjem zavarovalnin zaostali, modnost, da te poravnajo .brez denarne kazni. 'Zaostanke pa morajo poravnati v določenem roku, to je v .roku 60 dni od dneva, ko ,bo tozadevno obvestilo zavoda za socialno skrbstvo prizadetim strankam vročeno. Štipendije GOSPODARSTVOI Razpisan je natečaj za 60 štipendij, katerega se lahko udeleže do 35 let stari diplomiranci italijanskih univerz, ki bi radi šli na spo-polnitev v Francijo. Razpisan je tudi natečaj za 6 štipendij za prihodnje akademsko leto, katerega se lahko udeleže diplomiranci vseh fakultet, ki bi šil v Zahodno Nemčijo. Prošnjo z vsemi listinami je treba poslati na Zunanje ministrstvo v Rim do konca aprila. MEHANIZACIJA KMETU Na pobudo Kmetijskega nadzor-ništva iz Gorice se je vršil poučni sestapek kmetovalcev in tehnikov na posestvu SA.T.C.A. v Angorisu pri Krminu. Poleg ravnatelja nad-zorništva, dr. Marsana, in raznih kmetijskih strokovnjakov se je na povabilo Kmetijskega nad.zornišitva udeležil sestanka tudi zastopnik tvrdke »Fet. m. je umrl v Gorici g. dr. Jožko Jakončič, odvetnik in profesor na slovenski gimnaziji. Pokojnik, ki je bil star komaj 51 let. je bil s\n. bivšega in sedaj že pokojnega ravnatelja goriškega Monta, g. Antona Jakončiča, in brat zdravnika g. dr. Frana Jakončiča ter gospe Antonije, soproge odvetnika de. Tairgionija. Po naravi mirnega in dobrega značaja, je pokojni dr. Jožko živel v Gorici iz gospo (soprogo Jerico Bavdaževo iz Kanala. V povojnih letih .ni več izvrševal odvetniškega poklica in je raje poučeval na slovenski gimnaziji. Od pretekle jeseni je stalno (bolehal, a nihče n-i mislil, da" ga bo bolezen tako kmalu strla. (Pokopali so ga v sredo zjutraj na goriškem pokopališču pri Mirnu. Goriški Slovenci smo s prezgodnjo smrtjo dr. Jožkota Jakončič;, prikrajšani za razumnika,, člana naše skupnosti, in bomo to izgubo tudi znatno občutili. Preostalim cenjenim sorodnikom naše iskreno sožalje! Sejeon v Doberdobu Predpretekli četrtek, 25. marca, smo v Doberdobu imeli prvi semenj živine, poljskega orodja, zelenjave, sadja in sploh blaga, ki spada v okvir naših potreb. Ne moremo reči, da je prvi naš semenj popolnoma uspel, vendar smo z začetkom precej zadovoljni. Cene živini so bile od najnižje 140 lir za kg žive teže naprej. Morda bi kazalo določiti tak semenj na soboto, ko ni v bližini nobenega takega semnja. Vaščani vztrajajo tudi, da bi se semenj vr-, sil vsak mesec, da bi se ljudstvo z okoliških vasi bolj privadilo nanj. Zlasti bi mogli privabiti trgovce z mladimi prašiči, ki jih na prvem našem semnju ni bilo videti. Perutnine tudi ne! .»Primorski dnevnik« se zopet zaganja v naše občinske upravitelje. Kot vsak komunistični dialektik i-šče dlako v jajcu, ki je pa ne more najti. Občinskim upraviteljem očita, da so proti spomeniku padlim domačinom. V iresnici pa so proti spomeniku vsem padlim iz Doberdoba samo frontaši, ki bi radi uganjali prezir in prepir med domačini. Občinska uprava stoji na stališču, da bodi spomenik enoten za vse padle domačine, ki naj nosi kratek napis, kot na primer: »Spomin v vojnah padlim domačinom«. Te lyatke .in pomembne slovenske besede bi zadovoljile v« žalostna Sirca očetov, mater, bratov, sester in vaščanov sploh! Kar se pa delovnega središča tiča moramo pojasniti, da je bilo za Doberdob namenjeno središči šola za pogozdovanje Krasa. Občinska uprava pa, v katero se »Primorski dnevnik« tako neumno zaganja, je pregledala in dosegla, da so to šolo za pogozdovanje spremenili v delovno središče. Nakazanih je v ta namen dva in pol milijona liir za 35 delavcev in 76 delovnih dni. Odobrena je tudi zgradba štiri-stanovanjske hiše, ki bo >zaposliia kakih 10 oseb. Pod Sabličami so že pričeli z d9i lom za posuševanje »Laškega jezera« (ki mu Italijani pravijo »Ligo del la pietra rossa«). Kanalizacijska dela za odtok vode se vršijo pod Maščenico. Tudi pri tem najde zaposlitev nekaj domačinov. Ko bodo končali z delom pri tem jezeru, bodo pričeli s izsuševanjem doberdobskega jezera. Smrtna kosa V sredo zjutraj je v Standrežu pri Gorici nenadoma umrla gos^a Ema Doles, rojena Nanut, žena g. Fortunata Dolesa, uslužbenca na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Pred kratkim je gospa Dolesova rodila sinčka. Zato je njena prerana nenadna smrt presenetila vso okolico, ki globok* sočustvuje s preostalimi sorodniki. Težko prizadeti družini, ki jo je zapustila, naše iskreno sožalje! DROGERIJA flHTOH P0DE0HH1H Prodaja na debelo in na drobno GORICA Trg De Amicls, 12 na Kornu Telefon Št. 3009 Mizarji I kmetovalci V podjetnih! 0 Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in parket* nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vlila Sonnlnoi 8 4 Vsakovrstno pohiitvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohiitva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizia Sciolisova slavohlepnost Kot indijanski bojevnik Severne Amerike, ki se ;e ponašal v nedavni preteklosti s svojimi skalpi, kot bojevnik plemena Zulu iz južne Afrike, ki ob pasu nosi odsekane glave svojih pobitih sovražnikov, tako se je na seji tržaškega občinskega sveta šopiril priisednlk Sciolis z upadanjem števila otrok, vpisanih na slovenskih šolah. Sciolis se seveda trdovratno brani o-čitka, da izvajajo pritisk na slovenske starše. Pozablja omeniti, da Slovneci >ne lovijo 'italijanskih, do-čim sodijo Italijani, da imajo pra--vico loviti v svoje šole slovenske •otroke. V teoriji imajo Italijani prav. Slovenske šole imajo pravico javnosti kakor italijanske. Njihova maturitetna spričevala jim kakor italijanskim odpirajo pravico do italijanskih univerz. Sciolis zato, zaključuje, -da naše pritožbe izvirajo iz onemogle težnje, da bi bankrot lastne nacionalne politike pripisovali vzroku, ki ne obstoja. - dočim bi Slovenci, po Sciolisu, morali iskati vzroke* upadanja v lastnem kulturnem in idejnem siromaštvu. Kar je pa- najzanimivejša stran Seiolisove in ne samo Sciolisove razlage, je njegova popolna neobčutljivost za porazni učinek, ki ga taki-»rezultati« in taki slavospevi morajo imeti za presojo italijan ike jjolitike nasproti nam na področju A Svobodnega trž. ozemlja. Dejstvo, da je število vpisanih cfcnok na neitaiijanskih šolah na področjih, ki so podložna Italiji* neprestano upada, in to kljub italijanskim prepričevanjem o popolni enakopravnosti med Italijani in Ne-Italijani, to dejstvo je reden pojav, iti: ga skozi leta moremo u-gotavljati v Dolini Aosta in tudi na Južnem Tirolskem. V vseh teh krajih ni 'bilo neposrednega, bil pa iii je še posreden pritisk. Staršem -neitaiijanskih otrok ne grozijo naravnost, pač pa jim dajo razumeti, Ida bi bil' njihov osebni po Loža/j v sedanjosti in položaj njih-.>-vih otrok, v bodočnosti -povoljnejši. Če bi otroci obiskovali italijanske šole. Način, po katerem našim ljudem »obljubljajo« težji položaj in težave za njihov naraščaj je bistveno značilen za italijanski postopek nasproti nam. In ne le -nasproti nam. Drobna in zelo značilna knjižica, ki je lani izšla v Neuchatelu, nam v podrobnostih opisuje, kako so, Italijani znali iaigrati jasne določbe mirovne pogodbe ter mednarodnih sporazumov glede Francozov v Dolini Aosta. Lanski izgredi v Innsbrucku so nas pa poučili o načinu raznarodovanja v južnem Tirolu, ki ga izvajajo, vkljub jasnim določbam dogovora iz 1. 194i> med De aGsperijem in Karlom Gruberjem. Morda bi nam obljubili manjšinski statut z mednarodnim jamstvom. Toda prav vpisovanje slovenske dece v italijanske šole najjasneje dokazuje da v podpisane in najsvečaneje zajamčene italijanske obveze nihče ne verjame. Tako daleč se je 'zajedlo prepričanje o italijanski verolomnosti, ki je zašla že v narodni pregovor. Spričo takega stanja se zdaj vprašamo, ali se zavezniki zavedajo itega, kar tako nepremišljeno podpirajo. Odkar je Trst začetkom XIII. stoletja, potem, ko se je osvobodil škofijske služnosti, dobil svoj občinski svet, so v -njem sedeli Slovenci. Ti Slovenci kljub Mussoli-nijeviim preganjanjem še danes žive v mestu in okolici, to se pravi orli ževe tukaj od časov, predno so se Habsburgovci pojavili v Švici in neprekinjeno vse do današnjih dni. 'Skozi ves ta čas so tvorili in še danes predstavljajo -znaten del tukajšnjega prebivalstva. In če je bil Trst skozi stoletja izhodišče Slovenije na morje, ne da bi ogra-žal italijanski živelj in je ta osveževala slovenski .živelj s priseljenci iz notranjosti, je pa danes pok.-, žaj tak, da prav Angloameričani skrbno pazijo, da ti priseljenci iz Jugoslavije, ki so prihajali v Trst preko 700 let, danes ne bi okuže-vali tega »najbolj italijanskega« mesta. Danes ljudje Sciolisovega kova pozabljajo ali pa se nečejo spomniti, da so bili prav vsi »ič-i«. ki so prišli iz Kvarnerja in Dalmacije, prvi nosilci tržaškega pomorstva, .in da v tem pomorstvu še da ■ nes ni nobenega človeka čiste italijanske krvi, kot med kmeti orači in kopači na tej naši zemlji ni nikogar, ki ne bi bil naš človek. Vsega tega ljudje Sciolisovega kov.) ne vedo ali pa nočejo vedeti. Toda, -ali se oni 'zavedajo in ali se zavedajo zavezniki, kam -vse to vodi? Hudournikov ne ustavljajo s^-mo s pregradami, ampak tudi z napravami za odvajanje vode. Tu pa takih naprav za odvajanje, ki jih je Trst imel za časov preseljevanja narodov, danes ni več. Danes, v dobi socialnih revindi-kacij, Italijani mislijo, da nas v Trstu morejo pritisniti in da bodo s -tem zajezili poplavo Slovanov, ki prihaja z vzhoda. Ko pa vse to počenjajo, ne vidijo in ne opazijo, da za njihovim hrbtom vedno -bolj narašča komunistični pritisk. Tako položaj tržaških nacionalistov z dneva v dan postaja nevzdržnejši. Namesto da -bi se naslonili .na nas, da bi nam odprli možnosti za življenje, namesto da bi svojim nezadovoljnežem pokazali sliko našega zadovoljstva ,se danes obnašajo nasproti nam, kot da smo na -teh tleh šel od včeraj in da nismo prav mi toliko doprinesli k njihovemu blagostanju. Ti .kulturni Indijanci ali Zuluku-fri mislijo in sami sebe prepričava jo da vrše veliko in. hvalevredno delo. V resnici pa uničujejo so cialno strukturo tega področja in pripravljaijo .tek vseuničujoči sili vzhodnega totalitarizma. Prav v tem leži vražje originalna zamisel de Menta: da bi izzvali tako koristno paniko, ni treba dragih atomskih bomb, zadostovala bi navadna atoapa. Jack de Ment navaja, da bi se v primeru vojne morda pokazala potreba paralizirati n. pr. mesto Neapelj. Zadostovalo hi odvreči v izaliv eno samo bombo, ki bi povzročila tisti značilni sončni blesk, navzgor stopajoči vodni dežnik in znani stožec oblaka. Vse -mesto -bi bilo nedvomno na nogah. Za tako uporabo je' de Ment zamislil bombo, ki jo sestavlja kopica radialno razmeščenih raketnih izstrelkov. Na kopnem kakor v vodi -bi ti izstrelki pokali na vse strani in povzročili orjaško eksplozijo. Stožec oblika imitira iznajditelj s titanin-tetraklo-ridom, belim fosforjem in potrebnimi barvili. Da- bi goljufije takoj ne odkrili z Geigerjevim orodjem, bi bombam pridali tudi nekaj radioaktivnih snovi. Končno pa je de Ment razvil še eno zamisel. Zakaj ne bi uporab ljali še- cenejših bomb, izstrelkov, ki se ne razpočijo. Rusi ne vedo, kako izgledajo ameriške bombe in Američani, kako izgledajo boljše-viške. Vzemimo, da nenadoma pade z neba skrivnostna -stvar in se zapiči v tla glavnega trga nekega Ponarjene atomske bombe .»Atomske -bombe«, ki jih ameriška armada uporablja, da z njimi privaja vojake na atmosfero atomske vojne v čisto maneverske namene, stanejo po 10 dolarjev za kos. Čete, ki so v utrdbi Devens v teh dneh doživele prvo tako razstrelitev, so bile od učinka v podobnem razpoloženju kot prebivalstvo Hirošime, ko je tresnija na mesto resnična atomska .bomba. Ponarejena atomska'bomba vsebuje 5 kg dinamita, 160 litrov bencina, 50 kg napalma, 10 fosforjevih granat in kemično spojino, ki dajo v trenutku razstrelitve enako barvo in povzroča enak stožec o-blaka kot pristna bomba. Radioaktivnosti so se iz razumljivih vzro kov odpovedali. V Pentagonu, v središču ameriškega vojaškega stroja, pa se ne igrajo s ponarejenimi atomskimi bombami zgolj zato, da izurijo svoje vojake. Jack de Ment, specialist na tem področju, je v voja-šl tehnični reviji »The Military Engineer« poskušal dokazati, da bi take ponarejene bombe lahko up: nabijali tudi v vojnem času in jih spuščali na sovražne postojanke. Zadnji dve razstrelitvi v Tihem o-cean-u sta po njegovem prepričevalno dokazali v kakšno paniko lahki spravi ljudi strah pred ra dioaktivnim zastrupljanjem. Panika pa je v vojnem času prav tako koristna za napadalca kot fizično uničenje sovražnika. mesta. Bog zna, kaj ta stvar vsebuje? »Tu je na mestu samo eno«, je izjavil dr. Oppenheim, atomski specialist, »odviti je treba vse vijake in pogledati, kaj je notri.« Vse dokler pa -bi tako stvar razstavili, bi se prebivalstvo iz strahu razbežalo na vse vetrove. Včasih bi taka slepa bomba koristila več kot prava bomba, posebno v primerih, ko bi morale mesto zasesti lastne čete. Vzporedno z najsilovitejšim .>-rožjem se — kakor vidimo — u-kvarjajo ljudje še prav marljivo z živčno vojno. SLOV. PROSVETNA MATICA priredi Večer narodnih pesmi v soboto, dne 24. aprila 1951, ob 20.30 v društveni dvorani v ulici Machiavelli 22, II. nad. s sodelovanjem priznanega pevskega terceta »METULJČEK* ob spremljavi mojstra Mari j-a Sancina Vabila za vstop na razpolago na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11. Klovipshi koncert G. Devetaka Po desetletjih je Gorica na predvečer sv. Jožefa doživela velik večer. Sentmaverski rojak, Gabrijel Devetak, je priredil samostojen klavirski koncert. Slovenci v Gorici smo zadnjič poslušali samostojen klavirski koncert nekaj pred prvo svetovno vojno, ko je v našem mestu koncertiral Trost. Poslej so se tudi domači umetniki izogibali svoje publike in niso nič kaj radi stopali v stike z njo. Kr;v-da sicer ni samo na .umetnikih, marveč na naših malih in malenkostnih razmerah, na pomanjkanju primernih koncertnih prostorov ter ne malo na publiki sami. Dvorana pri »Zlatem pajku« je dokazala, da je najintimnejši in kaj ljubek okoliš za naše kulturno izživljanje; je sicer majhna, tesna, toda zato je razdalja med posamezniki v občinstvu manjša in tudi med občinstvom in izvajalci jc-stik nekoliko krajši; torej so podani pogoji za lažje medsebojno razumevanje. Vse to nam je povedal klavirski umetnik Gabrijel Devetak in ono goriško občinstvo, ki se ne da zavesti od trenutnih strasti. Videli smo v mali dvoranici, ki je bila napolnjena, našo mleč-nozobo mladež in naše brezzobe starčke, med njimi najstarejšega slovenskega župnika. Izvajanju g. umetnika so vsi enako pazljivo in Idealni odnošaji med državo in posameznikom vladajo v tisti državi, v kateri lahko posameznik svobodno odloča o.nač-iinu svojega življenja in se 'e dolžan omejevati le v toliko, da ne škoduje in ne moti soseda, in v kateri skrbi o-blast za njegovo dobro le v toliko, v kolikor sam tega ne zmore. Bistven pogoj idealnega razmerja med posameznikom in državo pa je, da nadzira državo celota posameznikov, ki jo tvorijo. Vsaka demokratična država si izbira sama svoje upravitelje: lahko jih izbira za določeno dobo, kot v Združenih držaivah, ali pa, tudi- z možnostjo zamenjave pred potekom določenega roka, kot v Angliji. Zelo različna so mnenja o mejah, ki jih je treba postaviti vmešavanju države v življenje posameznika za radi, koristi posameznega državljana samega. Davki pomenijo veliko vmešavanje v svobodno razpolaganje posameznika s svojim dohodkom. Davki pa so nujno potrebni, in posameznik to priznava, če lahko sam, skupno z drugimi državljani, po svojih zastopnikih končno odloča o načinu pobiranja davkov -in o načinu u-porabe javnega denarja. Da mora skrbeti država za o-snovne potrebe posameznika, je doktrina, ki jo priznava danes večina demokratičnih dežel; vpraiša-nje pa je, -do katere mere naj nudi država svojo pomoč (posameznikom, kajti posamezniki morda niti ne čutijo potrebe po preveliki pomoči ali pa nočejo plačevati s tem združenih stroškov. 'Vzemimo na primer starostno pokojnino. S-krD za starost je nadvse važna, in ve Iiko število posameznikov ni tako štedljivih ali pa nima zadostnih sredstev, da bi sami skrbeli z? svojo starost. Zato pobirajo v mnogih demokratičnih* državah obvezne odtegljaje, prikrito ali očitno, v .breme vseh državljanov, da bi država oskrbovala vse državljane brez razlike, ali pa vse potrebne za starost. Podobno je z zavarovanjem proti bolezni in brezposelnosti. V kolikor so ti prispevki obvezni, pomenijo seveda omejevanje svobode posameznika, kajti tisti, ki mora plačati, gotovo ne od- loča o tem, ali naj plača ali ne. V raznih takih primerih je pro-i blem v tem, da se točno ugotovi mejo uporabe načela, s katerim se vsi strinjajo. Niso vedno totalitarne države tiste, ki najbolj omejujejo svobodo posameznika. V Angliji so imeli na primer svojčas pijanost za tako veliko zlo, da. »o bile točilnice alkoholnih pijač od prte samo nekaj ur na dan. Ta o-mejitev je bila mogoče bolj umestna v preteklosti kot danes, ko so ljudje zmernejši, vendar je nedvomno prihranila celoti razne r>e-všečnosti. Večina pa .bi lahko .tudi popolnoma spremenila ta predpis. V tam primeru so sprejeli znatno omejitev svobode posameznika to je pravice, da popije čašo piva, vina in drugih alkoholnih pijač v poljubnem . trenutku — zato, ker je to v splošno korist družbe. Totalitarne države se ne ukvarjajo' t takimi omejitvami. Medtem ko se v demokratičnih državah slabo upravljanje lahko popravi, če potrebno tudi s prisilnimi sredstvi, je samo v totalitarnih, državah posameznik prisiljen vstopili v kolektivne kmetije. Posameznik XX. stoletja hi se moral upreti vsakemu poskusu o-mejevanja ali ukazovanja mišljenja. Posameznik lahko svobodno govori to, kar hoče, čita to, kar mu ugaja in posluša to, kar želijo drugi ‘ povedati. Vzdržati se mora le grobih žalitev. Najslabša značilnost totalitarnih držav je v tem. da odrekajo posamezniku to svobodo; tisku ne natikajo samo nagobčnika, kar ibi že samo bilo veliko zlo, ampak mu naravnost ukazujejo, kaj mora pisati. Vprašati se moramo, kje naj bodo meje pri uporabljanju določenih načel. Ali naj bo dovoljeno tisku, da objavlja v času vojne poročila, ki lahko koristijo sovražniku? Odgovor je jasen: Potrebno je preprečiti, da ibi časopisi škodova- li stvari domovine. In vendar niso niti v prvi, niti v drugi svetovni vojni uvedli v Angliji tiskovne cenzure, ampak zaupali časopisju samemu, da opusti objavljanje vsega, kar bi lahko škodilo državnim koristim. Časopisje ni zlorabljalo svoje svobode. Ce mora biti svoboda duha. in mišljenja, mora obstojati tudi svoboda pouka v vseh stopnjah, od o-snovne šole do vseučilišča in včasih tudi še preko tega. Vsak otrok ima pravic? do izobrazbe. Najboljši način za zagotovitev te pravice je v večini držav ta, da skrbi država sama iza splošen, obvezen in -brezplačen pouk do določene starosti. Pouk mora biti obvezen, ker starši prav v tem oziru često zanemarjajo svoje dolžnosti do o-trok. Ker je pouk splošen, pa še ni treba, da bi bil stereotipen. Ni neobhodno potrebno, da bi morali imeti vsi otroci točno enako obliko pouka; poskusi na tem področju so nadvse zaželeni. Posameznik naj svobodno izbira način ,pouka za svojega otroka, važno je samo to, da otrok doseže določeno raven izobrazbe. Glede višje izobrazbe, zlasti jvi področju znanstvenega raziskovanja, pa bi moral posameznik uživati popolno svobodo. Le v svobodi lahko človek najde resnico. V preteklosti so nekaj časa skušali ovirati znanstvenike v njihovem raziskovanju, ker so bila njihova odkritja v nasprotju z nekaterimi tolmačenji svetega pisma. V Sovjetski zvezi pa vztrajajo na tem, da morajo znanstveniki vskladil i svoje nauke in svoje spise s političnimi teorijami, za katerih čuvarja je partija. Država tako zatira v skrajni meri pobude posameznika. ‘Na področjih — na katerih se svoboda misli kreše s tiranijo — je najgloblja delitev med totalitarizmom in življenjem, ki ga imenujemo zahodno civilizacijo: svoi boda duha, svoboda človeka do izražanja tega, kar misli, ustvarjata demokracijo, ki živi v kresanju misli -in na sklepih, ki jih ljudje sprejemajo po pametnem razpravljanju. V parlamentarni vladavini podpira posameznik državo kot potrebno napravo za svojo blaginjo. Končno je pa posameznik skupki z drugimi gospodar in država njegova služabnica. To je pravo jamstvo svobode, in čim bolj proučujemo totalitarne države, tembolj dragocena se zdi ta svoboda nam vsem, ki jo uživamo. sledili: mladež vzneseno, polna pokajočih se sanj in nad, starci j?ol-ai spomina na vse minulo. Razumljivo. Lepota, ki jo v nas uoija vsakdanjost, se ne da zatreti! Kljub skromnemu nadzorstvu včasih popusti Kaka zapiata, da .uhaja prek'-pevanje duše. svobodno na dan. Vsakdo, ki ima v prsih še samo košček utripajočega srca, se mora tega večei-a neizmerno veseliti. Je pač tako, še vedno ima med Goričani vodilne niti v rokah oni, ki zna zabrenkati na naše občutljiva duše. Ideologije niso vse in tudi kruh ,komaj zadostuje za življenje! Vse več nam je treba, da se zavedamo svojega življenja. Kaj mam je šele potrebno, da bi lahko živeli! Dolgo že nismo doživeli tako plodnega večera, ki je vrh vsega bil tudi neizmerno lep. G. Devetak nas ,je prisilil, da smo dve uri živeli z njim in z velikimi glasbenimi čudodelniki, katere nam je to'~ mači-l. Vodil in privedel nas je v svet, ki je daleč od nas in v nas je zvenelo, pelo, vriskalo, stokalo in plakalo. V popolnem sozvočju s čudodelnim umetnikovim instrumentom smo prisluhnili brnenju v nas samih. Ta koncert je bil zj nas edinstveno in svojsko doživetje.. V naših težkih in bridkih u-rah je bila Mozartova sonata v D duru kot dobrodelni balzam. U-metnik jo je odigral s tako v,r-tuoznostjo, kakor da nam je na duše polagal zdravilni obliž.... Kmalu za tem ie začaral z Beethovnovo sonato op. 31 št. 2. Umetnik je s svojim odličnim klavirjem oživel sanjsko dogajanje, ki je v nas postalo resnica. Doživljali in verjeli .smo z izvajalcem. (Po odmoru smo radi popolne in fino občutene interpretacije Chopinovega Nocturna op. 15 št. 2 občutili tegobo človeka-velikana, ki je gledal svoj telesni zaton. Pomirila in zazibala v sanje nas je zopet De,busisyjeva .Suite, posebno »V mesečini«. Ravel nas je na koncu še držal v vzdušju, v katerega nas je umetnik z magično roko privedel, dokler nas ni ® Scarlattijem predramil in opozoril, da je vse le sanjska igra! Za izreden užitek in za kratke sanje izrekamo g. G. Devetaku prisrčno zahvalo! Njegova umetnost nas je zaivlekla v sanjarenje, zato je mi ne moremo podrobno ocenjevati, tem manj, ker je umetnikova duša bila tako blizu naši — da smo z njim bili eno! -»t Mladinski kriminal v FLR3 Na zadnji seji Sveta za notranji? zadeve v Solkanu so razpravljali o kriminaliteti in vzgoji mladine. Zanimivi so podatki, ki kažejo kako strahovito raste med dorašča-jočo mladino kriminal. Krivdo za to pripisujejo pomanjkanju vzgoje doma in v šoli ter slabim in škodljivim filmom. Zato oblasti pozivajo vse prizadete — razen duhovnikov — naj skrbno preučč vprašanje mladinskega kriminala. Po podatkih tajništva za notranje zadeve je bilo lani na Goriškem 542 primerov prekrškov ir kaznivih dejanj med mladino. Od teh je bilo preko 100 primerov vloma in 216 tatvin. Bilo je tudi precej pretepov in hujših telesnih poškodb. Največ kriminalcev je med mladino od 16. do 18. leta starosti; pojavi pa so tudi med šolsko mladino do 14. leta. Po socialni strukturi je največ kriminalcev med obrtniško mladino, najmanj pa med kmečko. »Dvajset odstotkov kaznivih dejanj med mladino je nezakonskih; 25 odst. takih, ki so vzgojeni s palico; 10 odst. kjer so očetje pijanci; 5 odst. pa, kjer so matere pijanke.« (»(Prim. Novice« 26. febr. 1954.) KDO JE PRVI POSELIL PRIMORSKO Vlil. Z našim skokom iz Italije v Švico in nazaj smo preskočili dve rimski provinci, Galijo tostran reke Pada (Gallia Cisjoadana) in Galijo onstran Pada (Gallia transpadana). Obe skupaj pa sta tvorili Galijcj 'tostran Alp (Gallia Cisalpina), v razliko z veliko Galijo, ki je današnja Francija. V Galiji, to je v Franciji, pa so tedaj, tako pravijo, prebivali Kelti. Tako srečamo Sr“-daj našega drugega »predhodnik*«. S tostransko Galijo pa -je velika zmešnjava. V nji so prebivali Li-guri, narod neodrejenega jezika, potem Galci, ki so -bili Kelti, neki vmesni narod med Retijci in Etruski, na vzhodu Veneti, ki so bili zopet Iliri, in vzhodno od njih Keltski Karni. Med Keltskimi Galci onstran Alp najdemo med reko Rono in Pire-neji pleme, ki se je imenovalo (latinsko pisano) Volcae, to je Volčje, volkovi, prav tako kakor oni južno od Rima. Da to ni zgolj slučaj, nam potrjuje pleme, ki jc prebivalo severno od njih, po imenu Ruteni. Ljudje, ki -so živeli ž" za časa stare Avstrije, se .bodo spomnili, da so Nemci imenovali Ruse, ki so prebivali v vzhodni Galiciji, Rutenen, v čemer razume- mo vsekakor mi prebivalce rut, rovt. Galicij je kar dosti po Evropi: poleg rusko-poljske in današnje Francije tudi nad Portugalske, v severno-zapadni Španiji ter na južno-zapadnem Angleškem. Glede prvotnih prebivalcev Španije so si jezikoslovci zopet v nasprotju: e-ini jih imenujejo Iberijce, drugi zopet KeJto-iberijce. Potomci prvih so današnji Baski, katere bi znanstveniki radi označili celo kot sorodnike Japoncev. Kakorkoli, njih besedni zaklad ima neverjetno podobnost s slovenskim in eden njih narodnih običajev je n. pr. ta, da skačejo mladi fantje v noči sv. I-vana čez prižgane kresove, prav tako, kakor pri nas. (O tem J. To-polovšek v svojem delu: Die B3-, sko - slavische Spracheinheit, Dunaj 1894.) Narod, ki je živel v tistih starih časih v omenjeni španski Galiciji, prištevajo med Kelte. Najznamenitejše mesto te dežele je Santiago de Compostela, znana božja po*, kamor so romali Slovenci do še pred nekaj generacijami (Kompo- stelje); ime samo označuje cerkev (danes češko: kostel) ali pa veliko pokopališče, kostelje (od pokopi-nih kosti), pa tudi oboje hkratu, kakor je pri nas navada, da leži pokopališče koj za cerkvijo. Na to božjo pot so danes Slovenci, z« pozabili, mogoče pa se bo n«š"l nekdo, ki mu bo uspelo dognati, zakaj so romali naši predniki v, tako oddaljeno in danes tuje ma-sto. Današnji potomci Galskih Keltov, Francozi, imajo kot simbol petelina (ital. gallo, lat. gallus, fr. pa coq, kok). Iz tega bi mogli izvajati, da so bili prepirljivi kakor petelini, vsled česar so jim Rimljani dali ta nadevek. Slovenci i-mamo glagol peteliniti se, Italijani podobno: fare U gallo, šopiriti se. Da je ta označba izvirala od slovensko govorečega naroda, nam priča že naša enostavna glagolska •oblika, ki se je v latinščino oz. v italijanščino dala prevesti le s sestavljeno opisano obliko. Potomci nekdanjih prebivalcev angleške Galicije (Wales, ital. Gal- les) govorijo Ircem in Bretoncem na francoskem podoben jezik Ul jih prištevamo med prave Kelte. Keltski jeziki so družina zase kakor Germani, Slovani in Romani, vendar pa z vsemi zopet v dali-nem sorodstvu. Njih jezik je, v kolikor sem se mogel sam prepričati, i; znatni meri polatinjen, kaže pa tudi mnoge podobnosti s slovanskimi; v celoti pa dela vtis ze- lo pomešanega jezika z mnogimi tujkami. Nanj se bomo mogoče povrnili ob drugi priliki-. Galicij je na Slovenskem dosti; naj navedem le vas pri Ljubljani in drugo na Koroškem. Pojavljajo se tudi v obliki Galičnik, Galinjek in podobno. Imamo pa tudi Petelinje in Petelinjek. Galicije kol dežele pa so si vse podobne: vse so hriboviti predeli na prehodu v kako večjo ravan. Slovenskim jezikoslovcem se nudi tukaj hvaležna naloga. Omenili smo že Ilirske Venete v Cisalpinski Galiji. Na drugi strani Alp pa naletimo na Keltske Venete, ki so prebivali na Breton- skem, kjer se danes govori že omenjena keltska bretonščina. Za Venete že vemo, kaj so -bili (Vendi, Vlndišarji); ti keltski Veneti so i-menovali sebe tudi Brite (Briti, Brici) in so prebivali tudi na Britanskem (na Veliki Britaniji, oz. na Angleškem), in Brice imamo tudi v goriških Brdih. Tako se nam ti Kelti in Iliri ves čas pletejo med nogami in ne vemo, kaj z ■njimi. Enkrat so to, drugič zopet kaj drugega, menjavajo svoja nu-rodna imena ali pa si jih izposojajo eden od drugega. Od blizu po-gledano, pa niso ne eno, ne drugo, govorijo pa nam Slovencem še kar dobro razumljiv jezik. Južno od bretonskega polotoka je pokrajina Vendče, dobro znana konservativna in kmečka dežela iz francoske zgodovine. Se ni tako dolgo tega, odkar se v njej ne govori več hretonščini podoben j°-■zik. Neko pleme Keltov v Padski nižini se je imenovalo Boli, t. j. Boji, po naše nekako »bojeviti« a- 11 pa tudi »vojaki« ali tako nekaj podobnega. Istočasno (še vedno z« rimskega cesarstva) najdemo druge Boje tudi >na Češkem, ki so ga Latinci tedaj imenovali Boiohe-mum, deželo Bojev, današnja oblika je Boemia (nem. Boehmen). Drugi Boji so zopet prebivali v porečju Rabe, v štirikotniku med Dravo in Donavo ter okoli Blatnega jezera. Tretje Boje najdemo zopet na Bavarskem, Bojuvarskem, ix> nemško Bayern. Zapadno od Ceško-bavarskih Bojev trčimo zopet na Keltske Volke, latinsko prav tako Volcae, ka-. kor oni iz južne Francije. Vzhodno od Čeških Bojev, na današnjem Slovaškem, pa s' prebivali še tretji Keltski Volki (Volcae). Od tod čez Balkanski polotok no jug pa pridemo že v domovino I-lirov. Toda keltski Skordiski prebivajo še v Mačvi in Sremu in nekaj plemen Galcev najdemo še v Mali Aziji, kjer se govori danes le še turški. Pa -tudi na Ilire naletimo na tem polotoku, od katerih se eni imenujejo L y d i (češko: ljudje), drugi Mysi (po naše bi rekli možje; y je včasih i, včasih u), tretji pa zopet Bithyni kar nas spominja na bitja, na ljudi. (S* nadaljuje) VESTI s T R A Š K E G ODSTOP PROF. DE CASTRA JProlesor de Castro je doma u Pirana. Čeprav so se v Piranu po kugi koncem XVII. stoletja naselili — izvzemši devet ah enajst družin, ki so od kuge os-taie — na seljenci iz južne Dalmacije in Črne gore, je bii Piran v. borbi proti enaKopravnosti slovenskega jezika najbolj zagrizen od vseli istrskin mestec. Zato ni čuda, če je de Castro pristaš italijanske revizionistične politike in priklopitve vsega STO, s cono B vred, k Italiji. Bil pa je de Castro odločen nasprotnik; sklepa od 8. oktobra 1953. ker je bil proti razkosanju STO in proti odstopu istrskih italijanskih mestec Jugoslaviji. Kot velik del tržaških (Italijanov in kot skoro vsi istrski begunci, vidi tudi d* Castro za italijansko stvar manjšo zlo v ohranitvi in ostvaritv.i STO kot v razkosanju tega Ozemlja in izročitvi področja B Jugoslaviji. To gledanje na STO pa je v o-čhnem nasprotstvu s stališčem u-radne politike rimske vlade, ki hoče imeti Trst, ker to zahtevajo koristi italijanske velike tinance in veleindustrije, ki imata izdaten del svojih interesov koncentrirana v pristanišču Margheri (Benetke) in Genovi. Odstop prof. de Castra pomeni zato protest proti .zunanji politiki rimske vlade, ki je pripravljena prepustiti področje B Jugoslaviji za odstop Trsta in področja A Italiji. Ali de Castrov odstop pomeni še drug protest — buren protes: proti gospodarski politiki Rima in proti metodam njegovih 21 v Trst poslanih uradnikov. Ni važno, ali so ti rimski uradniki več ali manj odvisni ali neodvisni od zaveznikov pri vršenju svojih funkcij. Odločilno je, da je v kratki dobi njih -upravljanja v zvezi z 8. oktobrom bil zlomljen v Trstu vsak gospodarski polet, vsaka pobuda, vsak optimizem in da je 8. oktober pregnal iz Trsta vsako podjetnost. Ali je temu sokriv tudi italijanski birokratizem ir metode rimske uprave, ne bomo tu preiskovali. Dovolj je suho dejstvo, da se je malodušje in gospodarsko nazadovanje v Trstu pričelo pod psihološko depresijo lon- donskega dogovora, se stopnjevalo s prihodom rimskih uradnikov in se spremenilo v. paniko s sklepom 8. oktobra. To je vpijoč opomin Ameriki in Angliji ter Italiji in Jugoslaviji, da že samo od njih nameravana kršitev mirovne pogodbe z odpravo STO je povzročila katastrofo tržaškega gospodat--stva. 'In razkosanje tega Ozemlja bi neizogibno izzvalo še politične nemire brez konca v tem tako občutljivem delu Evrope, kjer je bila vera in zaupanje prebivalstva v pravičnost in obveznost svečanih mednarodnih pogodb tako kruto prevarana. Pomen de Castrovega odstopa' je prav v svarilu, ki ga je naslovil na rimsko vlado in obenem na vso svetovno javnost, da je gornja politika s. Trstom zgrešena, da Trst ni navadno provincialno metsto, ki se ga upravlja po šablonskih pre-fektorskih predpisih, ampak da je to gospodarski center svetovnega interesa, ki zahteva izredno pozor- nost ne samo svojih neposrednih upraviteljev, ampak tudi vseh mednarodnih faktorjev, od Varnostnega sveta do Združenih narodov. Ali bosta končno Amerika 'in Anglija sprevideli, da je ohranitev ‘STO koncem koncev najpametnejša rešitev Tržaškega vprašanja? Proslasa B K Jadran" Akademski klub »Jadran« vas vabi na PROSLAVO ob petdesetletnici rojstva Srečka Kosove,a (18 marca 1904) in ob desetletnic: smrti Stanka Vuka (10. marca 1944), ki bo v soboto 10. aprila 1954 ob 20.30 uri v Avditoriju Z. V. U. v Trstu. Vabila dobite na sedežu kluba v ulici Machiavelli št. 13-11: 8. aprila od 16. do 19.; v petek 9. aprila od 10. do 13. in od 16. do 19.; v soboto 10. aprila nepretrgoma od . do 20. ure. VABILO »Slovenski odbor -za Marijino leto« v Trstu vabi slovenske izobražence k verskim govorom v dvorani Marijinega doma v ulici Risorta št. 3 y ponedeljek, torek lin sredo, 12., 13. in 14. aprila 1954, ob 8. uri zvečer.. Govoril ,bo Slovenec p. dr. Odilon Mekinda. Opozorilo Politični preganjenci, ki so -bili deportirani .za časa vojne v .Nemčijo, naj se po pojasnila glede odškodnine obrnejo neposredno na naslov: »Consolato Generale della Repubblica tedesca delVOvest — Milano «. Obvestilo Poslovati je pričelo novo domače uvozno in izvozno podjetje » UNIVERSAL IMPEX « , ki ima svoj urad v ulici Oellini št, 2, tel. 3-59-75. To podjetje se med drugim bavi tudi s pošiljanjem vseh vrst darilnih paketov. Občinska seja v Nabrežini V torek 6. t. m. se je nadaljeva- lo redino (zasedanje občinskega sveta v Nabrežini. Zupan Terčon je prečital dnevni red, ki je vseboval tri točke ter predlagal občinskemu svetu, da bi se omejili samo na tek tri točke, ker obč. odboji pripravlja obširnejše poročilo, ki bo obravnava‘o vso dejavnost odbora in bo tedaj prilika za diskusijo o njegovem delovanju. Po čitanj-u zapisnika se je za svet. Škofa oglasil svet. dr. Škrk, ki je prečital izjavo g. Škofa, da ga je nedavno v Sesljanu žalil svet. Floridan, in zahteval, da se vnese v zapisnik prečitani dodatek. Zupan Terčon ga je zavrnil, da zapisnik ni za osebnosti, ampak spadajo vanj le resne zadeve. Prav -tedaj je prispel svet. Floridan in izjavil, da gre v stvari le za nesporazum, ker je on le rekel, da ima g. Skof kot penzionist pač čas, da se sprehaja po Sesljanu. Svčt. Colja se z županovim sta- liščem ni strinjal in je vztrajal pri zahtevi, da se dodatek vnese v zapisnik. Zato je župan odredil glasovanje. Ker .nihče ni dvignil roke, da je iza vpis, je župan zadevo smatral za zaključeno. Sledil je dnevni red. Za preglednike občinskih računov so bili izvoljeni svetniki V. Skof, J. Kralj in J. Marizza. V zvezi s prodajo zemljišč šestim jusarjem iz Vižovelj je občinski svet zaslišal zastopnika prizadetih .iusarjev g. Blazino. Ta je podal stališče jusarjev ki se protivijo plačilu 300 lir za kvadratni me.te-kakor ga je odredila nadrejena o-blast. Po zaslišanju g Blažine se je razvila diskusija, v katero so posegli razni svetovalci. Videti je bilo, da je imel občinski svet vse razumevanje za ugovore jusarjev. Zato so sprejeli predlog, da ob ohranitvi dosedanjih pogojev, in siceif, da mora kupec graditi tekom petih let, in da .zemljišča ne sme prodati deset let, prodajno ceno zniža na Polom tržaškega sospodarstua (Nadaljevanje s 1. strani) tekli petek popoldne do precej živahnih demonstracij. Razumljive je, da skuša vsak izmed obstoječih sindikatov izkoristiti težak položaj za to, da bi si pridobil med delavstvom čim več simpatij, toda v marsikaterem očitku, ki pada no račun oblasti in na dosedanjo- politiko raznih držav do Tržaškega vprašanja, je tudi veliko resnice. Sartorijeva protislovja , Z namenom, da odbije tem očitkom ost, je dr. Lino Sartori, rav natelj za gospodarstvo in finance pri ZVU, 31. marca sklical tiskovno konferenco, na kateri je na dolgo in široko govoril o splošnih težavah italijanskih ladjedelnic, na-pram katerim so tržaške naravnost privilegirane. Do sedanje krize je po njegovem prišlo vkljub vsej dobri volji in naporom pristojnih organov, ki so po vseh morjih iskali delo za to glavno panogo tržaške industrije. A vse je -bilo zaman, tukajšnje cene so previsoke. Vsega -tega gospodu Sartorij-u tudi nihče ne oporeka. Toda gospod ravnatelj se ni vprašal: zakaj -o tukajšnje cene tako visoke? Tega se seveda ni mogel vprašati, ker bi v -tem primeru moral priznati, da je to posledica vključevanja Trsta v -italijansko gospodarstvo. Zaradi tega moramo tu plačevati žito in kruh po ceni, ki jo vzdržuje italijanska vlada v korist svojega kmetijstva; moramo kupovati sladkor po ceni, katere glavni del tvorijo državne davščine. Za gradivo, iz katerega se izdelujejo ladje, so naša podjetja vezana na visoke italijanske notranje cene. Kako naj bi potem ne bili dragi, ko je vendar Italija država brez rud -in ima pasivno prehrambeno proizvodnjo? Ali ne bi bilo morda, le koristnj, če bi tudi gospod Sartori, vsaj -zdaj, ko je formalno uradnik ZVU, za trenutek pomislil na možnost uresničenja Svobodnega tržaškega ozemlja, pa bi se mu takoj posvetilo: če bi Trst vse to, kar mora danes kupovati po italijanskih notranjih cenah, lahko kupoval na svetovnem tržišču po svetovnih cenah, potem bi tudi izdelki in usluge njegovih ladjedelnic lahko vzdržale tekmo, ker ne bi bile, v pri- merjavi s svojimi konkurenti, za 30 odstotkov dražje. Toda to je preveč enostavno in preveč jasno, da bi kaj takega smel izreči, kje šele zagovarjati človek, -ki je prišel v Trst kot rimski emisar z m-logo, da STO uniči, ne pa, da ga prikliče v življenje! Gospod Sartori je na svoji 'i skovni konferenci tudi obljubil, da bodo tržaške ladjedelnice dobile naročilo -štirih ladij za približno 27.000 BRT. Pri tem je tudi podčrtal, kako velik je prispevek -rimske vlade, ki mora za to zaposlitev tržaških ladjedelnic žrtvovati nič manj kakor 1250 milijonov lir »a foado pe.rduto«, 1000 milijonov bodo za te ladje znašala posojila ERB. 850 milijonov krediti itali- janskega zavoda IMI in 500 milijonov posojila iz proračuna ZVU. To so torej finančne poteze, s katerimi rešujejo »predrage« ladjedelnice, s katerimi se troši denar italijanskih in tržaških davkoplačevalcev ter ameriških darovalcev, medtem ko bi lahko »cenene« ladjedelnice prinašale dobiček. Seveda, ne v o-kvir.u italijanske države, niti v o-kviru italijanskega gospodarstva! Iredentistična politika je res drag luksuz. V nadaljevanju svojih izvajanj je dr. Lino aSrtori tudi skušal dokazati, da ni res, da bi Italija Tr stu odvzemala ladje. Tako je treba vsaj razumeti njegove -podatke, po katerih naj bi bilo v Trstu registriranih; do leta 1947 v letih 1945-52 novih od 1. I. 1953 do danes novih 57 ladij 45 ladij 16 ladij s -tonažo s tonažo s tonažo 155.651 BRT 41.401 BRT 75.831 BRT Vtis, ki ga je hotel gospod Sartori -ustvariti, je -bil pač ta, da ima Trst vsako leto več ladij. Toda, kako naj te obilne nove registracije spravimo v sklad z dejstvom, da je po uradnih podatkih vsako leto registriranih ne pa več ladij? Leta 1947 ................... 1952 ................... 1953 ................... v Trstu manj. BRT 155.651 125.483 120.194 Kje so torej vse tiste nove ladje, ki naj bi iz leta v leto večale tržaško trgovsko mornarico? Ni jih, kajti po kratkem vpisu v tržaških registrih odpJove-jo vse po običajni poti: v Genovo ali Benetke. Teh par primerov -dovolj jasno pove, na kakšnih in kako pristransko osvetljenih predpostavkah grade svoje delo ljudje, katerim je zaupana -skrb za gospodarski obstoj Trsta in vsega njegovega prebivalstva. Potrebna so nova pota! Sedanja tržaška kriza je res iz recn gospodarska kriza. Zato ne bi bilo nič bolj- zgrešeno, če ibi jo poskušali reševati političnimi posegi, ki bi imeli prav nasprotni u-činek. Posledice 8. oktobra so take, da bi bil zločin tvegati zopet ne- kaj podobnega! Skrajni čas je, d:i se iskreno in z dobro voljo poskusi to, česar so se prizadeti v svoji sebičnosti in kratkovidnosti doslej izogibali kakor vrag -blagoslovljene vode: Svobodnemu tržaškemu ozemlju je treba dati gospodarsko -samostojnost, rešiti ga rimskih in drugih sporazumov, ki ga od vsega -začetka dušijo ter s svojimi posledicami zdaj celo resno ogražajo o-sebni gospodarski obstoj dobršnega -dela njegovih prebivalcev. Poskusiti je treba, kako bi zaživelo zares samostojno in svobodno Tržaško ozemlje To je edina pot za trajno in uspešno rešitev težke tržaške gospodarske krize. Vse drugo je krpanja, so injekcije, ki -bodo naše- -umiranje lahko zavorile, preprečile pa ga me bodo! 100 lir za kvadratni meter. Prizadeti naj se izjavijo tekom 30 dni, če pristanejo -na ceno. Seveda pa zavisi od nadrejene oblasti, če bo to ceno sprejela. V zadevi zemljišča, ki ga hoče kupiti g. Šušteršič, je občinski svet potrdil svoj prejšnji sklep, le da s povišano ceno 150 lir za kvadratni meter. Štirim -nadaljnjim prosilcem na Grmadi se odproda zemljišče (opuščena cesta) po ceni 150 lir na kv. meter. -Sprejeta so -bila tudi dodatna določila k gradbenemu pravilniku, ki zadevajo gasilsko službo. Nadalje so ugodili -tudi prošnji Zveze pekov, da se jim v času od 13. do 17. t. m. dovoli nočno delo, da bi mogli zadostiti potrebam svojih odjemalcev. Slednjič so pooblastili še občinski odbgr, da izrazi Združenju malih podjetij svojo solidarnost z njihovimi zahtevami po izboljšanju, gospodarskega položaja. Ko je bil dnevni red izčrpan, je sporočil župan še, da se dne 8. t. m o-b petih in pol pop. otvori novo šolsko poslopje v Sempolaju. Na otvoritev so sklenili povabiti občinske svetovalce, g. župnika, d! •dakt.ičnega ravnatelja in učiteljski zbor. Zupan je določil še prihodnjo sejo na da-n 20. -t. m. ;in seio zaključil. | TržaSki prepihi j Občni zbor Kmečbe fn obrtne posojilnice u Nabrežini V nedeljo 4. t. m. ie bil v kinodvorani občni zbor Kmečke- in o-brtne posojilnice v Nabrežini, ki je imel nalogo -.odobriti bilanco ra poslovno leto 1953 ter izvoliti u-pra-vo za razdobje 1954-55-66. Poročilo predsednika zadruge, g. arh. A. Radoviča, -je bilo sprejeto soglasno. Enako tudi poročilo nadzornega -odbora. Iz teh poročil so prisotni: zadružniki spoznali napredek, ki ga je zaznamova-la posojilnica ter vse večji pomen, ki ga ima za gospodarstvo področja, na katerem deluje. Občni zbor je za nadaljnje razdobje potrdil dosedanjo upravo, ki je tako uspešno vodila zavod doslej, in je predsedniku izrekel svoje priznanje -za njegovo uspešno in požrtvovalno -delo. Gospod arh. A Radovič predseduje posojilnici že preko °0 let in v vsem tem dolgem razdobju, v katerem se je menjalo toliko vlad in v katerem sta tudi naše -področje zajeli dve svetovni vojni i-n ga hudo prizadeli, .je znal s svojo prizadevnostjo ublaževati in negovati gospodarske pogoje svojih zadružnikov ter jim biti pri roki z nasveti in ukrepi, da bi -bila posojilnica -v stanju -zadostiti nalogam za katere ie bila osnovana. Arhitektu Radoviču gre torej vse priznanje 5-n hvala za dosl-o izvršeno delo. obenem pa izražam^ uoanie in želio. da bi svoie plodo-nosno debi nadalieval tudi v bodoče v korist posojilnice in vs=h njenih zadružnikov. DARILNE razspošilja tvrdka JAKOB VATOVEC Ulica Torrebianca St. 19 ■ Tel. 23*587 Ventilator Nekdanjemu dnevniku »Slovenski narod« zaplenjeno sito se je v službi »Primorskega dnevnika« pretrgalo, verjetno zaradi preobilice otrobov, s katerimi so ga zasipali, in zato so mu d-odali še ventilator. Ke so -neki tega iztaknili je seveda uredniška tajnost; škriplje in cvili pa tako, kakor izposojena samokolnica. Za uvod .:so z -novim inštrumentom intenirali popisk o »revolver-skem lističu« uo naj bi namreč bila »Demokracija«, po razlagi Sovjetskega leksikona, ker -titovskega še ;ni!) in o »histeriji«. Naj nam dvokolični ventilator dovoli sano majhno pojasnilo: Niti z namišljenimi in še- manj pa s stvarnimi revolverji in pištolami n-i »Demokracij-« nikoli in nikomer vtepala v glavo svojih pogledov na svet. Tudi ni 'z .revolverji nikogar likvidirala, ker so likvidacije izvirna komunistična iznajdba. Histerija pa je poleg revolverjev in pištol edino duhovno lepilo, ki veže zasužnjene narode na peščico samopaš-rikov. Da so komunisti tudi Slovenskemu planinskemu društvu »zaplenili« njegov slovenski pridevnik, ni nič čpdinega spričo množičnih zaplemb »narodne imovine«, ki so jo skozi stoletja z lastnimi žulji u-stvarjali nekomunisti na vseh po--priščih stvarnih in duhovnih do-o-rin. V zaplembah :so komunisti vsekakor največji mojstri v svetovni (Zgodovini. Izgovor na discipliniramo posnemanje vistousmer-jenih ljubljanskih vzorov pa je jalov. V Trstu so slov-neski pride: -nik društvu zaplenili iz čisto fra-telančnega klečeplazenja. Saj je na izletih po slovenskih gorah v preteklosti komaj 20 odst. planincev kramljalo po slovensko. Da to snubljenje še ni -zaključeno, kljub košarici, ki jo je g, Branko Babič pri ošabni nevesti PSVG molče spravil v žep, kljub znižanju na tri sto fratelančnih glasov Italijansko - slovanske ljudske fronte, kakor se je pred volitvami pritoževal sam nosilec liste, in kljub sklepu občnega zborai SPD et -obdržal. S svoje strani bi samo pristavili, da se nam zdi vsekakor bolj pošteno, da zaslužene odpravnine zberemo tudi z javnimi plesi ali celo zbirkami, kakor pa da bi zato gulili kmečke in delavske žulje s silo. Prostovoljni prispevek je eno, davčni izterjevalec pa -drugo. Vsi pa -tega ne razumejo. VABILO Dijaki klasične gimnazije v Trstu -priredijo v nedeljo, 11. a-prila 1954, ob 18. uri v dvorani na Kontovelu Linhartovo komedijo v petih dejanjiih: MATIČEK SE ZENI. Dijaki pričakujejo, da -se s polnoštevilno -udeležbo izkažejo vsi ljubitelji slovenske mladine. PEKJLE pridno, pošteno, vajeno vseh hišnih del, išče službo ,pri -boljši družini. —- Naslov v upravi »Demokracije«. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu Tvrdka A. P E RT O T FODERAMI Je odprla NOV ODDELEK aa moško blago Oglejte si našo zalogo d njej bo ose, kar si želite in dostopno za ose žepe Se priporočamo FOPERAHII A. PEBTOT Ul. GIUHASTICA, 22 ■ TEL. 95-998