Škodliivd gazdnafla drevia, Enako kakor na polju in drugih kulturah se moramo boititi proti raznim škodljivcem in škcdljivim vplivom tudi v gozdu. Škode v gozdib rrvorejo povzročiti podnebni vpdivi in ujme, škodljive rastline in bo-lezni, živalski škodljivci in naposled človek sam. Škodljivi podnebni vplivi. Šiloodljivi podnebni vplivd na&tanejo vsled mrazu, slane, snega in ledu, vročine, v>ode, vetrov aH viharjev in požarov. Mraz pokonča nežno brslje, listje in mlada drevesca, poškoduje tu in tam tudi staro drevje s pozebo ter mlad naraščaj s tem, da ga privzdigne od tal. Proti mrazu zelo občutljiv je pravi 'kostanj, bukev, hrast in jelka, mainj občutljiva je smreka in mecesen, najodpomejši pa je gaber, bor, brest in jelša. Mraz nastopa najhuje v za$>rtih, vlažnih in južnih legab, katere se po hudem mrazu brzo segrejejo. Mrzli zrak je težji kakor topli ter se pcieže v dolinah in iztira iz njih lažji gorki zrak. V takšnih krajib je saditi manj občutljivo drevje, lcakor smreko, bor, gaber itd. Slana, združena z ledcm in snegom, napravi včasih v gozdu veliko škodo, če južni sneg pade v velikih množinah na vejevje. Če takšen sneg vsled mraza zaledeni, obteži veje, katere se polomijo pod težo. Temu je zlasti podvrženo iglasto drevje in bukev od listnatega. Edin pripomoček proti temu je, da drevje rano razredčinvo in upognjeno drevje zvavnairvo. Ponekod delajo ogromno škodo plazovi. V slrmih, hiibovitih legah podirajo plazcvd drevje ter odnesejo dostikrat cele odiastle gozdove v jarke, kjer se nakopiči polomljen les, pomešan s iprstjo in karnenjem v cele grmade. Škoda je tem občutnejša, ako so se plnzovi začeli ponavljati na enem in istem mestu, Jcar se prav rado dogaja. Takšna mesta je treba pogozditi z drevjem, kojega korenine segajo globoko v zemjio. Plazovi se zobranjujejo s tem, da pomlajujemo pvebiralno. Pri sečnjah je puščati visofce panje ali štore. Tesno spojeni nizki gozdi zadržujejo plazove. Vročina šlooduje gozdnemu drevju, posebno mlajšemu, ker izsušuje vlago iz zemlje in preprečuje s tem kaljenje semena. V jnladosti najbolj občutljivo je drevje s plitvinvi koreninanvi, kakor bukev, gaber, smreka in jelka. V takih FT.;hih s-olnčnih legah sadimc zategadelj močne sadike, ki se globoko vkoreninijo in gozde pomlajujemo tam prebiralno, da raste mlad naraščaj pod senco ii> zavetjem starega drevja. Voda povzroča šlkodo tam, kjer zastaja ali pa odnaša vrhnjo rodovitno plast zemlje. Gosto poraščeni gozdi in mah zadržuje podnebno vodo, !ki na ta način pronica v spcdnje plasti zemlje in se porazgubi. Veter škoduje s tem, da odnaša steljo, izsušuje zemljo. Takšna mesta je treba gosto podsaditi ter jib pozneje prebiralrvo pomlajevati. Vibarji delajo ogromno škodo na drevju, ki je redko in iana plitve korenine. Najbolj škodujejo viharji iglastemu drevju, osobito smreki. Najboljše varstvo proti tem so mešani gozdi, kjer globoko vkoreninjeno drevje varuje drevesa s plitvimi koreninami. Požare zanetijo ponajvečkrat zlobni Ijudje, a večkrat nastanejo požari tudi po nesreči. Koliko škode more napraviti požar v gozdu, si pač lahko vsakdo predstavlja. Zato je treba največje previdnosti pri kurjenju v gozdu. Škodljive rastline m bolezni so razširjene v gczdih prav tako, kakor na poljih. : Zelo nadležiia plevelna ra9tlana -v naših gozdih je b r i t» j a, ki se naseli povsod tam, kjer se gozdi izsekajo in 05>usti zopetna pogozditev. Obsenčevanja brinja ne prenese; zato je pogozditev najholjši pripomoček proti razširjanju tega. grmovja. V r e s j e se pokaže tom, kjer se je vsled zanemarjenja in neizmernega izkoriščanja oslabelih gozdnih tal gozd opustošil. Najrajši raste na suhih, peščenih in revnih tleh. Vresje preprečuje, da z drevja odpadlo seme ne more do zenvlje in vsled <ega ne more tudi vskaliti. K Večjemu raste med vrresjem kakšen bor ali breza, drugače pa raznovrsfen gozdni plevel. Vresje uporabljajo za steljo, ki je bore inalo vredna in daje slab gnoj. jPJevela se iznebimo no ta način, da ga najprej izlkopamo in potem prostor pogozdimo s ernim borom, ki v takšni zemLji še najbolje uspeva. V senci vresje kmalu izgine. Bela omela se zajeda sicer najraje v vejevje sadnega drevja, vkorenini se pa tudi na jelkah in hrastih. Veja z omelo se mora odžagati ali vsaj globoko izrezati in vse izrezovine sežgati. Gozdnemu drevju škodujejo tudi razne g!ive in p I e s n i, ki povzročajo na njem gnilobo in bolezni. Razširjanje gliv pospešujejo težka, mrzla tla. Bolehno in gnilobi podvrženo drevje je izsekati ter ga nadomestiti z drugim, odpornejšim. Izmed živalskih škodljivcev imamo različne gozdne prebivalce, ki škodujejo drevju bodisi z objedanjem Iubja in listja, ali pa z glodanjem korenin in pobironjem semena. Srna škoduje s tem, da objeda po zimi brstje in pogrize v mladib nasadih vj-gičke. Enako škoduje tude j e len. Z a j e c se v hudf štiski tudi lcti brstja !n lub)a. Veverica inpolh pobirata drevesni sad in objedata brstje in lubje. M i š i se žive od semena Ln ikorenin. K sreči pa imajo mnogo smrtnih sovražnikov, ki jih ptridno zalezujejo, kakor dihurji, pcdiasice, kune, ježi, jazbeci in lisice, od ptičev pa sploh vse ptice-raparice. Od pematih živali najbolj škodljiva je divja kuretina in sicer divji petelin, ruševec in gozdni jereb, ki žive po zimd od brstja mladega drevja, golob in šoja se pa hranita od drevesnega semena. Od živalskih škodljivcev gozdom najbolj nevami so razni mrčesi (hrošči Ln metvdji), ki se pTikažejo včasih v ogromnih množinah in uničijo cule gozdne komplekse. Najnavadnejši je r u j a v i h r o š č. Njegova ličinka ali ogrc izpodjeda korenine skoro vseh gozdinih direveB, imjraje pa smrek in brastov. Nevaren je zlasti rniademu dre~ •vju. Kot hrošč objeda listja starega drevja, pred vsem lirasta. Najuspešnejše ga pokončujemo s pobiranjem v hroščevem letu in uničevanjem ogrcev pri obdelovan|u feemlje. Med najnevarnejše gozdne škcdljivce pa spada bre*dvomno smrekov 1 u b ad ar ali š č i t a r. Imamo več vr«t lubadarjev. So pona|več temnorujavi, eno tretjino cm dolgi, valjasti hrošči, kaferih ličinke grizejo lubje vsega iglastega drevja in tudi nekaterih listovcev. Preobrazujejo se kot rujavi hrošč, namreč iz jajčec ličinke, iz teh bub» in končno popolni hrošči. Razlika je ta, da se pri lubaUarjih vsa preobrazba izvrši navadno v dveh do treh mesecih ter se tekom enega pdetja večkrat ponavlja, Tned tem ko pri rujavem hrošču traja tri leta. Lurbadarji roje meseca aprila aii maja, se zavrtajo r lubje, kjer prično grizti najprej sami, pozmeje pa kot ličinke, ki se razvijejo iz jajčec Te ličinke so raznih oblik, po katerih se razločujejo vrste lubadarjev. Ličinke š« pred jesenjo kot hrošči enkrit rojijo ali pa prezimijo po4 štorih ali pod mahom v zemlji. Napadeno drevje po ščitarju 9poznamo naprej p» rujavi moki, ki je obvisela na razpokab debla in po lubju, ki je navrtano z malimi okroglimi iuknjicami. Ako so lubadarji znotraj, se cedi smola iz njega, kmalu pa začrv» rujaveti tudi iglice in drevo se posuši. Lubadarji se naseiijo najraje na bolehavem drevju. Zatorej je takšno dre« vje poseiati in spravitj iz gozda, predno hrošči roje. Vs« v zimi posekano igflasto drevje se mora pred pomladj« spraviti iz gozda. Store je iz zemlje izkopati in z lubjem vred fakoj sežgati. Bolehna drevesa se pa tudi lahko poi pametnim nadzorstvom puste ležati v gozdu, da se naseM vanje hrošč, ki se potem, ko se jevnjegova zalega razvil« z iubjem in vejevjem vred sežge. S tem dosežemo, da lubadarii drugega zdravega drevja ne napade|o. Skrben gozdar bo iz lastnega nagiba storil vse, da se zavaruj* pred tem škodljivcem. Smrekovim in borovim gozdom skrajno nevaren skodljivec je smrekovpreiec. Je bel ali sivkast, p« sprednjih perutnicah črno progast in z razprtimi pemtnicami 4—6 cm širok metulj, ki leta meseca julija v rvočnem času, po dnevu pa sedi strešasto po životu stisnjenimi perutkami na deblih smr&kovih ali borovih gozdov. V tem času izleže samica med razpoke ali mah na lufeju dreves jajčeca, iz loojih se šele meseca aprila ali maj« prihodnjega leta izvale gosenice, ki zlezejo na veje, kjer začno objedati iglice. V junijii so gosenice dorastle ter ^e v Tazpokah iubja ali med vejemi zabubijo v temne, z Tutkami pritrjene mešičke, iz kojih se izvale kake tri tedne pozneje metulji. Napadom od scmirekovega prelca, ko je drevje že obnemoglo, se radi pridružijo lubadarji, ki potem v skupni slogi s prelci drevo docela uničijo. Najučinkovitejše sredstvo proti temu škodljivcu je pologanje lepljivih obročkov na debla. Deblo se visoko pod vrbom na 4 om široko jpomaže z lepljivim mazilom, na katerem obtičijo gosehice, ki hočejo na veje. Obročkffc pritrdimo na gladkih rnestih spomladi na debla, ipiedno so ss izlegle gosenice. Na sličen fiačin kot ogrci izpodjeda korenine mali ali ve 1 i k i borov r i 1 č k a r, ki bolj poredko nastopa v večjem številu. To je majhini mjavi hrošč z doi^im rilčkom. Zatiramo ga tako ko hibadarja. Smrekove grizlice delajo včasih meseca aprila ali maja škodo v vrhovih smrek z objedanjem iglic. So zelene majhne gosenice, ki se čestokrot tako razmnože, da vrhe smTek do golega objedo. Smrekovi grizlicl podobna je borova grizlica, id se pojavlja. na boro*nh drevesih. Na mla-dih borih se prikaže večkrat tudi borov brstnteavijač. Svetlorujava gosenica tega škodJjirca se earije v miado bretje in ga razjeda v etnženu, kjer se konečno zabubi. jMla±K> fonstje se ponneje skrivi in posuši. Rarširjaonje škodljivca preprečimo, ako napadene reje odlomiino in sežgemo. Na starejših borih se »gnezdi tu in tam spievodni prelec. Po zimi je pobirati in uničevati zimska gnezda gosenic. V gozdnih vrtovih utegne biti zelo škodljiv b r a ••> mor, ki izpcdjeda korenine, kakar ogrci. Love ga v lonee,.koji se zakopljejo do vratu v zemljo. Tudi k o b i 1 i c e utegnejo postati gozdom nevame, ako prrilete v večjih mrvožinah. Sploh n\oramo reči, da ima skoro vsako gozdno drevo svojega mrčesnega škodljivca. Mrčesi so heva-rnejši iglastemu drevju nego listnatemu, kataro objedanje lažje prenese. Z največjim uspehom zatiramo rse omenjene SkocHjivce, ako gozde skrbno nadzorujemo te-r vso bolehavo in polornljeno drevje sproti izfcrebimo in spravimo "m gozdor. Naša dolžnost foodi tudi, da varujemo sovražnike Skodljivih mrčescv. Tu sem spadajo od četveronožcev: krti, ježi, dihirrji, podlasice, jazbeci in netopirji, od ptic pa ptice roparice, kot jastrebi, sove in sokoli. Nadalje tudi fcukavice, žolne in skoro vse ptice pevke, kakor: senice, drozgi, kosi, škorci, slavci, lastovke itd. Zato _ph pametni gospodarji in prijatelji ptic v hudih zimah krrmijo ¦er skušajo pridobiti, da gnezdijo pri nas. Domače živali so gozdom tudi lahko škodljive, zlasti koza, ki objeda vsako drevo, katerega doseže. Pašo v gozdih je zategadelj omejiti vsaj toliko časa, dolder drevje ne odraste. Često pe pavzroči škodo v gozdu človek sanu Zato knajo Tečji posestniki razen gozdarjev nastavljene takošnervorane iogarje, ki čuvajo gozde pred poškodbami in t-atrkiami zlobnih Ijudi. Glavni pridelek v naših gozdih naj foo edinole les. Na postranske dohodike iz gozdov ne računamo toliko, keir so proizvodnji lesa ilcot glavnemu smotru več ali manj na škodo. Tam, kjer se upošteva to pravilo, bomo imeli iz naših gozdov obilne dohodke, kar bo v prid celot»ernii tametijskemu gospodarstvu. Z največjo sigumostjo oe go9podari tam, kjer se vsaka posamezna gospodarska panoga ne le sama vzdržuje, temveč daje tudi primeren čisti dohodek v skupno gospodarsko blagajno. KdoT pa h-oče z eno ali drugo gospodareko panogo, n. pa\ vinograd ništvom, ngaojati šport, tega naj se oblastvenim potom pri sili, da proda svojo zemljo drugemu sposobnejšemu, ali Jo da v zakup. Negujmo naše gozd« z vso vnemo in videli bomo, da bo naš trud obilo poplačan z lesnimi dohodki in drugitni raznimi doforotami, ki jih imamo od te neobhodno »otrebne m nad vse koristne gospodarske panoge. Ivan Štampar, ekonom, fraSčina Ormoi.