v .. 'posamezna štavitna t Din. Štev. 266. V Ljubliani, v söboto 15. decembra 1925. Paštama v setovinr. Leto I. Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12-—, Inozemstvo Din 22’ ^gmmmMmwnpnmwamawnaMaawmnMiamBmgaMiMMiiamiB'animMPMMBPBeaMMwaMaMBi,til111.1 i’iramnBmnnnBMswmMBMi Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosii-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Madžarsko vprašanje. V zadnjem času je postalo na Madžarskem zelo tiho. Včasih smo smatrali tako stanje kot znak, da se nekaj pripravlja, danes pa vemo, da temu ni tako. V našem zunanjem ministrstvu ■ni več tiste bojazni, da bi nas Madžarska sedaj izigravala,, ker ji pač veleva kurtoazija; da se vede napram nam dostojno. Madžarska išče namreč posojilo, ki ga nujno potrebuje za obnovo svojega gospodarstva. Vsa agresivnost »Probujajočili« se je zlomila ob železnih potrebah madžarskega narodnega 'gospodarstva. Ali bolje povedano: krušno vprašanje in valutna devalvacija sta spravili politično Madžarsko .k zavesti, da sedanjega stanja ni več 'mogoče spremeniti in da se bo treba udati v svojo usodo. Po prizadevanju grofa Bethlena in finančnega ministra Kallayja se je dal češkoslovaški zunanji minister dr. Bereš prepričati o dobrih namenih Madžarske s posebnim ozirom na posojilo, ki ga bo garantiralo Društvo narodov v oni obliki, kakor se je to zgodilo z Avstrijo. Naša vlada je nekaj časa oklevala, imela je svoje pomisleke, končno pa je dala tudi ona svoje dovoljenje za posojilo, katerega uporaba se bo kontrolirala s strani delegatov Društva narodov. V kratkem bomo torej doživeli, da se bo vselil v budimpeštansko vladno palačo drugi generalni komisar te velike mednarodne institucije in Madžarska ne bo imela po njegovem receptu 'nobenega časa za zunanjepolitične avanture. Silni deficit bo treba reducirati, končno odstraniti, pred durmi so razna vprašanja, kakor n. pr. redukcija uradništva, zaposlitev brezposelnih, omejitev draginje, sanacija valute. Vse to bo morala Madžarska, ki boleha na silnem antagonizmu svojih političnih strank, storiti po navodilih generalnega komisarja. V političnem pogledu pomeni ta kontrola (da se izrazimo z avstrijskimi socijalnimi demokrati, ki sto grmeli proti ženevski konvenciji sar mo radi Seipla) nekako »ponižanje«, v gospodarskem pogledu pa se bo Madžarska brez dvoma ojačila. Toda madžarske finance so v takem stanju, da je treba radikalne sanacije; sicer se lahko zgodi, da bodo popolnoma skrar hirale. V interesu naše države in našega narodnega gospodarstva je, da se Madžarska konsolidira. Ta konsolidacija mora sloneti na demokraciji na mednarodni strpnosti. Sosedne države s skrajno slabim plačilnim sredstvom so le ovire splošni srednjeevropski konsolidaciji, zato je potrebno, da z naše strani skrbno opazujemo barometer bu-dimpeštanskega finančnega gospodarstva: madžarsko krono. Ne more nam biti vseeno, kako se tam gospodari, ker je bilo tudi v našem interesu, da je dosegla avstrijska krona svojo stabilnost. To nujnost je zlasti prav dobro razumela češkoslovaška zunanja politika, ki deluje neprestano na tem,, da se izvrši zbližanje z Madžarsko na korekten in za obe strani dostojen način. Ugotoviti je treba, dia je naša vlada storila vse, kar je mogla storiti z ozirom na zbližanje naše kraljevine z Madžarsko. Pomembnejših spornih vprašanj med obema državama ni, zato bo sporazum v danem trenutku tem lažji Gospodarsko je Mala antanta Madžarski rade volje pomagala, v političnem oizini Pa ^ bo morala pomagati sama. Latifundističnega režima in sanjarske aristokracije ne more odpraviti ne dr. Beneš in ne dr. Ninčič. Z reakcijo bo moral obračunati madžarski narod sam. Pomoč po p©p§awah. ..Beograd, 14. decembra. (S) Ak-ai.a za privatno inicijativo za podporo prizadetim po povodnji v Sloveniji in na Hrvatskemi, ki jo je pokrenil predsednik narodne skupščine g. Jovanovič, se razvija vedno krepkeje. Danes je bil razposlan vsem humanitarnim in kulturnim društvom v Beogradu in vsem odličnim javnim delavcem proglas, v katerem se pozivajo, naj pridejo v nedeljo, 16. t. m. dopoldne na konferenco, da se dogovore o čim hitrejši in izdatnejši pomoči prizadetim. Na proglasu so podpisani predsednik narodne skupščine g. Ljuibia Jovanovič in nač^hci vseh parlamentarnih klubov/ Sela narodne skupščine. Zun. minister dr. Ninčić o razmejitvi z Romunijo in o Radičevi akciji. Beograd, 14. decembra. (B) Na današnji seji narodne skupščine je zunanji minister dr. Ninčič odgovarjal na kratka vprašanja posameznih poslancev. Najprvo je odgovoril socijalistične-mu poslancu Nedeljku Divacu na njegovo vprašanje o intervenciji našega atenskega diplomatičnega zastopnika pri atenski vladi v korist monarhije. Dr. Ninčič zanika, da bi se bilo sploh interveniralo. Poslanec Divac pripominja, da se je treba zelo čuvati pred vmešavanjem v tuje stvari, ker smo ravno mi sami največ pretrpeli od tega, da so se drugi vmešavali v naše zadeve. Zato se je proti temu treba najodločneje boriti. Navedel je sličen slučaj, ki se je pripetil v Berlinu, ko so vsi nemški listi pisali, da je naš diplomatski zastopnik izročil ultimatum nemški vladi, ker ni dobavljala materijala na račun reparacij. Nato je dr. Ninčič odgovoril na vprašanje nemškega poslanca dr. Krafta o razmejitvi z Romunijo in o odstopu Žombolje. Glede tega vprašanja je zunanji minister izjavil, da se bo podrobneje o njem govorilo, kadar pride pred narodno skupščino ratifikacija sporazuma z Romunijo. Za sedaj izjavlja samo toliko, da je bil vladi pri pogajanjih o razmejitvi pred očmi cilj, da pride čim več narodnih elementov v narodno zajednico. Sedaj je šio za Srbe, ali vlado so vodili isti cilji tudi, ko je šlo pri razmejitvi z Madžarsko za Nemce in Slovence. Predsednik nemškega kluba, dr. Kraft, je izjavil, da s tem odgovorom ni zadovoljen. On je sicer istega mnenja z zunanjim ministrom, da je treba privesti v državo čim več narodnih elementov. Hoče pa dokazati, da v tem slučaju država ni nič pridobila. S številkami dokazuje, da je z razmejitvijo pripadlo naši državi 3264 Srbov, izgubili pa smo 2518 Srbov. Za teh nekoliko stotin Srbov, ki jih dobimo, smo izgubili Žomboljo, ki je najvažnejše industrijsko mesto v severnem Banatu, ker vsako leto proizvaja za stotine milijonov dinarjev industrijskega materijala. Poslanec govori na to o lojalnosti Nemcev v naši državi. O tem in o napadih članov slovenske ljudske stranke bo podrobno govoril dalje jutri. Pridrži si pravico, da o odstopu Žombolje Romuniji izpregovori obsežno o priliki debate o ratifikaciji sporazuma. Nazadnje je minister za zunanje zadeve odgovoril še demokratu dr. Krizmanu, ki je vprašal glede Radičeve akcije v inozemstvu. Dr. Krizman je namreč vprašal, če je res, da Radičevo akcijo podpira angleška vlada, in če so resnične Radičeve trditve v njegovih pismih, ki jih je objavil »Slobodni Dom«, da bi bila naša vlada preko svojega diplomatskega zastopnika v Londonu intervenirala, naj Radiča izženejo iz Anglije. Minister dr. Ninčič je izjavil, da je vse, kar piše Radič v »Slobodnem Domu«, prosto izmišljeno in ima v glavnem namen, da priproste kmetske množice obdrži v zmoti. Naše poslaništvo je povprašalo pri angleški vladi, v koliko so resnične Radičeve trditve, da ga podpirajo člani angleške vlade. Trditve so se najkategoričneje dementirale. Zato mi nismo imeli potrebe intervenirati, da bi Radiča izgnali iz Angleške. Obveščeni pa smo, da so v Londonu nezadovoljni z Radičevo akcijo, ker on zlorablja gostoljubnost. Dr. Krizman se ni zadovoljil z odgovorom, ker meni, da je vlada sama z raznimi protokoli napihnila Radiča do neke veličine. Prihodnja seja je bila napovedana za jutri ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu bodo proračunske dvanajstine za prve hi mesece 1. 1924. Rekonstrukcija vlade. Neresnične vesti o demisiji vojnega ministra. Beograd, 14. decembra. (S) Rekonstrukcija vlade se ne bo izvedla te dni, čeprav se vrši o tem v radikalnem klubu debata. Ni res, da bi bil podal ostavko tudi vojni minister general Pe-šič. Za sedaj sta v ostavki le prometni minister dr. Jankovič in minister za zgradbe Uzunovič. Rešitev vsega političnega položaja se nahaja v rokah predsednika vlade g. Pašiča. Seji narodne skupščine ni mogel prisostvovati, ker je delal ves dan v svojem kabinetu. Popoldne je prišel g. Pašič na sejo radikalnega poslanskega kluba, ni pa povedal danes svojega mnenja o položaju, ki ga od njega pričakuje radikalni klub. G. Pašič bo o tem govoril najbrže jutri popoldne v klubu in pozval g. dr. Jankoviča, naj ostane še nadalje minister za promet. Beograd, 14. decembra. (S) Danes popoldne se je sestal petčlanski odbor radikalnega poslanskega kluba k seji v ministrstvu za promet, da prouči zakonski predlog o Privilegirani brodarski družbi, ki je dovedel do vladne krize. Odbor je razpravljal vse popoldne, toda brez prometnega ministra dr. Jankoviča, ki tudi ni prišel danes na sejo radikalnega kluba in na-rodne skupščine. Uspeh razprave tega j odbora se še ni sporočil javnosti. Sela raditeSsiega kluba Beograd:, 14. decembra. (S) Danes popoldne je imel radikalni poslanski klub sejo, na kateri je razpravljal o zakonskem načrtu o centralni upravi. Vlada zahteva, da se ukinejo tri ministrstva, in sicer ministrstvo za socijalno politiko, ministrstvo za agrarno reformo in ministrstvo za kenstitu-anto. V tem smislu so od ministrov govorili d!r. Peleš, dr. Kojič in Simonovič ter poslanec Matija Popovič. Vsi ostali člani Muba s predsednikom Markom Gjuričičem na čelu so zahtevali; da se ukine najmanj šest ministrstev. Govorilo se je, naj se poleg teh treh ministrstev, ki jih je predlagala vlada, ukine tudi še ministrstvo za narodnioi zdravstvo, ministrstvo za šume in rude ali pa za pošto in brzojav ter ministrstvo za vere. Ni še znano razpoloženje kluba, katero ministrstvo naj se kot šesto ukine, ker pri razpravi ni prišlo do zaključka, ali naj se ukine ministrstvo' za pošto in brzojav in spoji s prometnim ministrstvom, ali pa če naj se ukine ministrstvo za šume in rude in spoji s poljedelskim ministrstvom. Seja Muba se bo nadaljevala jutri dopoldne in se bo na njej razpravljalo o tem vladnem predlogu. V ostalih vprašanjih ni moglo biti govora. Poincarejev ekspoze. Pariz, 14. decembra. Kakor poroča »Petit Parisien«, bo ministrski predsednik Poincare v teku današnje inter-pelacijske debate povzel besedo in govoril o zunanjepolitičnih dogodkih. Beograd, 14. decembra. (S) Med 7. in 8. uro zvečer je sprejel zunanji minister dr. Ninčič v svojem kabinetu predsednika naše delegacije paritetne komisije v Rimu, dr. Rybafa, s katerim je ostal delj časa v razgovoru. Razpravljala sta o naših odnošajih do Italije in o vprašanju tranzitnega prometa med Sušakom in Reko. Niti dr. Ninčič niti dr. Rybaf nista hotela dati nikakih pojasnil o značaju svoje konference. Rim, 14. decembra. (K) Po vesteh iz Beograda je izjavil zunanji minister dr. Ninčič na seji finančnega odbora glede reškega vprašanja, da ne dela vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev nikake razlike med sedanjim in prejšnjim režimom in je naglašal potrebo sporazuma, ki naj zadovolji interese i Italije i kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. spw0 Atene, 14. decembra. (B) Uradni albanski tiskovni urad je izdal neko brošuro; ki se nanaša na zločin v Kakavih. V brošuri se zasramuje grški narod in grška vojska. Grška vlada je poslala svojemu poslaniku v Draču navodilo, da. od albanske vlade zahteva, naj desavuira ta uradno objavljeni komunike in kazensko postopa proti ravnatelju tiskovnega urada. Ker odgovor albanske vlade ni bil zadovoljiv,, je grški poslanik pismeno obvestil albanskega ministra za zunanje zadeve, da zapusti Drač in pusti tam samo tajnika, ki bo ouravlial posle poslaništva. Naše posojilo v Franciji. lastigfwa sela finaumega odbora. Beograd, 14. decembra. (S) Finančni odbor je imel danes popoldne sejo, na kateri se je razpravljal predlog o zadolžitvi države za 300 milijonov francoskih frankov. Minister za finance je imel kratek govor, v katerem je naglašal, da dobimo posojilo v Franciji al pari. Kot jamstvo za posojilo bodo služiti presežki dohodkov uprave monopola. Političen pomen posojila leži v tem, da uživamo zaupanje Francije. Minister je posebno poudarjal, da za to posojilo niso bili postavljeni nobeni posebni politični pogoji. Oboroženje se izvrši pri francoskih narodnih tovarnah. Minister je dalje navedel izjavo Poincareja, ki jo je podal o priliki debate o posojilu v francoskem finanč. odboru na medklic nekega komunista. G. Poincare je takrat rekel, da se da to posojilo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se oboroži, ker ima v soseščini Bolgarsko in Madžarsko. Za ministrom je govoril demokrat Šumenkovič, ki je v dolgem govoru trdil, da pogoji posojila niso prav povoljni. Napadel je vojnega ministra zaradi oboroževalne afere Gavrilovič-Get-banka. Nato je dobil besedo vojni minister, ki je izjavil, da je do posojila moralo priti, ker se po vojni oborožujejo vse države. V vojni nam je propadel orožni materijal in ga je treba nadome- stiti. Zavračal je trditev, kakor da bi bil napravil afero Gavrilovič-Get-banka. Ko je vojni minister končal govor, je poslanec Sečerov napravil neke opazke. Poslanec Stanko Miletič (zemljoradnik) je zahteval, da se oboroženje izvrši v državi. Radikal G r g i n a i'c zagovarjal predlog o zadolžitvi. Minister za finance je dobil končno besedo in je odgovarjal na ugovore govornikov, trdeč, da ima to posojilo poleg političnega pomena tudi to dobro, da se oborožimo z dobrim orožnim materijalom. Za ministrom je v imenu zemljo-radnikov in demokratov govoril demo? krat Sečerov, M je izjavil, da nje? gov klub kakor tudi zemljoradnik! ne morejo glasovati za to posojilo, vendar pa tudi proti njemu nočejo glasovati in se bodo za to vzdržali glasovanja. Ker pa so demokrati kot zemljoradnik! ostati v dvorani in niso glasovali ne za, niti proti, se je po poslovniku morala njihova prisotnost vzeti tako, kakor da so glasovali proti posojilu za oboroženje. Predlog o posojilu je bil tako v načelu z 18 proti 12 glasovom sprejet. V po* drobni debati, ki je trajala do 7.15, je govorilo več govornikov. Napravljena je bila neznatna sprememba. Končno je bil v finančnem odboru ta zakonski načrt sprejet z 18 proti 11 glasovom. * Beograd, 14. decembra. (B) »Politika« poroča: Iz krogov, ki stoje blizu ministrstvu za zunanje zadeve, se doznava, da je sovjetska vlada preko Berlina povabila našo vlado, naj določi svojega pooblaščenca, ki bi se pogajal z boljševiškimi zastopniki o obnovitvi odnošajev. Sovjeti nudijo s svoje strani kot pogoj vsa jamstva, ki bi jih od njih zahtevali glede ukinjenja boljševiške propagande v naši državi. Zato pa zahtevajo, da se razčisti vprašanje Vranglovcev. O tej sovjetski ponudbi je vlada sicer obveščena, ali ministrski svet se glede na krizo z njo še ni bavil. Ko bo odstranjena vladna kriza, bo, kakor se pričakuje, zunanji minister dr. Ninčič spravil v ministrskem svetu sovjetsko ponudbo na dnevni red. Hkratu bo obveščena tudi narodna skupščina, tako, da se bodo mogla na podlagi njenega pooblastila nadaljevati pogajanja s sovjeti. Mislijo, da bo naš poslanik v Berlinu Balugdžič pooblaščen pogajati se z boljševiškimi pooblaščenci o priznanju sovjetov. ¥©iit¥amS . na dFlteiTä. Atene, 14. decembra. (B) List »Elefteran Vima« objavlja izjavo polkovnika Plastirasa, da se revolucijo-nami komite od 1. 1922 kmalu razide, ker je dovršil svojo misijo, in da izroči oblast parlamentarni vladi. Država priđe tako v normalno politično življenje. Plastiras naglasa važnost volitev, ki se izvrše prihodnjo nedeljo in od katerih bo odvisna bodočnost Grčije. Narodu svetuje, da se vede modro. Beograd, 14. decembra. (S) Gibanje državnih nameščencev za predujem, s katerim naj bi se nekoliko ublažilo njihovo neznosno gmotno' stanje in ki naj bi se izplačal na račun povišanih prejemkov, ki jim jih nudi novi uradc niški zakon; postaja vedno večje in zavzema resne oblike. Danes so bili Predstavniki uradništva pri finančnem ministru dr. Stojadinoviču dopoldne in popoldne in so zahtevali, naj se najkasneje v treh do petih dneh izplača državnim uradnikom in nastavljencem predujem v znesku enomesečnih prejemkov. Ta predujem naj bi se poračunal ob priliki, ko dobe uradniki prejemke po novem zakonu. Ako ne ugodi minister njihovim zahtevam tekom jutrišnjega dne, bodo državni nameščenci na svojem kongresu v Novem Sadu, ki se vrši dne 16. in 17. t. m., sklepali o novem stališču, ki naj ga zavzamejo do vlade. Pariz, 14. decembra. (B) Iz Ca-rigrada javljajo, da so pogajanja med Turčijo in Avstrijo končana. Sporazum se predloži v odobrenje angorski 'n dunajski vladi. Faiistowssk® nasilja v Italiji. Rim, 14. decembra. (K) Vsi socijalisti, tako unitaristi kot maksimalisti, so sklenili, da glede na nasilno vladanje v deželi prepuste strankarskim vodstvom odločitev, če se stranka pri prihodnjih volitvah udeleži volitev ali se jih vzdrži. Vodstvo fašistovske stranke v neki objavi protestira proti trditvi o nasilju v deželi, ker je to obrekovanje pred inozemstvom. Fašisti si pridržujejo, da napravijo še daljnje korake proti temu. V Milanu so bili skoro vsi komunistični in maksimalistični listi, med njimi tudi »L’ Asino, prepovedani. Izvzeti so le dnevniki. Rim, 14. decembra. (K) Vodje unitarističnih socijalistov so na svojem posvetovanju sprejeli sklep, v katerem izjavljajo, da se socijalisti ne bodo udeležili volitev, ker fašistovski nasilni režim še vedno traja in ker tudi nestrpnost proti opozicijonalnemu tisku še id prenehala. üfsva amnestija. Beograd, 14. decembra. (S) Minister za pravosodje je pripravil danes velik ukaz o pomilostitvi obsojencev. Ta ukaz, ki se je pripravil na kraljevo željo, se predloži v podpis kralju, ko se vrne iz Bosne. S pomilostitvijo bo velikemu številu obsojencev iz vse države kazen deloma odpuščena, deloma pa ublažena. deklin® trgovin® v Sofiji. Sofija, 14. decembra. (K) Ministrski svet je izdal naredbo, s katero se prepoveduje trgovanje z devizami Tia sofijski 'borzi. V bodoče bo prodajala devize le Bolgarska narodna banka. Vsi izvozničarji morajo prodati tuje valute Narodni banki po dnevnem tečaju. Proti valutnim špekulantom se bo kazensko postopalo. Nemčija in Francija. Pariz, 14. decembra. (Havas.) — Nemški opravnik poslov je pri ministrskem predsedniku Poincarčju zaprosil za avdijenco. Sprejet bo jutri od ministrskega predsednika. Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: ob 3. uri popoldne »Judit«. Dijaška predstava. Izv. Opera: »Mignon«. Red F Kino Matica: »Dan plačila«. Kino Ideal: »Hči cunjarjev«. Kmo Tivoli: »Lya Mara«. Kino Ljublj. dvor: »Lavina«. V Celju: Mestno gledališče: »2X2 = 5«. Izv. V Mariboru: Gledališče: »Boheme«, gostuje g. Za* they. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Trnkoczy na Mestnem tr<™ In P^ninr nri. glavnem kolodvoru ................. i li ■ ii ■ I I > m m Novi veliki župan ljubljanske oblasti. Novi ljubljanski veliki župan go» spod vladni svetnik Teodor Sporn je bil rojen 1. 1879 v Škofji Loki kot sin železniškega postajenacelnika. Njegova mati je bila rodom iz Vipave, kjer je tudi g. Sporn preživel svoja otroška leta in se je smatral pravzaprav za ■Vipavca. Gimnazijo je dovršil v Trstu» univerzo pa v Pragi. Po dovršenih juridičnih študijah je vstopil v upravno službo. Služboval je v Zadru, Šibeniku, Dubrovniku, Splitu in Bendovcu. Povsod je užival kot pošten in vesten uradnik posebno spoštovanje in ugled. Zlasti so ga cenili njegovi tovariši, ki so ga vedno smatrali za sposobnega upravnega uradnika. V nacijonalnem pogledu je bil vedno odkrit in pošten. Kljub težkim razmeram v vojni je bil tudi tedaj odkrit prijatelj Srbov, tako da je bil večkrat denunciran. Toda to ga ni oviralo in odvračalo od tega, da je vedno občeval v družbi dalmatinskih Srbov, kjer je užival vse simpatije in zaupanje. V svoji službi kot okrajni glavar in občinski gerent v Splitu je bil vedno zelo takten in uslužen ter je kazal mnogo smisla za narodov blagor in za njegov kulturni in gospodarski napredek. — Zena g. velikega župana je Hrvatica iz Zagreba. Po osvobojen ju se je nastanil radi ozirov na družino v Zagrebu, odkoder pa je bil pozvan že po 2 mesecih v pokrajinsko vlado v Ljubljani. Gospod Sporn se je z veseljem odzval in si je takoj pridobil v Ljubljani vsestransko priznanje za svoje sposobnosti in delovanje. V zadnji dobi je bil na 'mednarodnem policijskem kongresu na Dunaju in kasneje v Zagrebu, kjer je živo deloval za ureditev raznih upravnih problemov in si je tudi tu pridobil mnogo zaslug in priznanja. Gospod Sporn je pošten uradnik 'starega tipa, ki izvršuje svojo službo z veseljem in požrtvovalnostjo v veri, da na ta način najbolje služi domovini. V službi je g. Sporu tudi strog, ne ozira se ne na levo, ne na desno. Zakon in ustava sta zanj stvari, preko kojih se ne sme iti, vendar ni birokrat, ki bi ne razumel duha zakona. G. Špom je človek nenavadne inteligence, v razgovoru vedno prijazen. V Ljubljani je bil dodeljen oddelku za notranje zadeve. V zadnjem času mu je bilo poverjeno gerentstvo Mestne hranilnice. Tudi tu ni poznal g. Sporn nikake protekcije ali intrig, temveč je varoval samo in edino interese hranilnice in njenih vlagateljev. Vsled tega je prišel v konflikt z raznimi strankami, ki so pričele proti njemu intrigirati, kakor je to — žal — pač navada v Ljub-ijani — in so ga skušale pokazati v javnosti kot nekorektnega in pristranskega človeka. — Beograjska vlada je spoznala sposobnosti in vrline g. Sporna in mu je v prizadevanju, da bi bila uprava kar najboljša, zato poverila mesto velikega župana v Ljubljani. Prepričani smo, da je izbira g. vladnega svetnika Sporna za velikega župana v Ljubljani zelo posrečena in da bo znal g. Sporn na svojem delikatnem mestu zadovoljiti tako narod, kakor tudi vlado. — Čestitamo! Podpirajmo badno dijašf¥o! Razmejitev med nai@ državo in Avstrijo v štajerskem odseku. Pred približno enim mesecem je razmejitvena komisija, ki je tri leta poslovala v Mariboru, definitivno završila svoje delo in se razšla. Listi so takrat na kratko zabeležili to dejstvo, nihče pa se do danes še ni spomnil, da bi napravil vsaj površno bilanco o pridobitvah in izgubah, ki so bile v zvezi s poslovanjem te komisije. Tudi mi ne mislimo govoriti o celotni mejni črti, ki jo je zarisala komisija tekom triletnega poslovanja, ampak se hočemo omejiti samo na mejni odsek na Štajerskem, to je od Košenjaka do Prekmurja. Splošno se smatra, da je edina od vseh naših državnih mej pravilna in narodnim razmeram odgovarjajoča ta štajerska meja. Mnenje je tudi res pravilno, v kolikor se nanaša na druge meje, ni pa pravilno, če vzamemo to mejo samo kot tako ter jo primerjamo z resnično, živo narodno mejo. Pri tem priiuerjanju opazimo takoj, da se sedanja naša državna meja Košenjak— Kušenica nikakor ne krije z ono, ki tvori pravilno jezikovno mejo med Slovenci in Nemci. Diferenca izkazuje tudi tu za nas izgubo. Torej celo v tem sektorju, kjer smo dosegli najboljšo mejo, nismo dosegli pravilne. Če pogledamo na zemljevid, vidimo takoj, da je ostalo krog 50 slovenskih ali vsaj mešanih vasi še vedno onkraj naše državne meje v Avstriji. Res je, da v teh vaseh ne prebiva skoro nikjer zaveden slovenski živelj, toda to je za nas postranskega pomena. Ljudi, ki so našega pokoljenja in govore vsaj med seboj še vedno slovensko, smatramo in jih bomo vedno smatrali za Slovence. Začnimo pri najvišji začetni točki štajerske meje, pri Košenjaku, ki leži sam pravzaprav še na Koroškem. Prva občina s slovenskim prebivalstvom, ki smo io tu izgubili, je Sobota ob Bistrici z vasema Sv. Jakobom in Sv. Lenartom. Dalje proti vzhodu slede na to občine in vasi: Sv. Ožbald, Sv. Lovreno, Sv. Lenart, Ivnik ob Čakovi, Mali Radelj, Počehova, Osek, Lešva, Hardek, Arvež ob Pesnici, Remšnik, Mlačane, Žagaj, Št. Janž, Brda, Lučane, Kranjane, Gradišče, Veliki Boč, polovica občine Sv. Duh na Ostrem Vrhu, Pesnica, del občine Sv. Jurij ob Pesnici, Vrbovci, Klanci, Kamenik, Še-navče, Labič, del občine Špičenik, del Slatine, Račane, del Cimika» Belič, Vrbovce, Oboke, Kronica, Špilje, Elič, Ernovž, Gomilica, Grutol, Rečje in Lju-bična. Vse te občine in vasi so ali popolnoma slovenske, pretežno slovenske ali pa imajo vsaj znatno slovensko manjšino, če jih promatramo z jezikovnega stališča, če pa jih preiščemo po pokoljenju, ne najdemo v vseh teh vaseh niti 5 odstotkov Nemcev. Od Špilja dalje tvori državno mejo reka Mura, ki odgovarja vsaj v glavnem tudi pravi današnji jezikovni meji. Na naši strani se nahaja tu nekaj Nemcev, tako v Cmureku in v Apaški kotlini, ki pa so skoro brez izjeme slovenskega pokoljenja» kar pričajo še njihova, čeprav včasih popačena imena; nasprotno pa najdemo tudi na severni strani Mure nekaj raztresenih Slovencev, ki še govore naš jezik, po pokoljenju pa je slovenska še vsa nižina do vrbov goric med Muro in Rabo. Kompaktno slovensko ozemlje pa Maribor, 14. decembra, tvori zopet okolica Radgone. Radgona sama ima slovensko manjšino, ki še govori slovensko, po pokoljenju pa je do najmanj 90 odstotkov slovenska. Popolnoma ali vsaj pretežno slovenske vasi so v njeni okolici: Farovci, Trnovo, Slovenska gorica, Ledumerje, Pri-dova, Zenkovci» Potrna, Dedonci in Šetinci. Petero teh vasi je popolnoma slovenskih in s tem je popolnoma slovenska tudi vsa okolica potujčene Radgone same. Če preštejemo vso to dolgo vrsto slovenskih ali vsaj deloma slovenskih občin, ki so po razmejitvi ostale v Avstriji, uvidimo, da tudi razmejitev v štajerskem odseku za nas ni izpadla tako dobro, kakor se splošno misli. Tudi v tem odseku, kjer je naša meja najboljša, smo izgubili 20 do 25 tisoč naših ljudi in to ni malo, saj je to število, ki gotovo daleč presega celotno število pravih Nemcev, ki so na Štajerskem in v Mežiški dolini pripadli nam. Najbolj žalostno pri tem pa je, da so vsi ti naši ljudje, ki so v tem odseku ostali preko naše meje, nezavedni. Zapiski. „Krščanska" reklama. Mariborska »Straža« je znana po svojem surovem tonu in po ostudnih osebnih napadih na osebe, ki niso njenega političnega prepričanja. Katoliškega na tem listu ni ničesar, še manj pa krščanskega. Nasprotno, kdor jo redno čita in ne čita obenem še drugih listov, mora duševno po-suroveti. In vendar si upa ta nekrščanski list objaviti na uvodnem mestu ogabno jezuitsko reklamo: »Na agitacijo za naše časopise. Proč s protiverskimi listi!« Dober časopis je dandanes potreben v vsaki hiši. Dober pa je za katoličana le katoliški list, ki zagovarja cerkev in vero. Vsak Ust, ki napada cerkev in vero, ki zaničuje verske resnice in smeši vse, kar je katoličanom svetega, list, ki hvali in poveličuje druge vere, na primer protestansko ali pravoslavno vero, ni dober list in takega lista dober katoličan ne sme naročiti. Protiverski listi so v Sloven'ji: »Tabor« in »Socijalist« v Mariboru; »Nova Doba« v Celju; v Ljubljani pa; »Slovenski Narod«, »Jutro«, . »Domovina«, Nova Pravda«, Jutranje Novosti«, »Borba«, »Kmetijski list« in cela vrsta drugih časopisov, posebno vsi listi socijaldemokratske stranke. Cerkev izrecno prepoveduje protiverske liste. Belgijski škofje so celo izobčili iz katoliške cerkve vse tiste katoličane, ki podpirajo, naročajo in čitajo protiverske liste, ker taki listi ljudstvu oropajo vero in pokvarijo odrastle in mladino. Zato pa tudi vsem Slovencem kličemo ob Novem letu: Proč s protiverskimi listi iz vaših hiš! Ne kupujte in ne naročajte jih! Res žalostno je, ako večkrat celo verni slovenski inteligentl naročalo brezverske časopise ali pa jih kupujejo po traiikah in postajah ter s tem ljudstvu da-dejo slab vzgled in ga pohujšujejo. Ta slaba navada mora izginiti! Ne vinarja več za brezverske liste! Naročdjte samo krščanske liste! Naša dolžnost pa je, da na vso moč podpiramo dobre časopise s tem, da jih naročamo, kupujemo in širimo. Naš klic ob Novem letu mora biti: V vsako slovensko hišo krščanski časopis! Taka reklama je izšla v »Straži« dne 12 decembra 1923. leta Gospodovega! Tako reklamo je napisal »katoliški« in »krščanski« ter »kulturni« slovenski list »kulturnemu« slovenskemu ljudstvu. Barbari na Balkanu pač še niso prišli v svoji kulturi tako daleč; so še daleč, daleč za nami! Kaj bi bilo v slučaju, da bi »Stražin« odgovorni urednik ne bil imun in bi n. pr. naš list tožil »Stražo«, ker trdi, da so tudi »Jutranje Novosti« protiverski list? »Krščanska« in »katoliška« »Straža« bi pač morala — prinesti popravek. Luther bi imel tudi še dandanes obilo posla. Iz prossetnogo žiulpjo. Ljubljanska drama. FR. MILČINSKI: MOGOČNI PRSTAN. Narodna pravljica z godbo, petjem in plesom v štirih dejanjih (sedmih slikah). Glasbo zložil Viktor Parma. Stvar je ta: Majka Marta ima sina, Stanka. Revščina. Med. in povojni čas, gledan skozi prizmo čiste Pravljice. Toda — zakaj tako! Drugače. Stanko je priden, ubogljiv in usmiljen. Pika. Mati je dobra, razumna in revna! Vsi revni ljudje sanjajo in gledajo v življenju na zemlji — še enega, višjega. Če so to ljudje, ki poznajo salone, letovišča, biljard, sladkih mandolatov mnogo — in brezdelni dolgčas ter vonjive omamo — imamo zakonsko ali družabno dramo. Če je kdo izmed njih junak — junaško. Revežem pa — in mi vsi mea culpa — smo taki — nam ne preostaja drugega kot govoriti o pravljicah. In semintja malo v sanjah pošplkati... Toliko o prozi. Ostalo je pravljica. O tej hočemo govoriti. Agrikulturen car z vedno suhim finančnim ministrom in nemuzikaličnim ministrom prosvete, je v škripcih. Ima hčerko Violo in jo oddaja za denar. Na njegovem dvoru je vse po domače. On je domač, predomač in vsi ostali tudi. Le minister Rigomir je izvzet. On je patos, pravi nepravljični patos. (Namreč kot je v reprizi zopet nastopil.) Vmes podobe iz življenja. Tip »dobrovzgo-jene« nemškutarice (Prezeltajg) z gardo otrok, ki znajo poljubljati roke in biti lačni. In dobra mati Marta, Deveti kralj-despot, mogočni prstan in Stanko pridejo v konflikt. Končno zmaga zvestoba in ljubezen: mucka In kužek, Stanko in princesa. Vse je dobro in zadovoljno. In Človek se pozabava in mu je pri srcu lahko, kot bi se po silni povodnji prikazal topel žarek. Brez vseh namenov. — Repriza je bila glede režije nekoliko bolj-5a V splošnem se je govorilo preveč hlastavo. (Stanko, ki je podal naivnost dobro), kričavo Prezeltajg (katere si ne morem misliti kot ie). a videli smo zopet mogočne v čeladah. Car Aleš (linah) ima mnogo srečnih momentov (ne vseh). Je včasih predomač. Rigomir je strašno pretiran in minister Rogoslav govori k publiki: češ poglejte me — zdaj vam bom nekaj — silno komičnega povedal. In ne povč! To je tisto! Kužek je bil topot iz druge pasme. Dober glas. Izgledal pa je kot v glavo ustreljen invalid na dopustu. Deveti kralj je dobro gledal na vojsko, katere ni bilo čuti. In mlin je zopet odpovedal. Ne teče voda pri stvari. Noče in noče. Himna je na srečo izostala. H koncu le to. »Mogočni prstan« zasluži, da se ga uprizarja povsod. Tudi na deželi. Ko bomo dobili pravo Prezeljtajgovo in dobre ministre, bomo igre veseli, kot smo veseli princese Viole in ministra Meh-meda. To je moj utis. —i. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. 16. decembra, nedelja: ob 3. uri popoldne »Ugrabljene Sabinke«; ljudska predstava. Ob 8. url zvečer »Osma žena«. Izv. 17. decembra, pondeijek: »Nju«. Red C. OPERA. Začetek ob pol 8. url zvečer. 16. decembra, nedelja: »Gorenjski slavček«; slavnostna predstava. 17. decembra, pondeijek: Zaprto. — Drama vprizori danes popoldne ob 3. uri Heblovo »Judito« z Marijo Vero v glavni vlogi. Predstava je namenjena v prvi vrsti našemu dijaštvu, posetijo jo pa lahko tudi drugi posetniki, ter se vrši pri znižanih cenah. V nedeljo popoldne igra drama dvakrat in sicer: popoldne ob 3. uri kot ljudsko predstavo pri znižanih cenah veseloigro »Ugrabljene Sabinke« s Putjato kot gledališkim ravnateljem Striesejem. Zvečer pa se igra kot izven predstavo komedijo »Osma žena«. — V pondeijek je »Nju« za red U — Gostovanje g. Wesel-Polla v ljubljanski operi. Koloraturna pevka zagrebške opere ga. Tinka Wesel-Polla gostuje danes, v soboto v naši operi, in sicer poje vlogo Filine v operi »Mignon« za red F. Nadalj-no gostovanje se vrši še v torek v »Sevil-skem brivcu« in v četrtek zopet v »Mignon«. Vlogo Lotharija poje danes v soboto g. Zupan. Ostale vloge v običajni zasedbi. V nedeljo se poje opera »Gorenjski slavček« in sicer kot slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra L — Spored III. muzikalnega predavanja »Arija«, ki se vrši v nedeljo, dne 16. decembra 1923 ob 11. url dopoldne v Filharmonični družbi in katerega izvajata operna pevca ga. Vilma Thierry-Kavcnikova in g. Marij Šimenc, obsega sledeče točke: 1. Uvodna beseda: dr. Pavel Kozina. 2. Anton Foerster: Arija iz opere »Gorenjski slavček«, poje g. Šimenc. 3. A. Thomas: Arija iz opere »Mignon«, poje ga. Vilma Thierry-Kavcnikova. 4. a) G. Puccini: arija iz opere »Deklica zlatega zapada«; b) W. Kienzl: Arioso iz opere »Evangeljnik«, poje g. Šimenc. 5. Rimskij-Korzakov; Arija iz opere »Hovanjščina«, poje ga. Vilma Thierry-Kavcnikova. 6. G. Verdi; Duet iz opere »Aida«. pojeta ga. Vilma Thierry-Kavöniko-va in g. Marij Šimenc. — Ekspresljonistična drama v Mariboru. Mariborsko gledališče pripravlja za prihodnje dni veliko senzacijo — Hasenclever-jevo ekspresijonistično dramo »Onstran življenja«, ki jo je prevel prof. Gustav Šilih. Za vprizoritev se vrše velike priprave, ker zahteva drama popolnoma novo odersko ureditev, novo kuliserijo in scenerijo. V glavnih ulogah nastopita ravnatelj drame g. Bratina in ga. Bukšekova. To bo prva uprizoritev prave ekspresijonistične drame na jugoslovenskem odru. — Kolektivna razstava slikarja Ante Trstenjaka v Mariboru. Dne 16. t. m. se otvori v veliki kazinski dvorani v Mariboru kolektivna razstava del mladega slikarja Ante Trstenjaka iz Ljutomera. Trstenjak je nedavno dovršil svoje študije na praški umetnostni akademiji in žel pri razstavi v Pragi obilo pohvale. Sedanja razstava, ki bo trajala od 16. t. m. do 1, januarja, bo prvi njegov nastop v domovini. brez vsakih šol in, brez vsakih, narod-, nih pravic, tako, da bodo v dvajsetih, tridesetih letih že popolnoma utonili v nemškem morju in bodo samo Še njihova popačena imena pričala poznejšim rodovom, da je tod prebival nekdaj slov. rod. Najmanj toliko ali pa še več smo z razmejitvijo v štajerskem sektorju izgubili tudi v strategičnem, gospodarskem in prometnem oziru. Naša meja je od Košenjaka do Sv. Urbana nad Mariborom potisnjena na same grebene nad Dravoi, tako, da sovražni topovi lahko v prvem dnevu vojne uničijo naše lepe vasi in trge v dolini Drave nad Mariborom. Maribor sam je ostal slabo zavarovan, ali pa sploh nezavarovan; v tujih rokah pa je ostala tudi železnica Špilje—Radgona, naravna zveza Maribora s severnim delom Slovenskih goric, Murskim poljem in Prekmurjem. Vsakršno veselje nad razmejitvijo v štajerskem odseku je torej v vsakem oziru neupravičeno. Naša obrambna društva pa opozarjamo, naj vsaj ona popolnoma ne pozabijo na dejstvo, da nimamo neodrešenih bratov samo na Primorskem in na Koroškem, ampak da jih imamo tudi na Štajerskem. Bilo bi škoda vsakega po-edinega našega človeka, ki bi ga pustili vtoniti v tujem morju, ne da bi ga vsaj poizkusili rešiti S—s. Zasedanje sveta Društva narodov. Mala antanta in posojilo Madžarski. V pondeijek se je začelo v pariški mestni hiši 27. zasedanje sveta Društva narodov. Predseduje mu švedski delegat Branting; odposlanci posameznih držav so: Hymcms (Belgija), Sonza Dantas (Brazilija), Quinones de Leon (Španska), Tang-Sai-Fou (Kitajska), Hanotaux (Francija), lord Robert Cecil (Velika Britanija), Bonin-Longare (Italija), Ishii (Japonska) in Omni (Uruguay). Ti delegati so določili pododbor za pretres vprašanja finančne ureditve Madžarske. V tem pododboru so zastopnik Francije, Velike Britanije, Italije, Madžarskei, Romunije, Jugoslavije in Češkoslovaške. V teku sedanjega zasedanja bo svet razen madžarskega finančnega vprašanja proučeval tudi zadevo Memela in Javorine. Slednjič ima pa svet tudi namen določiti datum mornarske konference, kjer naj bi se pretresavala možnost razširiti pomorsko razorože-valno akcijo na velesile, ki niso bile zastopane na washingtonski konferenci in ki niso podpisale tamošnje konvencije. Znano je, da smatrajo beograjski politični krogi za definitivno končano izmenjavanje mnenj med posameznimi državami Male antante glede posojila Madžarski. Države Male antante bodo dovolile to posojilo le pod sledečimi pogoji: 1. 20 odstotkov celotne vsote posojila se ima rezervirati za plačilo vojne odškodnine, ki jih dolguje Madžarska državam Male antante, odnosno spa-škemu protokolu. 2. Pripustitev enega delegata Male antante pri medzavezniški kontrolni komisiji, ki ima nadzorovati uporabo posojila in ki naj pazi, da se z njim ne nakupuje vojni materijal. To odločbo je naša vlada javila re-paracijski komisiji v Parizu. V zadnji seji se je svet Društva narodov bavil z vprašanji ki se tičejo ruskih beguncev, ruskih šol v inozemstvu, suženjstva in obrambe narodnih manjšin na Litvanskem. Parlamentarni položaj. »Prager Presse« je priobčila zanimiv in dobro pogođen članek svojega beograjskega dopisnika o koncu parlamentarne krize v naši državi. Naša opozicija je pričela z nekakim kompaktnim, skrajno negativnim destruktivnim delovanjem predvsem v finančnem odboru, da onemogoči sprejetje proračuna. Parlamentarizem je pričel pri nas s taktiko opozicije delovati tako, kakor ne bi smel. Culi so se razni glasovi o odpomoči, toda ravno radi politične neizobraženosti mase, zlasti v osvobojenih pokrajinah, bi bila zaenkrat vsaka ostrejša mera odveč. O eventuelni kabinetni krizi pravi »Prager Presse«, da bi bila rekonstrukcija kabineta samo osebnega značaja, samo zamenjava osebnosti in nič drugega. Razmerje večine do opozicijonal-nih strank ne pride v poštev, ker vlada v radikalnem klubu glede tega vprašanja popolna enodušnost. Take osebne izpremembe bi nikakor ne izpremenile razmerja vlade do skupščine in nikakor ni računati s tako obsežno rekonstrukcijo kabineta, da bi se morale pritegniti v parlamentarno večino kake sedaj manjšinske stranke. Končno pravi omenjeni članek, da radikali sami ne morejo vladati, kakor je tudi vsaka vlada brez radikalov nemogoča. Ce bi se združila vsa opozicija im ii z enotnim nastopom vrgla ra- dikale, bi M edini izhod i2 križe nove volitve, ki pa bi jih morala zopet izvesti radikalna stranka kot najmočnejša politična skupina v državi. Vendar na parlamentaričen poraz radikalne stranke pri sedanji situaciji ni niti misliti. Vladalo se bo dalje, kakor bo pač najbolje mogoče. Edino slučaj bi mogel izpremeniti parlamentarno situacijo v navedenem pravcu: Po Beogradu so namreč razširjene govorice, da išče del demokratov zvez z radikali. Ce bi nastal sedaj očiten spor med obema strujama v demokratski stranki in bi prešel en del demokratov k radikalom, potem bi bile razpisane nove volitve poprej, kakor pa sicer. Novosti iz Primorske Poniževanje naših neodrešenih bratov. Gorica, 12. decembra. Kakor znano, je nekdo ukradel italijansko trobojnico in sliko kralja iz šole v Lipi, občina Temnica. Kdo je to storil, ne ve nihče, da pa mora za to trpeti bedno kraško ljudstvo, je velika krivica. Nedelja, dne 16. t. m. bo dan zopetnega ponižanja za naš slovenski narod, ki ni zakrivil drugega, kot da je ostal zvest jeziku svojih pradedov, ki so že pred stoletji živeli na tej zemlji in zrli s kraškega Trstelja na vse štiri strani samo slovenski svet. V nedeljo pa bp isti Trstelj gledal ob svojem vznožju ponižane slovenske sinove in hčere, kot jih je zrl Krn, oni pa bodo stiskali zobe, ne vedoč, zakaj morajo prenašati taka ponižanja in žaljenja človeškega dostojanstva. Kraški župani in slovenska šolska deca, ki Je pri tem gotovo najnedolžnejša, bo morala v sprevod s tujci, svojimi tlačitelji iz tuje italijanske dežele, da zadosti njihovi mržnji do svojih starišev in svoje domovine. Ponižanje je tem večje, ker zadene baš kraje, ki jih lahko prištevamo k najboljšim postojankam našega življa. Ljudstvo je kljub težkim življenskim preizkušnjam zadnjih let in kljub temu, da se je med vojno razkropilo na vse vetrove, ostalo zvesto svojemu narodu, in fašistovski pokret ni imel baš v tem kraju nobenega uspeha, kljub silnim naporom fašistovskih prvakov. In baš to dejstvo da ljudem misliti in ljudstvo sluti, da gre tu za maščevanje. Globoko v srcu domneva, da je bila ona zlikovska roka morda nekdo drugi. Mesto, da bi popravljalo svoje porušene domove, mesto, da bi znašalo zemljo v doline in trebilo kamenje s travnikov, je moralo dva dni zaporedoma na tlako in mesto, da bi mu država napeljala potrebni vodovod, je moralo z lastnimi rokami zasipati lokev, kjer, je skozi desetletja napajalo živino in zajemalo vodo za druge svoje potrebe in vse to, da zadosti mržnji svojih tlačiteljev do samega sebe. Dalo bo zadoščenje, toda v srcu se bo rodil odpor, ki bo prešel od očeta na sina in vnuka do dneva srečnejša bodočnosti. — Tržaški škoi dr. Fogar, kateremu dela italijanska vlada ovire s tem, da mu nffi pošlje svojega »Exequatur«, bo, kakor poročajo, to le dobil v prihodnjih dneh in bo v kratkem ustoličen. — Bovški fašist! za sodelovanje v občinskem zastopa. Fašisti v Bovcu so zahtevali vpis vseh fašistov v občinski volilni imenik, ker hočejo »sodelovati« pri upravi občine. Za tem sodelovanjem tiči seveda vse kaj drugega in ljudje ga niso prav ni® veseli. Njihovo sodelovanje bi pomenilo teror manjšine nad večino, ki bi se mu morala: pokoravati slovenska večina. Tako pač lahko postopa oni, ki ima moč, ki je za fašiste' istovetna s pravico. — Gorica je Halianlsslma, to je najboljše pokazal letošnji trg sv. Andreja. Travnik je bil napolnjen z ljudstvom in človeku se j« kar milo storilo, ko je slišal samo slovensko govorico. Na živinskem trgu, na Trav» niku, po cestah, v gostilnah, povsod sami pristni Slovenci. Bilo je vmes tudi nekaj domačih in okoliških Furlanov, ki pa gledajo na Slovence s povsem drugimi očmi, kot čistokrvni Lahi, ki jih je bilo le zelo malo in še ti so se čutili v italianski Gorld zelo tuje. Toda trg ni izpadel dobro, kajti ljudstvo nima denarja. Nimajo ga Vipavci in Brici, ker leži vino doma v kleti nimajo ga tudi Kraševci, ker ni nobenega zaslužka, kljub temu, da je dosegel Trst po zatrjevanju laških listov predvojno višino. Fašista v uniformi sploh ni bilo videti. Pač pa sl lahko slišal slovensko petje v gostilnah, na tramvaju in tudi v vlaku so se oglasili ubrani pevski zbori, ki so pod vsesplošnim narodnim razpoloženjem zapeli nekaj lepih narodnih pesmi, ne da bi se jih drznil kdo motiti. Tako izgleda Gorica v resnici; da je take ne morejo videti Italijani, je razumljivo. Gotovo pa je, da bo z gospodarsko pro-Pastjo slovenske okolice propala tudi Gorica, ker je že itak samo spomin na predvojno blagostanje. — Trije prefekti v Rimu. Kakor poroča »Goriška Straža«, je pozval Mussolini v Rim furlanskega, tržaškega in istrskega prefekta. Vse kaže, da bodo gospodje v Rimu dobili kaka važna navodila, ki se tičejo novih pokrajin. — Za sodniki — poštarji. Rimska vlada je začela zadnje dni v velikem številu odpuščati iz službe slovenske poštne uradnike, poduradnike in pismonoše. Pri teh postopa vlada še bolj brezobzirno kot pri prvih. Pošilja jim akte, s katerimi jih na podlagi raznih zakonov kratkomalo odpušča iz službe, češ da je njihovo delo pomanjkljivo. Vendar pa k sklepu milostno dostavlja, da sme vsak do 30. t. m. doposlatl opravičila, toda pisana morajo biti lastnoročno in v italijanskem jeziku. — Z Mirna poročajo, da so zadnjo soboto priredili »Miklovo Zalo«, po končani igri pa so fantje v veselem razpoloženju nad dobro uspelo igro zapeli na vasi domačo pesem. Takoj sta jih dva orožnika pozvala, nai gredo z njima na orožniško postajo. Ker pa ta poziv ni bil utemeljen, se fantje seveda niso odzvali, nakar sta orožnika enega od njih s silo odvedla s seboj in na orožniški postaji napravila ovadbo, da so fantje govorili, da bodo postajo spustili v zrak. Vsled tega so napravili pri Juriju Vuku hišno preiskavo in ga zaprli. Prvega aretiranca so v nedeljo izpustili, Vuka pa so še pridržali v zaporih. — Ko so v nedeljo predstavo »Miklove Zale« ponavljali, sta prišla v Miren sam stotnik orožni kov in podkomisar varnostne službe na vi ceprefekturi in še več. drugih oblastnikov, ki so se pa le prepričali, da je ljudstvo mirno in se pogosto niti na izzivanja ne zgane ksr se ne sme. Biievfi® nmml.L Se enkrat demokratski nacijonalizem. Včeraj smo priobčili na tem mestu poročilo »Nove Pravde« o kričečem narodnem grehu slovenskega demokrata. O zadevi smo dobili natančnejše informacije, na podlagi katerih smo se prepričali, da poročilo omenjenega lista o zadevi .odpusta dveh delavcev v tovarni Wildi na Polzeli ni povsem točno. Iz pojasnila predsednika mestne organizacije jugoslovanskih nacionalistov v Celju je razvidno, da očitki na naslov Or-june niso bili utemeljeni. Po izjavi predsednika se je celjska Orjuna energično zavzela zu interese delavcev in takoj intervenirala. Po zagotovilu lastnikov tovarne, ki so pokazali polno razumevanje delavskih Interesov in ki so poudarili, da ne bi hoteli nikdar škodljivo prizadeti delavskih interesov, bo zadeva v kratkem rešena. Nerazumevanje nacijonalnih dolžnosti ▼ predmetni zadevi ni pokazal samo »demokrat«, ampak vodja demokratske stranke v Celju dr. Ernest Kalan, ki ni odbornik, temveč le član Orjune in ki kot tak nima pri organizaciji nobenega vpliva. Veliki demokrat dr. Kalan ima pa še druge lastnosti, ki se ne strinjajo z nacijonalnim pojmovanjem. Stvar Orjune je, da obračuna s takimi »aacljonalistl«! — Rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja. Mestno županstvo v Ljubljani vabi vse hišne posestnike in vse prebivalstvo, da okrasi v pondeljek, dne 17. decembra 1923 na rojstni dan našega kralja Aleksandra I. svoje hiše in okna z državnimi in narodnimi zastavami, — Iz vojaške službe. Štabni zdravnik vojne mornarice dr. Vladimir Ferlan je prestavljen od podoficirske šole v Man-. dalini v Ercegnovi. — Imenovanje. Za blagajnika uri mo-nopolskem skladišču v Zagrebu je imenovan g. Miroslav Zajc, finančni kontrolor Y tobačnem skladišču v Zagrebu. — Pomoč za brezposelne. V ministrstvu za socijalno politiko je v oddelku za zaščito delavcev izdelan načrt pravilnika za podelitev podpor brezposelnim delavcem. V tem načrtu je predvidena podpora tudi za brezposelne oriih tujih držav, ki podpirajo tudi naše brezposelne, ki se tam nahajajo. — Poziv umetnikom. Umetniški oddelek ministrstva za prosveto pozivlje vse umetnike v naši kraljevini, ki ne pripadajo nobeni organizaciji, naj čimprej izpolnijo prejete Ustine o svojem delovanju in o svojih osebnih podatkih in da jih kmalu dostavijo temu oddelku pristojnim potom. — Državni Izpiti za Šumarje. V ministrstvu za šume in rudnike se vrše te dni teoretični državni izpiti za šumarje, ki so doslej po absolvirani šumarski fakulteti polagali svoje izpite v Zagrebu. Po končanih teoretičnih izpitih se bodo vršili praktični Izpiti v okolici Avale. Po prestanih izpitih bodo kandidatje imenovani šumarskim tnženerjem. — Imenovanje predsednika izpraševal-fl« komisije. Na predlog ministrstva trgovine in industrije je imenovan za predsednika izpraševalne komisije za profesorje trgovskih akademij profesor M. Radovano-Vič na beograjski univerzi. — Dar prestolonasledniku. Mesto Šibenik je kot darilo prestolonasledniku dzlo zgraditi precizno izdelan vzorec parnika »Karadjordje«, ki je že razstavljen v neki trgovski izložbi v Šibeniku in katerega bodo te dni poslali v Beograd. . — Odlikovanje g. Jakoba Aljaža, V ne- deljo 16. t. m. se bo ob 11. uri v Društvenem domu na Dovjem izročil red sv. Save IV. razreda zaslužnemu pospeševatelju tu-rtstike in naše pesmi g. duhovnemu svetniku župniku Jakobu Aljažu. Red mu ho izročil načelnik ministrstva trgovine in industrije dvorni svetnik dr. Rudolf Marn. — Brezžična postaja v Mariboru. Novoosnovana »Radiotelegrafska d. d.« v Zagrebu, ki je te dni zgradila na sedežu cen-traile prvo brezžično postajo, namerava zgraditi slično postajo prihodnje leto tudi V Mariboru in se je že obrnila na merodajne kroge v svrhd informacij. — Brzojavna zveza Beograd—Dunaj. Danes se otvori direktna brzojavna zveza med Beogradom jn Dunajem In kmalu nato tudi med Beogradom in Bukarešto. — Za znižane vozne cene dijaštvu. — Uprava fonda siromašnih študentov v Beogradu je zadnje dni predložila prometnemu ministrstvu prošnjo, da se v najkrajšem času reši vprašanje znižanih voznih cen za dijaštvo po železnicah in parnikih. — Nagrade za pouk veronauka. Višji šolski svet v Ljubljani objavlja: Da more višji šolski svet čim prej nakazati nagrade za pouk veronauka veroučiteljem, za nadure na ekskurendnifa šolah ekskurendnim učiteljem, nadalje nagrade nestalno nameščenim učiteljicam ženskih ročnih del, ter učiteljem na oddelkih za oddaljene, naj pošljejo prizadete učne osebe takoj — ali [Vsaj do konca decembra t. 1. — prijave po .Vzorcih razglasa višjega šolskega sveta z dne 16. jan. 1923, Ur. list št. 8, z naslednjo razliko: Namesto tamkaj navedenih treh dob naj se navede število ur, ločeno za mesec september 1923 in za čas od 1. okt. “O 31. dec. 1923. Dušni pastirji — veroučl-‘‘"H — naj pošljejo svoje prijave neposrcd- računovodstvu delegacije finančnega mi-fVWn#va’ °^seku za pokrajinsko upravo, r“?!“01 D- (poslopje pokrajinske uprave); ostale prijave naj se pošljejo po uradni poti. • „Tr.?,tl konkubinatu. Arhlerejski zbor Je na svojih zadnjih konferencah sklenil, da pošlje ministru notranjih del poročilo, v ka-terem bo podal statistiko konkubinatov, ki se zlasti v zadnjem času zelo množe. Zbor bo mmistra naprosil, sko zavaravanje.* že đelj časa prinaša VaS list Članke, ki se bavijo s pokojninskim zavarovanjem nameščencev. Glavna karakteristika vseh teh člankov je omejeno naziranje in krivo razumevanje predmeta — značilnost kratkovidnih samoukov. Imenovane vrline se niso še v nobenem članku pokazale tako jasno, kakor v zadnjem (»J. N.« št. 251 od 25. 11. t. 1.) Gospod H. G. L., ki že dolgo na svoj način resonira, prihaja do zaključka, da bi bilo potrebno, da delodajalci sami začnejo z osnovanjem lastnih »nadomestnih« fondov, s pomočjo katerih naj bi ugodili današnjim zahtevam, t. j. krajši službeni dobi (35 let) in pokojnini po tej dobi v višini polne zadnje plače, in sicer, kakor on pravi, »notranje« vrednosti te plače. Pisec si predstavlja to svojo ženijalno osnovo tako-le: vsi nameščenci ostanejo tudi nadalje zavarovani pri pokojninskem zavodu, zanje se plačuje premije tudi nadalje redno, ali istočasno se obvežejo delodajalci s pogodbo, da bodo nameščencem po 35 letih službe priznali penzijo v višini njihovih zadnjih prejemkov; z druge strani pa se obveže nameščenec, da bo svojo pokojnino, ki mu pristoja od pokojninskega zavoda, cediral delodajalcu. Da omogoči delodajalcem vzdrževanje teh dveh kadrov urad-ništva, jim velikodušno dovoljuje gospod H. G. L., da smejo nabirati premijske rezerve in to v izdatni meri. Da morejo tudi lajiki razumeti to ženijalno osnovo, jo hočem raztolmačiti po domače. Gospod H. G. L. pravi: »Zakaj se jezite, vi dragi moji delodajalci in nameščenci, na pokojninski zavod in zakon. Nikar se ne jezite, nego prevarite jih vi in sicer tako: plačajte vi še nadalje premije po se danji uredbi (že ste jih prevarili!), a ko dovrši kak nameščenec 35 let svoje službe, naj mu delodajalec še nadalje plačuje njegovo dosedanjo plačo, a on naj po 35-letni službi opravičeno lepo v miru uživa — delodajalec bo, kot nagrado za to, dobil (seveda tedaj, ko ta nameščenec postane v resnici invaliden ali pa absolvira 40 let službe) od Pokojninskega zavoda ono malo na-meščenčevo pokojnino, radi čije višine ste se doseđaj oboji zgražali in za katero ste dosedaj plačali visoke premije. Zato pa bo delodajalec imel čast, — razen tega da plačuje premije, — da vzdržuje dve vrsti nameščencev, a čez kratek čas se bo ves ali morda samo večji del njegovega imetka avtomatično pretvoril v — premijsko rezervo. Divno! Ne bi se na prvi mah reklo, da je samo in edino ta glupost obsežena v onem na prvi pogled resnem Članku, ali vendar je tako. Slični članki niso nevarni, ker oni, ki imajo o stvari konečno odločevati, niso padli na glavo — ali kaj naj porečejo tuji strokovnjaki, če slučajno prečitaio tak članek! Če bi se vsa ta osnova ilustrirala s številkami, bi stvar izgledala še bolj smešna. Ne glede na to, da vprašanje pokojninskega zavarovanja zahteva, že kot tako, da bo čimpreje urejeno, bi bilo treba izvesti to njegovo ureditev že raditega, da se onemogoči tako žongliranje s tako važnimi stvarmi. Jer. San. * Dasiravno ta »dopis« no vsebuje stvarne kritike predmetnih člankov v našem listu in kljub temu, da je pisan — po našem mnenju — iz osebnih razlogov, kar pričajo njegovi osebni izpadi, ga priobčujemo v svrho razbistritve zadevnega predmeta. — Uredništvo. Sporž m turisflka. — Grad jonski je prekinil pogajanja s carigrajskimi klubi ter s tem opustil radi financijelnih težkoč skoro že perfektuirano turnejo na Turško in Bukarešto. — Praška Šparta igra za letošnje božične praznike v Barceloni proti F. C. Barcelona, katerega je letos porazil naš državni prvak Gradjanskl SK. Tekmo bo sodil znameniti angleški sodnik Watson iz Southamptona. Razen Sparte bosta gostovala v Španiji v tem mesecu in v januarju tudi ostala vodilna češka kluba Slavlja in pa D. F. C. — Kada, glasovit centrchalf Sparte, je obolel na pljučih ter bo moral po nasvetu zdravnikov nekoliko časa pavzirati z nogometom. — Rezultati Bofla. Znani norveški lahkoatlet Hoff, svetovni rekorder v skoku s palico ter izvanreden allround-sportnik, je dosegel letos v raznih disciplinah sledeče najboljše rezultate: Skok s palico 4.20 ml: skok v daljavo 7.30 ml; skok v višino 1.78 m; disk 33 m; kopje 45 m; krog/a 10.50 m; tek 1500 m: 4:28; tek 400 m: 49.2 sek.; tek 110 m zapreke: 16.5 sek.; tek 100 m: 11 sek.; tek 800 m: 1:59; tek 200 m: 22.5; troskok 14.40 m. ijrdbljasmka ŽRTEV OBČINSKE POTL Pred poroto se je včeraj razpravljalo o slučaju, ki kaže živalsko surovost obtoženca, katero je letos spomladi stresel nad 63Ietnim napol slepim starcem Jožefom Ulčarjem. Na Reki, v trebeljevski občini, so letos spomladi delali občinsko pot, katera bi morala presekati tudi nekaj sveta Jožefa Ulčarja. Ulčar s tem ni bil zadovoljen in tudi ni hotel sprejeti 300 Din kot odkupnino. Vsled tega so se z govorili nekateri vaščani, med njimi tudi obtoženec Anton Kozlevčar iz Gozda, da bodo starca prisilili, da sprejme odkupnino in s tem privoli, da bo šla pot čez njegov svet. Zvečer usodnega dne so res šli k Ulčarju, mu najprej zlepa prigovarjali, ker pa s tem niso dosegli ničesar, so ga začeli pretepati in med tem ga je Kozlevčar udaril po levem očesu, da je počilo in se izlilo. Na desno oko je bil mož že od mladosti slep in zdaj je oslepel popolnoma. Nato so Ulčarja vlekli k bližnjemu potoku in ga dvakrat vrgli v vodo, nato ga prisilili, da se je preoblekel in slep šel z njimi na občino, prevzet denar, nato ga pa odpeljali domov. Kozlevčar se je zagovarjal, da res niso ravno lepo ravnali s starim možem, da pa poškodbe očesa ni on povzročil. Ulčar pa je trdil, da mu je ravno Kozlevčar zadal usodni udarec. Na zahtevo zagovornikovo je bil zaslišan poleg sodnih izvedencev tudi špe-cijalSst za očesne bolezni dr. Dereani, ki je ugotovil, da je oko oslepelo vsled udarca. Senat je stavil porotnikom tri vpraša«-nja in sicer prvo, ali je vdrl obtoženec v hišo in delal silo, drugo, ali je izbil starcu oko, in tretje glede nasilja. Porotniki so prvi_ dve vprašanji zanikali, tretje pa potrdili, nakar je bil Kozlevčar obsojen na 5 in pol mesecev težke ječe. Glede ogromne odškodnine — 706 Din za bolnišnico, 250 Din za voznino, za zgubitek zaslužka do dne smrti po 100 Din in 2 milijona Din za bolečine — je sodišče zavrnilo Ulčarja na pot civilne pravde. Senatu je predsedoval sod. nadsvet. dr. Modic, votirala sta sod. svet. Sajovic in sodnik dr. Sfiligoj, tožil je drž. pravdnik Dorn e n i c o, obtoženca pa je zagovarjal dr. Pegan. * Popoldanska obravnava proti Jožefu Ložarju iz Sneberjev radi težke telesne poškodbe je izostala. Obtoženec je namreč v Splitu pri vojakih. Fant Je prišel k obravnavi, niso pa prišli spisi, ki jih ie poslalo sodišče vojaški oblasti v vpogled. Danes se vrše obravnave, pač pa odpadejo v pondeljek zaradi državnega praznika. Gospodarstvo. X Direkcija državnih železnic razpisuje za dan 24. januarja 1924 pismeno ofer-talno licitacijo za obnovitvena dela železniške delavnice v Splitu. Natančneje v »Službenih Novinah«. X Dobava žebljev. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 29. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 38.960 kg žebljev raznih dimenzij. X Dobava morske soli. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 28. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 30.000 ton morske soli, X Dobava pločevine, žlčnikov Itd. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 28. decembra t. I. ofertalna licitacija glede dobave razne pločevine, žičnikov itd. X Dobava strojnega olja, tovotne masti in žičnikov. Pri upravi smodnišnice v Kamniku se bo vršila dne 27. decembra ti 1. ofertalna licitacija glede dobave 700 do 750 kg strojnega o: j a in 150 do 160 kg tovotne masti, dne 28. decembra t. 1. pa glede dobave 850 kg žičnikov raznih dimenzij. X Dobava mesa. Dne 20. decembra H J se k0 vršila druga ofertalna licitacija . r.e, dobave mesa za garnizije Savske divizijske oblasti in sicer v Zagrebu, pri intendanturi Savske divizijske oblasti, v Čakovcu, Dolnji Lendavi in Murski Soboti pri ondotnjih mestnih komandah, dne 22. decembra t. 1. pa v Karlovcu in Varaždinu pri ondotnjih komandah vojnega okruga in na Sušaku pri komandi mesta. Predmetni oglasi z natančnejšimi po-datki _ so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na v po«, gled. i£ umoru na ¥i&i. Pri obdukciji trupla pokojnega Janeza ,lne’ se'ie vršila včeraj ob 2. uri popoldne _ in se dovršila šele zvečer, se je ugotovilo sledeče: Pri zunanjem ogledu so našli na trup'u 3 rane, katerih spodnja na zaglavju je bila tako globoka, da je segala v možgane. Na licu, in sicer 1 cm pod očesom, je bila koža za 2 cm na široko in pol cm globoko raztrgana. Lobanja je bila razbita po silnih udarcih težkega, ozkega, ostrega orodja in neverjetno razdejana. (Bila je razbita kot pobit pisker.) Možgani so bili po vsej ploskvi debelo s krvjo pod-pluti. Baza lobanje je bila od senc do senc razpočena. Turško sedlo je bilo popolnoma zdrobljeno in krvotok neverjetno močan. Nosna korenina je bila zdrobljena. Sila udarcev je bila neverjetno močna. Smrt je nastopila takoj Policijski, nadzornik g. Habe je že Pred obdukcijo tekom dneva spravil toliko gradiva, da bo osumljenec, ki se do sedaj še ni popolnoma udal, z vso verjetnostjo pravi in bo našel zasluženo plačilo. Preiskava bo v kratkem gotova to bomo svoječasno poročali natančneje, ker za enkrat iz ozirov na potek preiskave ne moremo. Pri obdukciji so bili navzoči preiskovali sodnik g. dr. M e r a 1 a, policijska uradnika gg. Habe in Podreberšek, sodna zdravnika gg. dr. Travner in dr. Novak, in kot priča župan z Viča. F~ obdukciji se je sestala cela komisija na po ic ravnateljstvu h končnemu posvetovanju, nakar se je nadaljevalo za-sliševanje raznih prič. Zaslišan ie bil tudi obtoženec, Iu še vedno trdovratno taji in zatrjuje svojo nedolžnost. Borzna porodila. Beograd, 14. decembra. Devize: Dunaj 0.1245—0.12475, Ženeva 1547.50— 1548.50, London 387—387.15, Milan 385— 387.50, New York 88.25—88.40, Pariz 473— 473.50, Praga 259.25—259.50, Solun 145— 160, Sofija 60—64. Valute: Madžarske krone 0.265—0.29, češkoslovaške krone 257—258. Zagreb, 14. decembra. Devize: Dunaj 0.1245—0.12525, Budimpešta 0.46— O-4/- Bukarešta 45-^6, Italija izplačilo 384-75-386, London izplačilo 387—388, ček 386.50—387.50, New York ček 88—88.75, Pariz 470—475, Praga 259—260, Sofija 0— Švica 1547.50—1555. Valute: Dolarji 87—87 50, avstrijske krone 0.1230—0.1240, češkoslovaške krone 254—0, napoleondori 0—340, romunski leji 41—43, lire 380—0. c-, u J * h, 14- decembra New York up-'», London 25.08, Pariz 30.55, Milan 24.925, Praga 16.75, Budimpešta 0.03035, Beograd 6.50, Sofija 3.90, Dunaj 0.008075. Praga, 14. decembra Dunaj 4.58. Berlin 7.65, Rim 149.25, avstrijske krone 4.58, lire 148.75, Budimpešta 16, Pariz 182.75, London 150.125, New York 34.325, Curili 599.75, Beograd 38.785. Dunaj, 14. decembra. Devize: Beograd 805—809, Berlin 16.30—16.90, Budimpešta 3.67—3.77, Bukarešta 364—366, London 309.500—310 500, Milan 3084— 3096, New York 70.935—71.185, Pariz 3782 —3798, Praga 2075—2085, Sofija 473—477, Curfh 12.375—12.425 Valute. Do/arji 70.560—70.960 bolgarski levi 451—459, nemške marke 15.70—16.30. funti 307.700— 309.300, francoski franki 3735—3765, lire —3070, dinarji 804—810, romunski leji 353—357, švicarski franki 12.260—12.340, češkoslovaške kron»1 2052—2068, madžarske krone 2.15—2.35 BerUn, 14. dec. Dunaj 57,450.000, Milan 181.545,000.000. Praga 123.690 OUO.OOO, Pariz 225.435,000.000. London 18,354.000 milijonov, New York 4,189.500 000 000. Curib 730.170,000.000, Beograd 47.880,000.000. Glavni urednik: Ivan Podržaj, Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« » Ljubljani »JUTRANJE NOVOSTr. §tev, 265? |5rran $ Jul. Zeyer: Gompoči in Hoiirasii. (Japonski roman.) (Nadaljevanje.) Starec se je vzravnal, se obrnil vstran, od-Roder je prihajal dekličin glas, njegove krvave oči so se strašno vrtele pod obrvmi in vzkliknil je bolestno: »Komurasaki!« »Ne, ne, ti nisi on...« je tiho odvrnila s tresočim glasom. Neznana moč jo je vlekla k njemu. Starec jo je prijel za roko, jo vlekel k sebi in govoril s solzami v očeh: »Ljudska krutost je spremenila moje lase v ivje in tile moji lastni nohtovi so mi iztaknili oči iz jamic!« »Moj ubogi, moj dragi!« je zaplakala deklica, »kdo te je tako sovražil, kdo te je pognal v tak obup?« »Nesrečnica, nesrečnica,« je kriknil, »ti ne veš? In ti se vračaš sem? Beži, beži!« in začel jo je s tako silo poditi v beg, da bi bila deklica padla, ko bi je Gompači ne bil prestregel. Zgrudila se je na kolena in objela starčeve noge. »Govori!« je prosila. »Kaj naj vem? Zakaj naj bežim odtod? Saj hitim v naročje svojih častitih staršev, hrepenim po poljubu svojih dragih bratov!« Starec je glasno zaplakal in zaklical med množico, ki se je zbirala okrog njih: »Ona ne ve, ona ne ve!« Potem jo je vlekel v zračno, odprto ča-jarno, kjer se je vrgel na preprogo. »Nesrečnica!« je vzkliknil, »izvedela boš torej vse in, če umrješ od žalosti in obupa, tem bolje zate!« Deklica je prijela Gompačija za roko, ki je bil šel za njo, kakor da ga hoče prositi obrambe. Množica se je tlačila za njimi v sobo, z obrazov vseh je odsevalo globoko sočutje z deklico, ki je napol blazna od neznanega strahu in v temni slutnji za- vpila: »Govori, pri usmiljenosti boginje Kvanone, govori!« An-chin je lomil z rokami: »O, Komurasaki,« je vzkliknil in znova se mu je udrl potok solza, »nesrečna deklica, ljubka in sanjava kakor cvetoči nasadi v Josinu, o katerih pojejo pesniki, in ki so radost cele dežele, o, nesrečno dete, predvsem torej vedi, da denar, ki si ga poslala svojemu očetu za svoje prodano telo, ni mogel reveža rešiti, in vedi, da ga je tvoj beg vrgel v popolno pogubo! Nade-si-ko je divjala kakor blazna in zahtevala, da te izroče njej; ko so tvoji častiti starši molčali, je prisegla s strašnimi kletvami krvavo maščevanje. O, gorje, kako je držala svojo besedo!« Jok mu je zabranil, da ni mogel dalje govoriti; deklica, bleda in strta, ni bila zmožna besede. Samo tiho ga je potegnila za rokav in glava ji je klonila kakor pod neznosno težo. An-chin je začel čez nekaj časa zopet govoriti: »Nesreča je hotela, da je šel tvoj oče, ki je storil smele korake V korist svojih soobčanov, sam v kremplje te neusmiljene pošasti. Napisal je neko pritožbo proti knezu, listino, v kateri je pozival pravičnost proti samovoljnosti, pomoč proti na-silstvu in usmiljenost proti krutosti. Ponoči je poklical mene, tvojo mater in tvoje mlade brate in nam rekel: »Pojdem v Jedo, da rešim svoje brate in njihove rodbine. Korak, ki ga mislim storiti, je nevaren in morda poginem. Pijmo torej skupaj čašico za slovo — kajti morda me ne boste nikoli več videli. Ako umrem, žalujte nad mojo usodo, a ne objokujte me — delam, kar je moja dolžnost.« Tako nam je rekel. Naše solze so padale v čašo, toda noben nedostojen stok ni skalil svečane ur§ slovesa. Ustregel je moji prošnji, da sem ga smei spremiti do Jeda. Zgodaj zjutraj sva se napotila Šla sva kakor dva mutca, najine misli so bile zaposlene z bližnjo bodočnostjo. V Jedu je poiskal tvoj oče palačo najvišjega Sigunovega svetovalca« stala sva tam potrpežljivo nekoliko ur pred vrati in čakala, dokler ni stopil iz svoje hiše ta, ki je slovel kot vzor pravičnosti in dobrosrčnosti m ESBBUSß Zvezna tiskarna in knjigama Wolfowa ul. 1 V Ljubljani Marijintrg8 v w Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. Moderna knjigoveznica. m <' BBB FÜHL! OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadalina beseda 25 para z davščino vred. Bras s tata prvovrstnega, za fino delo, iz Ljubljane ali bližnje okolice In vajenca sprejme takoj Josip Rojina, Ljubljana. Naj višje cene plažam za stare obleke, perilo, čevlje, pohištvo itd. — Dopisnica zadostuje; grem tudi na dom.: A Jurečič, Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje Sl in aiH Maj za začetnike, direktna metoda, začne za 8 do 10 oseb rojena Angležinja z dolgoletno učiteljsko prakso, dve uri na teden: 7 dinarjev ura. — Javiti se pri Miss Karier, Pražakova ulica (nova Toeniessova hiša, lil. nadstropje) med 2. In 3. pop. Ma se S mesecev stara volčja psica. — Istotam se proda damsko kolo »Styria« in moško kolo »Pengyu«. Naslov pove uprava lista. v Mariboru, v bližini gl. kolodvora z vrtom in prostim stanovanjem se ugodno proda. — Naslov v upravi lista. 100V, ni, prosi milostno premožnejše sloje, ako bi mu kdo posodil 10 do 15.000 K proti obrestim za pol leta, da si izboljšam svojo obrt. Naslov v opravi lista. Oliii lil *e ceno proda. Poizve se: I. K., Križevniška ul. 6/1. levo. suhega lesa »Cerbel«, rezanega 30 m 50 mm dimenzije naprodaj pri Jakobu Trobec, Kozarje 6, p. Dobrova. (lahek in težak tovorin) vsled pomanjkanja prostora ceno proda F. Rožič, kovač Brezovica pri Ljubljani. zobna pasta Vas more popolnoma zadovoljiti. listni finim' pnifii so v mrzlem stanovanju. — Iz štedilnika v kuhinji pa lahko greješ sobo, ki bo prijazno topla, ako naročiš aparat Toplodar, ki je v zalogi pri Jugometaliji, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 ali pri R. Nipiču in drug, Maribor. samo zajamčeno, pristno kmečko blago se kupi — večja množina. Najskrajne ponudbe je poslati na poštni predal 17, Celje. pod Rožnikom, pripravna tudi za stavbišče se proda — Istotam tudi kompletno orodje za ribiče s čolnom vred. Naslov v unravi lista. Iti pristen, tržani lastnega pridelka 300 kg proda L. Fiirsager, Radovljica. M Sil! 7GSSS;S5 mrtvim inventarjem od 300.000 kron dalje. Uiln ■ 11«j takoj prosto stanovanje. ^3^0! mlin zlepim posestvom. 0113 z 'esn0 trgovino in pe‘ Mi £ RnpfJFjta velik promet, trgo-uUdllllUl| vine, najemnine, pekarije, tovarne, premogovnik, grajščine proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. karno. 13 strankami, blizu kolodvora pod ceno, z več sobami se proda. Poizve se pri g. A. Malovrhu, Sp. Šiška, poleg polic, stražnice. II D, izprašan, prvovrstna moč išče primerne službe. Kraj postranska stvar. Ponudbe pod »Risar«, na upravo lista. (2 — 3 sob) išče pristaš radikalne stranke, ki ga v črno-ideči Ljubljani ne more dobiti. Mirna stranka brez otrok. — Plača dobro. — Ponudbe pod »Duševni delavec« na upravo lista. M se dobi vedno po najnižji ceni: Groyer ä kg Din 39’—, Trapist škg Din 34 50 po pošti od 5 kg naprej v Ljubljani dostava na dom. vseh narodnih gospodinj bodi, da zahtevajo povsod »Prvo-vistni kvas« v korist Jugoslovanske Matice, katerega razpošilja tvrdka M. Žigon v Škofji-loki dnevno po tovarniški ceni Mćdicinai-konjak r1 rnrnäimm Največje veselje i božič napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja ge Gradišče 10. Tel. 268. Jg @@iiiiiiiii®r : ~.......* * za „Älarm“-aparste zopar vlom, sistem „UTVIN“, je prevzela eldctrotefinldia tvrdka Leopold Tratnik U&shSjana, Petra c. 25. Na željo strokovnjaški obisk! Razstava It i i 6 I I i okusnih božičnih predmetov za dame in gospode Aleksandrova cesta 3,1. nadstr. nad trgovino Kette celi dan otvorjena do 9. zvečer. I i i I Izvolite se potruditi k tvrdki fl I* a t SL BptlWSbole, konfekcija in špecijelno modno krojaštvo, Ljubljana, Židovska ulica 3. Tam se izdelujejo vsakovrstne obleke in toalete, obračanje in moderniziranje vsakovrstnih oblek. Cene delu in oblekam znatno znižane. Stranke, ki prineso same blago, se jim isto-tako postreže. mm najboljše božično in novoletno darilo” Cela srečka, ki stane za vsak razred Din 80’—, lahko zadene začetkom januarja Dim.. 120.000*—. Ako pa igra vseh pet razredov, lahko zadene v petem razredu Dim 19500.000' © Izdajajo se tudi polovične srečke po Din 40*~, in četrtinke po Din 20’—. Srečke se dobilo najkasneje do 2. jan. 1924. pri Mini isptti fiiii it i Ljsfiiji. im Mili Jaz bi rad knjig, takih lepih knjig kakor jih ima ZVEZNA KNJIGARNA v Ljubljani, Marijin trs 8. O V ■ Zahtevajte same: „Mćdicinal-Konjak“ „Jamaica-Rum“ • . „Konjak-Rum“............. „Citrone-Mami“........... „Mćdicinal-PelSnkov&c“ . . „Naftlnejše krem likerje“ . „Slivovko in brinjevec“ . . z modrim križcem, z modrim križcem, z modrim križcem, z modrim križcem, z modrim križcem, z modrim križcem, z modrim križcem. ALKO“ Ljubljana. »Sl AN O, Medicina!-IConjak —- k o 3 ST Mii mm v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele priporoča tovarna slamnikov in klobukov Franc Cerar, d. z o. z. Oomlale. Podružnica Ceile, Gosposka ulica št. 4. NOTO! NOVO! Kras vsake knjižnice, sprejemnice En hiše, najlepši in najvrednejši holišni dar za mladino in odrasle: PMTiitA ZA OECO Tekst napisal Tone Gaspari. Ilustriral M. Gaspari. Cena navadni Izdaji Din 25*—, luksuzni Din 3©*—. Knjige testne založbe. Albreht Ivan-Gaspari Maksim: Mlada greda............ Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. Splošna knjižnica št. 7......................... Golia Pavel: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah. Splošna knjižnica št. 11........................ Meško Ksaver: Volk spokornik ....................... Milčinski Fran: Mogočni prstan. Narodna pravljica v štirih dejanjih. Splošna knjižnica št. 12...................... Ruskin John-Furlani Lj.: Kralj zlate reke........... Knjige tule založbe. Ivan Albreht: Zelena livada. Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic iz domačih in tujih krajev...................... Moj zverinjak, knjiga s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas . . • . .......... . . Moji Ijnbčki, živalske slike za naše malčke, na trdem močno vezanem kartonu . , • .................................. Mladi slikar, 10 tiskanih predlog za poharvanje z akvarei-barvami ali pastel-barvniki . . .............. Črnipeter, staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra ............. Cene se razumejo brez poštnine. —— Broš. Vez. 15 — 12*— 17 — 12— 17-— 23-50 34 — 12— 17— lil Din 15— „ 6— . 15— „ 4— . 4— 1L tečaj za mošiio in damsko hrojenje se otvori dne Z. januarja 19ZL Poučuje se po najmodernejših krojih za DAME in GOSPODE. — Skiciranje modelov. — Specialni tečaji najmodernejših francoskih krojev „POIRET“. Priglasi d® 2®. decembra 1923. Konceslouirani, od deželne vlade vsposob!:eni učni zavod za krojenje Ljubljana, Židovska ulica liev. 5. Izdelava In razpošiljanje najmodernejših KROJEV PO N1ERI1 Izdaja in tisk» »Zvezna tiskarna in kniiaarna« v Ljubljani.