Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 8, ' dvoriSču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * i Anonimni dopisi se ne uva-iujejo. HARODHI DNEVNIK Upravništvo: Sehilleijeva cesta štev. 8, Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: » celoletno ... K 25 — polletno ... K 12-60 četrtletno ... K 6'bO mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno . . . K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30*-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. St. 290. Telefonska itevtlka 6J. Celje, v sredo, 21. decembra 1910. Čekovni reCnn «8.817. Leto n. LjudsKo štetje 1910. Slovenci! Zopet se bliža važen trenutek ljudskega štetja. Usodepoln bode za nas dan 31. grudna 1910, če se pokale naš narod kot slab, na drugi strani nam pa donese sigurno zmago z dalekosežnimi posledicami, Če se pokaže naš narod kot silen in ne zataji svoje narodnosti in našega jezika. Edini ta dan odloči o važnih interesih vsakega izmed nas. Po številu posameznikov, ki se bodo priznali k slovenskemu ali nemškemu občevalnemu jeziku se bo računalo v bodoče število slovenskega iti nemškega naroda. Na to število se bo ozirala vlada pri vstanavljanju šol, po tem se bodo merile pravice tem ali onemu narodu, po tem številu bo lahko došlo večje ali manjše število slovenskih sinov v javne urade. Zatorej naj priglasi vsak Slovenec vestno samo slovenski kot svoj občevalni jezik! Kdor izmed naših bi se priglasil k tujemu občevalnemu jeziku,bi izdal s tem največje svetinje svojega naroda. Nikomur, kdor se javi kot Sovenec, se ne sme zgoditi najmanjša krivica. Vlada sama je to opetovano priznala. Vsem političnim uradom je bilo strogo naročeno, da ne smejo trpeti nobenega nasilja in nobenih krivic. Poklicani činitelji bodo gledali na to, da se vam ne zgodi nobena krivica! Slovenci, nastaja odločilen trenutek. V tem trenutku računa narod na vsakega posameznika in je prepričan, da vsak zaveden Slovenec in Slovenka stori -svojo dolžnost! Pri ljudskem štetju naj se ravna vsak po sledečih pravilih: 1. Vsak Slovenec naj se pod vsemi pogoji priglasi k slovenskemu občeval-aemu jeziku! 2. Nikdo naj ne zapiše poleg slovenskega tudi nemški občevalni jezik. Kajti zgodilo bi se potem lahko, da bi slovenski jezik bil v rubriki »občevalni jezik« prečrtan. 3. Poglavarji rodbin označite pri vsakem članu vaše rodbine izrečno slovenščino kot občevalni jezik. Po predpisu morajo poglavarji rodbin tudi za gluhoneme, neumne in druge določiti občevalni jezik. 4. Polnopravne osebe, katere živijo s tujimi ljudmi v ednem gospodarstvu, torej učenci, pomočniki, dekle in druga dru-žinčad, imajo po zakonu pravico, sami odločevati o svojem občevalnem jeziku in ne morejo biti torej k ednemu ali drugemu jeziku biti prisiljeni. 5. Vsak Slovenec, kateremu bi se za to, ker se označi kot Slovenca, na kakršenkoli način grozilo, naj to takoj naznani pristojnemu uradu (v Celju, Mariboru, Ptuju, magistratu, drugod okrajnemu glavarstvu ali pa namestniji v Gradcu.) Če mu ti uradi ne bodo takoj pomagali, naj se obrne na c. kr. ministerstvo za notranje stvari na Dunaju in istočasno na slovenske državne poslance, ki bodo radi pomagali. Ravno to naj store tisti, ki so zvedeli o kakem pritisku na druge ljudi. 6. Ce bi števni komisar pri izpolnjevanju rubrike občevalni jezik si dovolil kake neumestne opazke ali pa celo koga h kacemu jeziku silil, naj se ga v spodobni obliki takoj poduči in naj se mu zagrozi z naznanilom pri uradu. Ce to ne pomaga, naj se sestavi pritožba na c. kr. okrajno glavarstvo in naj se stvar naznani slovenskim poslancem. 7. Vsakdo naj se prepriča sam, če je rubrika občevalni jezik bila od komisarja pravilno izpolnjena in naj se takoj pritoži, če to ni bilo tako. 8. Vsak zaveden Slovenec agituj med nezavednimi, da se priglasijo k slovenščini kot občevalnem jeziku! (Politični odsevi. Proti pravosodnemu ministru Hochenburgerju. — Gosposka zbornica v službi »humanitete«. — Vprašanje prekopov. — Iz hrvaškega sabora. Zadnje dni smo poročali tudi v našem listu o krčevitem trudu Nemcev, da bi vzdržali pravosodnega ministra Hochenburgerja na njegovem mestu. Lancirajo se v svet — kakor smo javili v pondeljek — celo vesti, da je zelo priljubljen pri prestolonasledniku, kateri da ga je določil za »velike« čine. Namigava s tem na dejstva in želje prestolonasled-nikove. katere je označil naš londonski dopisnik minuli pondeljek. V avstr. slovanskem tisku je bilo doslej razmeroma malo resnega odpora proti Hochenburgerju. Kampanjo proti njemu je pričel ,Slav. Tagbl.' na Dunaju z uvodnikom, v katerem odločno in v ostrih besedah protestira proti temu, da bi bil dr. Hochenburger v novem kabinetu nositelj pravosodnega portfelja. V članku se obširneje bavi s krivicami, katere je prizadel ta minister slovanskim narodom, zlasti Slovencem. Dr. Hochenburger je bil orodje nemških nacijonalcev in je kot tak pov- sod skrajno krivično nastopal. Zaradi tega je že prej malenkostno zaupanje v avstrijsko justico pod njegovim režimom še bolj bilo omajano in v slučaju, da bi Hochenburger bil tudi v novem kabinetu nositelj justičnega portfelja, bo zaupanje v našo justico popolnoma izginilo s površja. Justični minister Hochenburger je bil v svojem poslovanju Slovanom skrajno krivičen in zaradi tega so Slovani opravičeni, da se proti njemu z vso odločnostjo bore in da preprečijo, da bi bil Hochenburger tudi še nadalje član novega kabineta. Članek konča z besedami: »Er ist es gewesen, er wjrd es nicht mehr sein!« * Socijalno zavarovalni odsek nadaljuje svoja posvetovanja o novem zakonu glede zavarovanja proti starosti in nezgodam. Kak težek boj bo imel ta zakon prestati v gosposki zbornici, nam kaže poročilo o včerajšnji seji te zastarele korporacije in v resnici prave coklje modernega socijalnega razvoja v naši državi. Gosposka zbornica je imela včeraj popoldne ob 3. plenarno sejo, v kateri ji je predvsem ministerski predsednik baron Bienerth naznanil, da je s celim svojim kabinetom podal cesarju demisijo in da je cesar to demisijo tudi sprejel. Baron Bienerth je radi tega prosil gosposko zbornico, da naj nujno reši zakonske predloge, ki so jej predloženi in ki so bili v poslanski zbornici že sprejeti. Nato je bil soglasno sprejet proračunski provi-zorij v 2. in 3. branju. Nato je zbornica razpravljala o prepovedi nočnega dela delavk v industrijalnih podjetij, da se namreč prepove industrijcem ponoči imeti zaposlene delavke. Ta zakonska predloga je bila v poslanski zbornici soglasno sprejeta. Člani gosposke zbornice pa so v interesu industrijalcev sklenili, da gre ta zakonska predloga predaleč, četudi jim je član gosposke zbornice prof. Filipovich dokazal, da s tem zakonom pride Avstrija šele za drugimi državami, ki imajo to socijalno vprašanje že zdavna urejeno. Vendar je bila predloga odklonjena in izročena nazaj komisiji. Poročevalec knez Schonburg je nato poročal o podaljšanju poslovniškega provizorija, na kar je bila tudi ta zakonska predloga v drugem in tretjem branju sprejeta. — Ali ne bodo enaki človekoljubni čini povzročili tudi enkrat pri nas po angleškem vzorcu ustavne krize? * Konference med Nemci in Poljaki pri »političnih zajutrekih« g. Kozlowskega so pokazale, da je med enimi in drugimi glede gradnje prekopov manj soglasja ko kedaj poprej. Praška »Union« je zavzela k temu vprašanju tudi zelo ostro in preg-nantno stališče Čehov. List izvaja: Poljaki vztrajajo na tem, da se zakon glede prekopov iz 1. 1901 nemudoma izvrši in odločno zavračajo vsako odškodnino. Nemci, opiroma zastopniki planinskih dežel pa so izjavili, da bi zahtevali poleg alpinskih železnic tudi še alpinske prekope. Pravijo, da al-pinske železnice itak samo služijo hitri zvezi severnih dežel z Adrijo. Poleg tega pa te železnice itak ne tečejo skozi Tirolsko in večji del Štajerske. »Union« pravi, da trditev, kakor bi alpinske železnice bogvekaj pomenile za severne dežele, ni popolnoma resnična. Kajti iste imajo po Labi naravno zvezo z morjem, katero hočejo nekateri z izjemnimi tarifi za prevoz blaga v Trst le oškodovati. — Od nas ne trdi nikdo, da ni važna pot čez Trst in se tudi nikdo ne upira naravni politiki, katera se trudi okrepiti tržaški promet. Vendar pa se moramo upirati temu, da bi se cvetoč promet po Labi uničil. Nasprotno, mi ga moramo podpirati in krepiti — in temu namenu služijo ravno prekopi. Glavni ugovor proti gradnji prekopov, češ, da se nc bodo rentirali, je ničeven, ako se pomisli, da gre tu za interese 80% avstrijskega prebivalstva, ki v resnici plačujejo večji, del državnih izdatkov. Ako bi odločevalo pri gradnji alpinskih železnic le vprašanje rentabilitete, potem se gotovo ne bi gradile. — Iz tega se vidi, da se bo bil za gališke prekope velik boj v parlamentu, v katerem morda ne bodo toliko odločevali narodni kakor gospodarski interesi, ki pa utegne privesti do popolnega cepljenja poljsko-nemškega bratovstva. • Včeraj je bil zopet otvorjen hrvaški sabor in sicer v dvorani zagrebške mestne hiše. Poslanec Barčič je kot najstarejši član sabora prebral kraljevi reskript, s katerim se sklicuje hrvaški sabor. — Od poslanca Radiča je bila sestavljena na predsednika interpelacij^, kaj je ukrenil proti postopanju hrvaških delegato v ogerskem drž. zboru, ki se tam vedejo popolnoma nehrvaško. Predsedn. Barčič je odgovoril, da nima na to nobene ingerence. Med govorom Stjepana Radiča je prišlo med poslan. Superino, Budo Budisavljevičem in Antonom Radičem do ostrega prepira glede izjave Stjepana Radiča. Stjepan Radič je namreč zatrjeval, da je vsled velikega vpliva, ki ga imajo na Hrvaškem Srbi, prišlo tako daleč. Predsednik po starosti Barčič je na to odgovoril, da nima na to. kar delajo hrvaški delegati v ogrskem državnem saboru, nikakega upliva. Nato so podali poslanci svoja pove-rilna pisma. Sabor se je razdelil v 5 verifikacijskih odsekov in predsednik Barčič je sejo za tako dolgo prekinil, da se volitve verificirajo. Stjepan Radič je sicer protestiral proti tej zakljačitvi, toda poslanci so že zapustili zbornico. — Vprašanje, kdo bo bodoči predsednik hrv. sabora, še ni popolnoma rešeno. Priporoča se bivšega podbana Vlad. Nikoliča. Koalicija se še ni izrazila glede tega predloga. Štajerske novice. v Današnji številki „Nar. Dnevnika" smo priložili za naročnike izven Celja pozivnice in izjave za naročevanje „Slov. Naroda". Prosimo da se izjave čimpreje, najkasneje pa do 28. dec, izpolnijo iu pošljejo upravništvu „Nar. Dn." v Celju. Na delo za naše časopisje! K združitvi »Nar. Dnevnika« hi »Slov. Naroda« piše »Slov. Narod« sledeče: »Združenje »Nar. Dnevnika« s »Slov. Narodom« je naše nasprotnike, klerikalce kakor Nemce prav neprijetno presenetilo, ker so tako eni kakor drugi spoznali, da je zanje to veliko neugodnejše. Ne čudimo se nič, da skušajo delati težave in bodo storili kar bo mogoče, da preprečijo namen tega združenja, a kaj boljšega bi si bili že lahko izmislili, kakor to čenčanje o bankerotu Narodne stranke na Štajerskem. Kdor stvar trezno presodi, mora priznati, da je združenje »Nar. Dnevnika« s »Slov. Narodom« za narodno in napredno stvar le jako koristno. S tem, da se ustanovi pri »Slov. Narodu« poseben oddelek za Štajersko in da bo imel »Slov. Narod« lastno redakcijo v Celju, bo zagotovljeno, da bo »Slov. Narod« popolnoma nadomestoval »Nar. Dnevnik«. — Razloček pa bo ta, da se bo »Slov. Narod« svobodnejše gibal, kakor se je vsled celjskih razmer mogel »Nar. Dnevnik«. Tega so se Nemci hudo ustrašili in ravno tako klerikalci. Vsled združenja obeh listov bo na Kranjskem in Primorskem nastalo večje zanimanje za štajerske stvari, na Štajerskem pa večje zanimanje in boljše poznanje kranjskih in primorskih zadev, kar bo slovenski stvari in čutu skupnosti le na korist, klerikalcem in Nemcem pa na škodo.« Objednem pozivamo vse naše naročnike in somišljenike, da si naroče po Novem letu »Slov. Narod« ter objednem pridno zalagajo štajersko uredništvo »Slov. Naroda « v Celju (to je objednem naslov) z dopisi in novicami. Celjske novice. V novi ulici je padel včeraj dopoldne neki dečko s kolesa in se je lahko ranil. — Pri Štefančiču v Zavodni, kjer ima železničar-ska godba svoj lokal, je nekdo ukradel jedno trop-peto. — Neki Amšl je kradel po Zavodni purane. Ker so mu prišli na sled, je, neznano kam, pobegnil. ..Klub slov. trg. sotrudnikov" v Celju priredi, dne 6. januarja 1911 v vsih prostorih gostilne »Skalne kleti« obširno veselico s plesom. Igrala bode ciganska godba. Vspored se naznani v kratkem. Opozarja se že sedaj cenjene gospode in dame na to prireditev, kjer se bo nudila vsakomur najlepša zabava. v I« Celja. Zbolel je tnkaj trgovec Jolius Raknsch; moral se je podvreči operaciji. Amputirali so mu levo nogo pri gležnju. Stanje bolnika se je baje zboljšalo. Iz Maribora. V nedeljo, 18. grudna, se je obhajala v Studencih božičnica za slov. otroke, ki ste jo priredili tukajšnja Ciril-Metodova podružnica in »Slov. kršč. soc. zveza« skupno. Božičnico je obiskalo čez 150 otrok, veliko starišev, kakor tudi gostov iz mesta. Prostorna Tkalčeva gostilna je bila natlačena do zadnjega kot čka. Gosp. prof. dr. Medved, načelnik CM podružnice, je otvoril slavnost in tako govoril otrokom na srce, da je bilo ginjeno malo in veliko. Res, nekako milo se ie storilo človeku pri srcu, če je opazoval te malčke, ki so popolnoma slov. otroci, pod dosedanjimi razmerami pa za slov. narod skorej vsi izgubljeni! Vsak si je v duhu rekel,te si moramo reSiti! P.rav ljubke so bile deklamacije in pesmice različnih domačih' dečkov in deklic, ki so nastopali sigurno, da je bilo veselje. Na koncu še nas je'iznena'dilo' vbrano petje domačega pevskega zbora, ki nas je razveseljeval še dolgo po končanem »obdarovanju«. Da se je božičnica lahko obhajala tako dostojno, imamo se zahvaliti CMD, SKSZ in tukajšnji »Posojilnici«, ki so nam dale na razpolago znatnih zneskov. Dalje gospe Omahnovi in gospici Lenartovi, ki ste posebej nabirali prispevkov za božičnice. Ne smemo tudi pozabiti onih narodnih dam iz mesta, ki so darovale toliko domačega peciva in s tem posebno razveselile našo mladež. Konečno še se moramo zahvaliti za prijazno sodelovanje naših domačinov posebno pa obitelji Bendetovi in gospici Voka-čevi, ki so se toliko potrudili za dobro stvar. — Imenovana gospica še je nabrala v Studencih posebej precejšnjo svoto denarja. Prepričani smo, da nam ostane ta božičnica vsem v dobrem spominu in da bo vplivata ugodno na razvoj slov. šolstva v Studencih. Upamo, da se bo lahko vršila prihodnje leto že pod lastno streho. Slovenskim Studenčanom pa polagamo na srce, naj storijo tudi v prihodnje svojo dolžnost in gredo po začeti poti naprej! —gl—Pripomba uredništva. Po predstoječem poročilu se opazovalcu dozdeva, da gospoduje v Mariboru angelj miru in da se je tam posrečilo vsaj v šolskem oairu spraviti obe stranki pod en klobuk, z eno besedo, da se tam obe stranki enako zavedate svoje narodne dolžnosti. To bi mi tudi Mariborčanom, ki se imajo boriti za svoj obstanek na štiri strani, iz srca privoščili! Kaj pa poreče k ti »slogi" dejstvo, da so najbolj kričavi klerikalni prijatelji slov. mladina (dr. Korošec, dr. Hohnjec in cela vrsta enakih) od točno odklonili, da bi kaj prispevali k božičnicam in so dotične dame tako rekoč moralno postavili pod kap ? Upamo, da so merodajni krogi ta migljaj razumeli in bodo tudi v prihodnje iz tega konsekvence izvajali. (Pripominjamo, da pišeta dr. Korošec in dr. Hohnjec najbolj kričave »narodne« Članke za »SI. Gosp.« in »Stražo«. Iz Maribora. Z. 20. t. m. se je tukaj otvo-rila zopet slov. brivnica. Vsi Slovenci iz Maribora in okolice se opozarjajo na to ter prosijo, da bi podpirali to narodno podjetje. Brivnica se nahaja v Tegethovovi ulici 22. Prevzel jo je J. Oredlič od g. Bergleza. Svoji k svojim. Vlomi v Mariboru. V pondeljek zvečer je vlomil nekdo v prodajalno izdelovatelja inštrumentov I. Perza. Odnesel je srebrno remontoir-uro z dvojnim pokrovom in eno pozlačeno remontoir-uro, potem 70 komadov 2vinarskega in 12 komadov 20-vinarskega denarja. —. V pondeljek po noči so neznani zlikovci vlomili v gostilno Antona Inkreta v Krčevini pri Mariboru. Spili so nekaj vina ih pojedli kruh in sir. Potem sp odprli nabiralnik za uboge šolske otroke in pokradli ves denar. Ker niso našli yeč gotovine,, so,se podali v kuhinjo, kjer je spala dekla: Vsled njenega kričanja se je prebudil gospodar; potepuhi so zbežali, ko so slišali prihajati gospodarja, skozi okno. — Mariborska policija je zvedela, da je v zadnjem času nek 601etni mož s polno belo brado nosil različne predmete kakor svilene robce, črevlje, žepne ure itd. k stranki Na-mesnik v Koroški ulici. Preiskava je pokazala nepričakovan rezultat. Našli so 16 svilnatih robcev, svilnatih predpasnikov, volnenih kril, 3 pare dam-skih suknenih čevljev, 2 žepni uri itd. Marija Na-mesnik in njena mati Uršula Namesnik sta kupovale te stvari za slepo ceno. Prvo so izročili okr. sodniji. Lastnikov ukradenih stvari še dosedaj niso našli. v Lmrl je v Gornji Radgoni v pondeljek večer župan, gostilničar in posestnik Janez Kiirbis. Bil je strasten Nemec. v Kuga na gobcu In parkljih se je v zadnjem času razširila tudi v večih občinah mariborskega pol. okraja. Okužitvi lahko zapadejo nele goveda, ovce, koze in svinje, ampak tndi ljudje. Ljudje se morejo okužiti vsled uživanja surovega ali ne zadostno kuhanega mleka iz okuženih hlevov, pa tudi vsled uživanja sirotke, surovega masla iz takega mleka itd. Zato se svari pred uživanjem surovega ali nezadostno kuhanega mleka. v Skrivnostni dogodek. Iz Ptuja se poroča: V noči 20. tm. ob pol dveh je začelo goreti v hiši davčnega eksekutorja Jožefa Horvata. Ogenj je izbruhnil v delavnici tamkaj stanujočega izdelovalca inštrumentov Janeza Simoniča, ki je vničil celo delavnico. Ko je Siraonič slišal v delavnici stopinje, je šel pogledat in pri tem je nekdo ustrelil. Siraonič je bil zadet v nogo in podal se je v bolnico. Pijonirji in požarna bramba so ogenj kmalu lokalizirali. Mestni policiji se je cela stvar zdela skrivnostna in trana, zato je Simoniča aie-tirala, ravno tako njegovega brata, ki je prišel 19. tm. v Ptuj. Iz Bizeljskega. Dne 31. dec. 1910 se vrši ob 6. uri zvečer pri g. Blažinčiču občni zbor »Ljudske knjižnice« na Bizeljskem. Po občnem zboru veselica, petje, godba na lok in ples. K obilni udeležbi vabi odbor. v Aretiran vlomilec. 22. letni vag«nt Franc Koletnik iz R^pičev (ptujski okrai), je bil 19. tm. aretiran radi zločina vloma in tatvina Vkradel je 17. tm. trgovcu SoStariču pri Sv. Vidn en zaboj jajec vrednih 123 K in dvema hlapcema perilo in obleko v vrednosti 25 K. Koletnik je bil še le 16. t. m. izpuščen iz 14 dnevnega zapora radi tatvine. Štajerski deželni1 šolski svet je imenoval definitivnega učitelja na ljudski šoli v Ormožu Viljema Hribarja definitivnim nadučiteljem na šti-rirazredni nemški ljudski šoli v Ormožu. Od finančne službe. Finančni minister je imenoval finančne komisarje dr. Valentina Ker-mavnerja, dr. Karla Nowotnyja finančnim tajnikom pri finančnem deželnem ravnateljstvu v Gradcu in finančnega komisarja dr. Jožefa Povaleja finančnim tajnikom pri finančnem deželnem ravnateljstvu v Ljubljani. Bivši poštoruskl župan obsojen. V Korneu-burgu sta 19. tm. stala pred sodiščem bivši župan v Poštorni Havliček in njegov tajnik, obdolžena prestopka zoper volilni zakon. Zagovarjal ju je poslanec dr. Stransky. Havliček je bil obsojen na 14 dni aresta, tajnik pa na en teden. Dr. Stransky je prijavil pritožbo ničnosti. V Splitu je umrl v pondeljek zjutraj biskup Nakič, zadet od kapi. Druge slov. dežele. Proračun mesta Pulj. Ministerstvo za notranje zadeve ni predložila proračuna mesta Pulj cesarju v sankcijo in sicer to zaradi tega, ker seja deželnega odbora, v kateri se je omenjeni proračun obravnaval, po odstranitvi hrvaškega deželnega odbornika ni bila sklepčna. Povod tej odstranitvi hrvaškega dež. odbornika je bil ta, ker se Lahi nočejo držati ob podržavijenju njihove laške gimnazije v Pulju dane besede, da sprejme šolo družbe sv. C.-M. za Istro v Pulju v oskrbo mesto ali dežela. Iz železniške službe. Postajenačelnik gosp. Lavoslav Pahor v Borovnici je resigniral na to mesto, prestavljen je kot revident v Liubljano; na njegovo desedanje mesto pa je imenovan g. Stroj. Književnost. v Kolera in kako se je moramo čuvati« To brošuro je kot 5 zvezek svoje »ljudske knjižnice" izdal urednik Vekoslav Spindler v Celju in se dobiva knjižica pri njem. Posamezen izvod stane 20 v in je treba poslati znesek bodisi v denarju bodisi v znamkah vnaprej. Knjižica je poljudno prirejena po hrvaški brošuri g. dr. Vladimira Vrabčeviča, ki je doživela 40.000 naklade, i Nujno potrebno je, da se med ljudstvom razširi j poznanje temeljnih pojmov o koleri in o obrambi proti njej. Zato toplo priporočamo slovepsko brošuro, ki se dobiva pri uredaiku Vekostatu Spind-lerju v Celju, ne le posameznikom v nakup ia proučenje,. ampak osobito vsem korporacijaa, krajnim Šolskim svetom, društvom, denarnim zavodom itd., ki jim je pouk lju stva v tako važni stvari pri srcu, naj jo naročijo v večjih n in jo razdele mfed ljudstvo. ■Vtis Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. ODLIKOVANJE PREDSEDNIKA OGERSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Budimpešta, 21. decembra. Uradni listojavlja, da je dobil predsednik ogerskega drž. zbora^Ber-czeviczy red železne krone 1. razreda za odlične zasluge, ki jih je pridobil v ogerskem javnem življenju. VELIK DAR ROCKEFFELLERJEV. Chicago, 21. decembra. Rockeffelter je daroval za tukajšnje vseučilišče 10 miljonov- dolarjev. Doslej je daroval za to vseučilišče skupno 35 miljonov dolarjev. NESREČA NA ŽELEZNICI. Olomuc, 21. decembra. Na progi med olomu-škim severnim in hudolinskim tovornim kolodvorom je nek premikajoč vlak povozil izvoščeka. —• 2 osebi ste ubiti, 2 težko ranjeni, ki sta p^ poroči!« »Pozora« tudi že včeraj umrli.' PRESTOLONASLEDNIK V BUDIMPEŠTA Budimpešta 21. decembra. Cuje se, t>5 Anončni bir6 Rudolf Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2. i ! iH92 ." -H 8* *• ■ bo vb : : iz V A isfC m g • SVOiPC -f fifmi Za Božič ' ~inilBIG Novo leto SIE STIMMrSEINfJ HlSffl TBAUL-MABK. in slovenske plošče z najnovejšimi posnetki, nadalje pisala, drsalke, otroške sanke, samovare, čajne opreme ter vsakovrstne'hišne in kuhinjske predmete, stojala 647-5 za božična drevesca. Peter Majdič, veletrgovina „Merkur", Celje »i n n=ii 11— n- LISTEK. Kondelik in zet ; oižj Vel vara. 37 CeŠki spisli Ignšt Hernnann. — Posloveni! Stanko Svetina. Vejvara ni vedel takoj, ali govori tast norče-vaje ali resno, in je gledal ves zmeden zdaj enega, zdaj drugega. Posebno vest o gospej Mukn-Šnablovi ga je vznemirila. Dobro se je spominjal, kako kašo mu je skuhala, ko je prišla prvič sem tn ni mu prišlo na misel, kaj je danes zopet hotela. »No, oče zopet govori, samo da govori«, je hitela gospa Kondelikova, ko je opazila, da Vejvara ne ve Hod in kam. »Frana ni nihče iskal in nihče mu ni hotel ničesar. Danes so vsi iskali samo očeta. SedL Fran, dobiš kavo in izveš vse. Potem pa pojdem a«-jia sprehod.« . > Gospa je šla v kuhinjo, da postreže zetu, medtem pa sta oče Kondelik in teta Katinka pripovedovala Vejvari dogodke današnjega dne in sta se pletla drug drugemu v govor in začenjala vselej od kraja. Čez dvajset minut je vedel Vejvara vse, večkrat povedano, da bi lahko delal iz tega skuš njo. »Kaj pravite k vsemu temu?« je vprašal na koncu mojster Kondelik. »Pravzaprav sem vesel, da nisem bil zraven«, jle rekel Vejvara prav nič junaško. »In mislim, da mef gospa Muknšnablova ne bi pogrešala. Za take stvari jaz? msem — vi ste to najbolje napravili sami — oče.« _ »Hvafa lepa!« je zamrmral mojster. »Svojih skrbi imam ^dovolj. Sicer pa, ko pride gospa Mukn-šnablica^Jrugič. jo pošljem k vam, da tudi vi kaj doživite.« »Bog obvari«, je vzdihnila gospa Kondelikova popolnoma odkritosrčno. »Zgodilo se je po njeni želji in volji, tako da bomo imeli pred njo mir. — Dvoje^talcib vizit na dan popolnoma zadostuje. Čudila serfevse. da je gospoda Pajtlšmida tako hitro poslala sem.« »Ona kuje železo, dokler je razbeljeno, draga mofa^He menil mojster. »In pripravi se, punca, da jO^tffi^ najpreje zopet zagledaš — gotovo nas pride^&Vabit na svatbo ...« »Ne govori 6 volku, stari«, ga je posvarila gospa. »Sicer pa to ne pojde tako hitro, od danes do jutfi. Oklici, priprave, to traja nekaj tednov...« »Pri nji?« je zaklical mojster. »Ona se prej postavi na glavo, samo da napravi vse do pusta, boš videla. Samo da se gospod Pajtlšmid ne skujte — ostalo uredi ona z obratno pošto,« Gospa Kondelikova se je ozrla na teto Katinko in izraz na njenem obrazu je očividno izdajal strah,, kaj se vse zgodi. Gospej se je zdelo, da se nekaj zgrinja nad njeno glavo. Trudila se je, da bi to pregnala, vstala je in je rekia: j »No, otroci, sedaj smo gotovi, pripravimo se za Sprehod.« »Ali je gospoda še doma?« se je ozval za vrati glas. Gospo Kondelikovo je stresel mraz. »Moj Bog, to sem vedela!« Trikrat je potrkalo na vrata, ki so se takoj potem odprla, in na pragu je stala — v tem trenotku n^jg^nj pričakovana in najmanj vabljena — srospa-Muknšnablova. »Gospa Kondelikova, dragi gospod! - ne je-adte se, da sem zopet tu, toda ne bi prenesla do jutri, ne zaspala bi s tem. Srce nit poskakuje —-morala sem priti sem k vam, da se vam zahvalim, Pripeljala bi tudi Lotinko, toda ta je vsa razburjena in od radostnega joka ima oči vse rdeče, kakor bi jo s koprivami pošegetal.. ,•< Pojav gospe Muknšnablove je vse tako presenetil, da ni mogel nihče izmed domačih ziniti besedice. Vsi so stali v tem trenotku kakor odreve-neH. Gospa Kondelikova je čutila kako se ji tresejo kolena. »Dragi gospod«, je zopet zaklicala gospa Muknšnablova in je razprostrla roke, da se je zdela kakor mlin na veter (in mojster se je v tem trenotku nehote umaknil, ker se ie bal, da ga ženska hoče objeti ali še celo poljubiti), »dragi gospod — kako naj vam poplačamo! Tc, kar ste danes naši Lotinki napravili, ni samo prijateljski čin, ampak naravnost očetovski. Ti moj Bog, gospa Kondelikova, kako ste srečni, da imate takega gospoda in očeta — tu se vidi, kaj pomeni v rodbini mož! Gospa Kondelikova, danea je najsrečnejši dan mojega življenja, razui. onega, ko pojde naša Lotinka z gospodom Pajtlšmidom pred oltar. Jezus, Marija, ne jezite' se name, ker sem tako vseobče vesela, toda vi si ne morete misliti, kako mi je nri srcu, ljuba, draga prijateljica ----« Gospa Mul:nši;:b!ova ni končala. Skočila je t;;k0 naglo pokoTui kakor odleti čep iz soda, njena do'ga koščena postava se je sklonila naprej in predno se je go p i Kondelikova zavedla, je radia blažena mati Lotinkina nanjo, objela jo je z dolgimi rokami kakor polip, pritisnila jo na široko, trdo oprsje in na ustna gospe Kondelikove je padel velikansk, moker poljub širokih in tenkih ustnic gospe Muknšnablove. Ko je mojster Kondelik videl ta nepremagljiv izbruh, ko je slišal glasno mlaskanje, ga je zazeblo po vsem telesu, ko je pomislil, da je ta izjava burne zatfv^le bila pripravljena najbrže njemu in da se ji je ubranil samo ker se je o pravem času umaknil. Da~1fi se pa pošteno ognil podobni ne- varnosti — zakaj težko je bilo uganiti, kje in kako se prekipevajoči čuti gospe Muknšnablove končajo — in je stopil za mizo in za Vejvaro. Ako mora pasti še kdo kot žrtev vnetosti gospe Muknšnablove, naj bo to njegov zet, Toda zdelo se je, da gospa Muknšnablova srečno in mehko počiva na prsih gospe Kondelikove. Sicer pa se je v tem trenotku njeno ginjenje izlilo v polnem teku v solze, ki so ji tekle po licih, spremljane od glasnega ihtenja, tekle čez brado in padale na obraz manjše gospe Kondelikove in razun tega ji je še stlačila oprsnik. »Gospa Kondelikova«, je govorila gospa Muknšnablova pretrgano, »do smrti ne pozabim tega vam in vašemu gospodu! V ogenj pojdem za vaju — vidva sta osvobodila mojega dragega otroka! Gospod Pajtlšmid je prišel od vas ves iz-premenjen in ves vesel, da mu gospod Kondelik poslika sobo in kuhinjo! In takoj je začel iskati v svojih listinah — domovinski list, krstni list — o, to ima vse v redu, kakor uradnik — takoj sem vse vzela, in ko ne bi bila nedelja, bi bila že v župni-šču! Toda jutri zjutraj bom vse uredila — moj Bog, zadržkov ni nobenih — vsi trije oklici so lahko naenkrat — Lotinka je samostojna — ima svoje stvari tudi v redu — zakonu in cerkvi se ugodi — predpust je v začetku — jaz znorim od veselja! In vse to je napravil tule gospod Kondelik. Roko mu pride Lotinka poljubit, roko mu poljubi, gopa Kondelikova — to si je od nje zaslužil. In zato nisem imela miru, gospa Kondelikova, takoj sem se oblekla in pritekla k vam, da se vam zahvalim. Zase, za hčer, za ranjkega svojega gospoda — vseobče! Bog naj vam to povrne na otrokih!« In kakor da bi šele sedaj opazila, da niso sami, je spustila gospo Kondelikovo. ozrla se je okrog in je zaklicala: »Ti moj Bog, tu je mlada gospa. Kakor roža, kakor roža! Bog naj vam ohrani očeta in možič-ka tudi, mlada gospa!« Skočila je k Pepici, stisnila ji je roko, dvignila desnico in jo pobožala po obrazu. In že je streljala z očmi na teto Katinko, »In gospa teta, kaj ne da res, teta Urbanova? Vi me še ne poznate, toda jaz imam čast, ker sem slišala o vas, gospa teta, kar sem slišala. Ah, taka dobra sorodnica, ki bi srce razdelila z rodbino. — Kdo je ne bi poznal!« Vpognila je kolena, klanjala se Katinki in jo prijela za roko. »In tukajle naš gospod Vejvara! Kakor zrelo jabolko — i, no, zakonski stan tekne. Moj Bog, ko ste pri nas stanovali, ali vam je prišlo na misel, da bodete imeli tako gospo — iz nje bo mamica, kaj? In ljubeznivi otročički m lepo po mamici — no, po očetu, tudi, to se razume. To bodete ponosni, gospod Vejvara, ko pojdete z gospo ven in za vama pestunja s takim okroglim j ezuščkom v pla-ščku do tal. Hitro bo to, gospod Vejvara, hitro — no pa saj vi že veste, kaj ne da?« Pepici je stopila vsa kri v glavo in stala je tu kakor goreč plamen. Naenkrat ji je bilo, kakor da pade, tako se je soba pod njo zavrtela in oprijela se je stola, da ne bi zgubila ravnotežja. Vse to je govorila gospa Muknšnablova, kakor da bi ji bili pisali, da naj jim pride to povedat, in njeno obličje se je širilo pri tem v nasmehu, da se je zdelo, kakor bi se razlival. Pasla je oči na zadregi mlade žene, ki si ni upala pogledati od tal. »Da, da«, je nadaljevala, »mlade gospe se vedno takole zardevajo, prvič. Toda to je tok sveta, gospa Vejvarova — saj vam pomore zibati on, najdražji gospod Vejvara, in kako rad. Saj zato se mladi ljudje ženijo in možijo. In nihče ne more dočakati, da je oče.. In kaj gospa Kondelikova tukajle, ti moj bog, nihče ne bo verjel, da je to babica — saj je kakor starejša sestra. Pri moji veri, ako pojdete z vnukom, vsak bo mislil, da je vaš, gospa Kondelikova — vseobče. In pri moji kokoši, pristojalo bi vam to kot mamici...« Gospa Kondelikova je v tem trenotku videla prikazen. Nekje nad glavo — slišala je popolnoma gotovo — je zaropotalo — da, sedaj pade nanjo strop. Ni vedela kam z Očmi, gledala je gospo Mu-knšnablovo in vendar je ni videla, kakor bi ji pala na oči nekaka mrena. Na njenem obrazu se je razprostiral izraz velikanskega Strahu, kakor bi jo bili zalotili pri slabem dejanju, in ta izraz je obenem prosil usmiljenja. In tu je gospa Muknšnablova, ki je — kakor se je zdelo, imela več čutov kakor drugi ljudje ali vsaj veliko bistrejši voh in vid — takoj uganila, kar bi bila gospa Kondelikova pred celim svetom tako rada zatajila, pristopila je k nji, prijela jo za roko in je zaklicala: »Ali res, gospa Kondelikova? Vi tudi? Ti moj bog, da nisem takoj na to pomislila. Bog vas blagoslovi!« — In predno se je mogla gospa Kondelikova ubraniti, ji je pritisnila gospa Muknšnablova na obraz zopet dva dobro namerjena in sočna poljuba. Držala je še gospo v objetju, gledala je čez njeno ramo in je zaklicala mojstru Kondeliku: »Dragi gospod, nad vami se je raztrgala vreča sreče! Ded in oče obenem! Kaka harmonija je v vaši rodbini! To se ne najde vseobče, verujte mi, da se ne najde. Ah, kadar pride k meni Lotinka s tako novico, mislim, da mi bo počilo srce. In komu se moramo za to zahvaliti, gospa Kondelikova? Samo vam in dragemu gospodu tukajle. Ah, ko bi bil dočakal to moj rajnki gospod! Saj jutri, ko bom vse obhodila, grem takoj po obedu na pokopališče in vse mu na grobu povem in mu porečem; In veš,, dragi rajnki moj, kdo je vse to napravil? Gospod Kondelik. Potem pa mu tudi pošepetam — da ne bi nihče izmed sosedov slišal —: In veš, moj dragi rajnki, da bodo imeli pri Kondelikovih in Vejvarovih krst, dva krsta naenkrat?« Nihče ni gospej Muknšnablovi odgovoril. Gor spa Kondelikova in Pepica sta še goreli v velikanski zadregi nad odkritjem svoje skrivnosti, mojster je stopical za mizo, Vejvara je požiral z očmi Pepico z izrazom velikega vprašanja, ali je vse to res tako, kakor pravi gospa, in teta Katinka je stala tu in ni vedela ne kam ne kod. Sedaj je pristopila k nji gospa Muknšnablova: »Tetica zlata, tu vas čaka važna naloga. Čuvajte pridno nad tema dvema mamicama — vi imate za to čas in srce. In če bi se nekoč kaj zgodilo, draga tetica, da si ne bi znali pomagati in ne bi mogli biti povsod — pošljite po mene, prišla bom sem kakor veter. Slednjič se je poslovila. Niti sedaj ni nihče govoril v tem vseobčem presenečenju, samo hripavl glas gospe Muknšnablove je napolnjeval sobo. Poslovila se je od obeh gospa, kakor se ne bi mogla od njih odtrgati, stisnila je mojstru Kondeliku roko in ga pri tem neizrečeno blagoslavljala, z Vejvaro se je poslovila kakor mati in ko je odhajala, je potegnila teto Katinko za seboj v kuhinjo. S kimanjem ii je namignila, da ji hoče še nekaj povedati. »»Gospa tetica«, ji je šepetala, da ne bi Katinka slišala, »prav nič ne bodite v zadregi in pošljite po mene, ako bo potreba. Naj bo podnevi ali po noči, takoj bom tu kakor na konju. Veste, gospa tetica (matrona se je sklonila in je zašepetala Katinki na uho), jaz sem prevzela po smrti svojega gospoda gori kurz — ne delam tega vseobče, gospa tetica, ampak samo v znanih rodbinah in če se me posebej pozove — toda h gospej Kondelikovi pritečem magari tretji dan po smrti...« V drugačnih okoliščinah bi posvetila teta Katinka nepričakovani vesti gospe Muknšnablove, mnogo več pozornosti; toda sedaj ni imela časa, da bi se podrobno z njo pečala, zakaj bila je prepričana, da jo zdaj najbolj potrebujejo zraven v sobi. In stresla je roko gospe Muknšnablove, obenem je vneto pokimala z glavo, rekla s povdar-kom: »Da, gotovo!« — odprla dragi matroni sama kuhinjska vrata, dva skoka — in zopet je bila pri svojih. Skupina v obednici ni spremenila svoje pozicije. Pepica je še držala stol, mojster Kondelik se je zatekel za mizo k svojemu robcu, v katerega je potopil nos, ker ni vedel v tem trenotku storiti kaj drugega, Vejvara je menda ves nestrpljiv premišljeval o težkočah, kako bi prišel k svoji dragi ženici in gospa Kondelikova je stala tu kakor solnat steber. "Bilo je očividno, da je vsem nekako odleg-1 lo, ko je vstopila teta Katinka, zakaj teta Katinka je bila edina neutralna moč v teh spletkah, ki jih je gospa Muknšnablova povzročila vsled svoje prevelike vneme. Pa teta Katinka se je tudi zavedla, kaj mora storiti. Nabrala je obraz v smešen izraz, tlesknila z rokami in je zaklicala dobrovoljno: »Da si ni mogla zlomiti noge na stopnjicah, ta gospa Muknšnablova! Toda kar je res, je res, napravila je tem vašim skrivnostim na mah konec. Ti boš oče, Fran, in ti, Pepica, dobiš bratca ali sestrico. Tako, sedaj veste vse! No, ne stoj tam, Fran, in poljubi lepo svojo ženo...« Tu se je Vejvara odločil za naskok, toda predno je prišel k oknu, se mu je izmuznila Pepica v sosednjo sobo; ni mu preostajalo nič drugega kot bežeči slediti. Gospa Kondelikova je šele sedaj pogledala Katinko, prekrižala je roki in lomila prste, da so ji pokali v členih. Potem je vzdihnila šepetaje po polnoma vdano: »To je strašna oseba, ta Muknšnablica!« Mojster je stopil okoli mize, pristopil k nji, položil svojo roko na njeno polno ramo in je rekel tolažilno: »Počilo je, Beti, toda ne brigaj se za to. Je vsaj končano.Pravzaprav pa mislim, da je ta baba vse najbolje razluščila...« Po teh besedah je pritisnil mojster gospej Kondelikovi odkritosrčen poljub, obrnil se je hitro k teti in je zaklical: »In sedaj, punci, poglejta, kaj tam poleg onadva norčka delata. Odriniti moramo od doma, sicer pride ta Sibila še v tretjič!« XX. Lepo kašo je skuhala gospa Muknšnablova! Sprehod te nedelje — (to je one nedelie, ko je gospa Mukušnablova vsled svojega odkritja pripravila obema zakonskima paroma nehote tako veselo iznenadenje) — je bil podoben skoro begu. Po odhodu klepetave matrone je nastala v stanovanju Kondelikovih cela soparica, ki je padla najbolj na mater in hčer. Ven, ven, iz teh sob! Na sveži zrak! Zakaj obema gospema se je zdelo, da morata v tem poginiti. Toda niti prva niti druga so ni veselila sedaj skupnega sprehoda tako kakor drugikrat. Ko bi se mogli raziti takoj pred hišo. Tako je želela predvsem gospa Kondelikova. ¥ Zavrnite božična darila ako niso iz narodne veletrgovine R. Stermecki v Celju ker edino tam je izbira in dobra kakovost, Kdor ne ve kaj darovati, naj si ogleda izložbe in zalogo. m 39 Rojaki, spominjajte se prepotreb-nega Sokolskega doma v Brežicah. J sh If tuS li s šl d . 1l Es O- N VsaH poscstnIK Konj naj rabi le spložno znani ^originalni h ozobec UJ Ž z znamko I v" I Stoji modno i Vsaka neprilika izključena i Edino praktičen za gladka pota i Dobiva se v podkovalnicah in trgovinah z železnino. Svarilo Samo H ozobei bo pravi, ker bo te posebnega jekla Pazite ^a ponaredbe, ker drogi izdelki so iz slabega raaterijala. as- s-s Toifl-ov Talanda Ceylon čaj. 639 10-4 Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno ln brezobvezno razkazovanje stroja pri Zvezni trgovini V Celju. Pisalni stroj z vidno pisavo: jma . tefcaj na krog|ah prj yozu tečaj na kr0g|ah pri izseku, L. C. SMlTH & BROS tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu. 266 -42 Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj. Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajt) prospekt! 10 letno funkcijsko jamstvo! i \i Darujte dr. sv. Cirila in Metoda! C H H C H ! i wc i H C Delikanska izbira božičnih in nouo- letnih daril. Priča & Kramar 611 35-31 Celje. Edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega ■ = in modnega blaga. =—==— i\ o 5 o I 11 "I 51 11 R. DIEHL. žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. Postu« hran. račnn it. 54.866. - Telefon it. 48. - Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ====^= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju ,LASTNI DOM' Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 O O 9 Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ® e © dopoldne, e o o 54 £ pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©e©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © Edino narodno KamnoseSlfo podjetje tf m v; 'H prVa jttžnojtajerslja ((aronose^a Stavbena in umetna kam-noseika obrt 8 strojnim s:s obratom. ::: izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. tz različnih kamenov ln ::: cementa. ::: Špecijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prlžnic, kropilnih in krstnib ::: kamnov itd. ::s Brušenje, poliranje id strnganje kamena 8 troji.) im fli^ »Sfiliii™ ^r jj^ii i* ii .KiMg):- iwtajtrijjl(a družba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov lz rnzličnih marmornih vrst granitov ln sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Brzojavi: .Kamnoseška Industrijski družba Celje'. «6 8s§B Tlakovanje cerkva, dvoran ln hodnikov 8 Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj idočik marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;:; iavanje napisov v Iste. ::: •V- - jScj