Izfania vsak patftk dopoldne. Izdaja koneorcij Malega lista. Naslov; Mali list, Trieste, ea-sella centro 37, — Urad : via Imbriani 9-1II. Odgovorni urednik: dr. X>. BEBOŽ. POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTIM. NAROČNINA ju celo leto 1» L., poj 'eta 5 L .. četrt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L.t pol leta 12 L., četrt leta 6 L. TEDNIK ZA VICE IN POUI&* CENA OGLASOV IN OBJAV Za 1 om višine v 1 stolpen 4 I*. Pri 5 kratni objavi 20°L ' » obiavi 30./„. nr= ^Ttiestc . C. Cof , jBJSKO KNJIGA (Dr L3UBUANA _v_ Q.a Pri Mali koledar. Petek, 21. januarja: Neža (Janja). — Sobota, 22.: Vincencij, mučenec; Anastazij _ Nedelja, 23.: Zaroka M. DeT. — Ponedeljek, 24.: Timotej; Babila. — Torek, 25.: Spreobrnejo sv. Pavla. — Sreda, 36.: Polikarp; Pavla. — Četrtek, 27,: Janez Zlatoust; Vitaliin. — Petek, 28. : Julijan; Flavian. MALE NOVICE Otokar Rybar umrL V zdravilišču na Vračaru pri Belgradu j(J umrl 12. t. m. dr. Otokar Rybar za pljučnico v (52. letu starosti. Med primorskimi Slovenci je bil znam kot nekdanji voditelj edin jaške stranke. Slovel je /.a spretnega in učinkovitega govornika. zgodovino tržaških Slovencev je njegovo ime tesno spojeno. Po prevratu je moral le kraje zapustiti. Dobil pa je še udlitVejšo službo. Postal je jugoslovanski diplomat, polnomočni minister in v zunanjem ministrstvu načetaik oddelka zii mednarodne pogodbe. Sodeloval je tudi pri pogodlmli z Italijo. Rojen je bil v Postojni (njegov oče je bil češkega izvora). Poročen je bil z Zinko Kastelčevo iz Materije. Pokopali so ga v Belgradu Po katoliškem obredu z veliko slovesno-^jo 15. t. m. N. v m. p. ! Iz daljna Afrike Pošiljajo svojim dragim maj lepše pozdrave C»ec Ivan, Erzelj pri Vipavi; Kranjc Anton, Ponikve pri Sv. Luciji; Peric Jožef, Brežina. Iz Firence pozdravljajo slovenski fantje: Barič Jožef, Krajna vas; Sibelja Jožef, Škrbina; Lavrejičič Fran, Vrbovo. Slovenski napndek. V Ljubljani so prvi slovenski možje ustanovili «Akademijo znanosti in u-metnosti«. To je najvišja znanstvena naprava, katera ima namen zbirati že preskušene učenjake in duševne de lavce. Ustanovitev akademije v Ljubljani je nov dokaz, da slovenski narod uspešno tekmuje v kulturnem d'_vhj z drugimi narodi. Jaselce. Po tržaških tobakaraiah, pri Stoki, pri Fortun atu poleg cerkve sv. Antoaa novega »e prodaja mesečnik za otroke pod imenom «Jaselce». Izvod 50 stotink. Poskusite! Pravo darilo za naše otroke. Kaj je v Benetkah. V Benetkah je gledališče, ki nosi uradno im« «MaJibran». Tam živi neki pisatelj Gnido Pusinich, ki je prav te dinj izdal svoje italijanske pesmi. V Benetkah je pomorska -agencija Antonich, lam živi grofica Mocenigo, tam je vojni invalid Gorkui, odvetnik Dudan, inženir Deaeovich, trgovec Baccovich Celso. Nič oslov v Rim. Kimski guverner knez Potemmani je odredil, da po Rimiu ne bodo več vozili ftjakarji s konji, ampak le avtomobili* Osli pa sploh ne bodo smeli v mesto pokukati. Seveda le dolgouhi. Kratko-uhih stražniki ne razločijo na prvi jh> Kled. SSotta. Za predsednika napredne švicarske republike je bil zopet izvoljen Motta. Moua je odličen državnik ter uživa ugled v svetovni javnosti. Je pa tudi odličen katoličan, ki svojo vero javno izpoveduje in po nji živi. V svetovni politiki se je večkrat uveljavil kot posrednik za mir iiH mirno poravnavo med državami. Sporazum. ^ ft»fcki .republiki se je sklenil sporazum mea Cehi in Slovaki. Slovaška ljudska skjunk« j« vstopila v driavno v l«dk>. ZloCInstvo cvete Orožniki trgajo cvetje Zadnje čase slišimo od raznih strani o večjih in manjših zločinih, ki so se dogodili po deželi okrog in dokazujejo, kako se je malopridnost razširila. UBOJ V BRANICI. Ivan Rehar iz Dolenje Branice je šel v Gorico na semenj. Vzel je seboj večjo svoto denarja. Se pred dnem sta ga dva razbojnika pričakala in ga napadla. Mož se je srdito branil; sledovi borbe so se poznali po tleh. Slednjič ga je razbojnik ustrelil z revolverjem v glavo, da je nesrečnik namestu mrtev padel. Tista dva razbojnika sta prišla v ruke pravice. Orožniki so pravilno sodili, da imata v teh krajih stalno torišče za drzne napade. Zato so ju spretno zalezovali in ujeli. Eden je Franc Novak lz Trsta, drugi je neki Mamilovič iz Istre. Ko so jn orožniki »stavili, je 6-den hotel še nanje streljati, vendar se je tudi on slednjič podal. RAZBOJNIŠKA DRUŽBA. Po Krasu in Vipavi je bilo vse veselo, ko se je doznalo, da sta dva nevarna tiča v kletki. Mnogi taki, ki so bili poprej kdaj napadeni, so v teh dveh spoznali napadalce. Tak? je Fran Pahor iz Temnice, ki je bil 11. novembra napaden in ranjen s strelom iz revolverja, v teh dveh spoznal prave napadalo«. Maks Štolfa z Gorjanskega je bil tildi napaden* in oropan 3*0 Ur. Alojzij Grbec iz Pliskovice je bil oropan 132 lir. Prebivalstvo iz Branice bi bilo oba nepridmeža najraje kar pokončalo, tilda gosposka ju bo sodila. UMOR V GUŠTINIH. Tudi ta je vzbudil veliko pozornost po vsem Vipavskem. Kmečki posestnik Cigoj v Guštinih pri Planini je bil ubit s sekiro v lastni hiši. Ubijalec je odnesel večjo svoto denarja. Ker je bilo Cigojevo družinsko življenje razdejano, je padel sum na njegovega sina, češ da ga je on ubil iz jeze in maščevanja, ker je oče z njim slabo* ravnal. Tržaški «Piccolo» trdovratno obtožuje ianta, vendar je splošno prepričanje, da ni on dvignil roke na očeta, čeprav je res, da ga ni rad imel. Kakor smo slišali povedati, so že prijeli nekega osumljenca, ki je menda iz Gabeiij doma in se je ob času zločina mudil v Guštinih. Tam si je v neki gostilni izposodil hlevsko svetilko, katero je tretji dan vrnil. Opazili so, da jo jo bil na nekaterih mestih opnažil- Natančna preiskava je baje dognala vkljub temu snaženju sledove človeške krvi. Svetilka Je šla v Gorico. Upamo, da se bo kmalu dognalo, kdo je pravi krivec, da ne bo nedolžen trpel. SMRT NEVARNEGA ČLOVEKA. Na Kambreškem so našli Spletnega možakarja mrtvega na neki poti. Sodijo, da je bil razbojnik; kajti našli so pri njem dva revolverja in polno ključev. Mož je na ledu padel in oster nož, ki ga je tudi imel v obleki skritega, se mu je zasadil v telo ter povzročil odtok krvi. Huda kazen I FAROVŽI SO NA VRSTI. O tem berite dan a šAji dopis iz Knežaka. Poleg tam naštetih tatvin po I župniščih pride še poskušen vlom v župnišče v Klancu, posrečena tatvina v Zgoniku, vlom v cerkveno blagajn« v Tržiču in najnazadnje smo zvedeli, da so okradli tudi katinarskega župnika g. Leilerja ter mu odnesli 400 lir denarja. Sredozimoi so izdaj, a zločinstvo je v bujnem evetju. Želimo, da bi orožniki dosti lepih šopkov zložili ter poklonili gospodom sodnikom. MIHEC JAKEC M Ilir p i Po vsej deželi pust nori, mlllf.Ui gostilne napolnjuje. lArCn* A gospodarstvo se solzi, JHNCU* za lirami žaluje. + Jovan CviJič, Dne 16. t. m. je umiri v Belgradu slavni učenjak Jovan Cvijič. Kot strokovnjak v zemljepisju j« užival ugled po vsem svetu. Napisal je kakih 70 knjig. V dobi mirovnih pogajanj 1. 1919. je sodeloval n diplomati kot strokovnjak za zemljeT^isinia vprašanja. Ob koroškem plebiscitu je bil tudi v glavna komisiji zastopnik Jugoslavije. Opozorile. Podpisana uprava je pravočasno razposlala poverjenikom primerno število Jaselc., verskega lističa za otroke. Nekateri poštni uradi so nam sitnosti delali, tako da smo čez 10 dni prejeli vrnjene pajkete s pripoipbo : «Mamcante indirizzo, ritorno !» — pa nj tako. Pritožili smo so na višje instance in se bomo — če bo treba — do Rima; tam j>a bolj izdatno. Kdor pošteno plača, sme zahtevati tudi postrežbe, kakor jo zakon predpisuje. Če hi kateri poverjenik ne bil prejel prve številke Jaselc, naj blagovoli reklamirati. Uprava Jaselc, Gorizia, R. Piazzutta 18. Prati karjem. Vsled pomote se je med druge uvode Ljudske pratike vrinilo par izvodov, ki nimajo zadaj natisnjene številke za žreb. t.e je kdo tak izvod dobil, ga Jahko zamenja pri upravništvu »Malega lista», kjer dobi drug izvod s šte- Vilko- Grazioli, fašistovaki zaupnik v sežanskem okrožju, je ibiil imenovan aa faš. tajnika v Mi Uh. i i Telefon na vlaku. Italijanska železnica bo vpeljala, kar drugod že imajo, namreč telefon na vložku. Ker takozvani «radio» posreduje e-lektriko brez žice, je mogoče tudi na vozečem vlaku govoriti telefomično na vse kraje. Telefonski vagon ima na strehi drogove (antene) z napeto žioo, katera sprejema po zraku nevidno migiljajoče e-lektrične tresljaje (valove), ter jih vodi v aparat. Električni vali imajo tako hitrost, da jim je vseeno, ali vlak stoji ali Dobra pečenka. Sibirija ima svoje dobrote. V Dikovini v transbajkaiskem ozemlju je neka gostilničarka nudila gostom posebno okusen »biftek«, ki so ga vsi hodili radi jest in ga hvalili, ne da bi vedeli, od katere živali je bilo to meso. Ker se je o tem veliko govorilo, je šel policijski inšpektor tudi pokušat, .pohvalil biftek in izvlekel iz gospodinje, da ji meso prinaša ('prismojen puščavmik« in da mu ona daje za to žganja. Pri vlekel ji je bil veh Kanski kos mesa, vreden 1000 rubljev. Pu-ščavnika so šli iskat in priznal je, da je meso izkopal iz zemlje. Tudi mesto jim je pokazal. Po večdnevnem trudu so odkopali tam truplo velikanske predpotopne živali — mamuta. V ledu zakopano je skozi tisočletja ostalo sveže in užitno, j Mamut je bil.cel. le na hrbtu je bila luk-j nja, kjer je «puščavnik» izkopal oni i kos mesa. Zraven odraslega mamuta je bil mladič, čigar život je dvakrat večji od slonovega (mamut je namreč slonu podoben, toda ima dva rilca). Rusko prebivalstvo. V decembru preteklega leta so boljše-viki prešteli prebivalstvo ruske države. Našteli so 145 milijonov ljudi. Frančiškani v Belgradu. Glavno mesto Jugoslavije hitro napreduje. Tudi ta mošnji katoličani se pridalo gibljejo. Nedavno tega se je ustanovil v Belgradu frančiškanski samostan. ZANIMIVOSTI. Šibenik v Dalmaciji. «Na rodna Straža«, ki izhaja tedensko v Šibeniku, prinesla je nedavno od tega. dolgo razpravo o pristanišču v Šibeniku. «Narodna Straža« trdi naravnost, da je Šibenik najboljše naravno pristanišče v Jadranskem morju. Luka je dolga 9 in pol km, a široka 1300 m. Poprečna globina morja sredi luke je 25—.‘JO m, pri kraju pa 5—12 m Največji svetovni parniki se lahko v ti luki kretajo. V Šibeniku je tudi glavna postojanka jugoslovanske l>ojne mornarice. Šibenska luka je zelo dobro zavarovana proti morskim viharjem. V povojnem času se vrše na raznih krajih pristaniška dela im narejen je tudi velikopotezen emoien načrt za pristanišče. Promet vedno bolj narašča; naklada se posebno '.es, bauxit, premog, karbid ftn drugo. «Narodma Straža« se zavzema za zgradbo ozkotirne železnice iz Knina v Šibenik (45 km proge). Šibenik bi lahko postal gospodujoča Luka na Jadranu. Londonska dvojčka. Stara sta že 25 let. Oba dečka. Oba visoka 165 cm ter 6 mm Imata čisto enako postavo, enak obraz, enako barvo Jas in oči, tudi hojo enako. Še njuna jmati se večkrat zmoti nad njima. Zdravniki so dvojčka še bolj natančno preiskali in našli v vseh podrobnostih enakost Znamenit grafolog je preiskal njuno pisavo, a, ni mogel najti razlike v potezah. Oba imata tudi isti odtis prstov. Za poskušnjo so oba zapili, vsakega v posebno sobo, ter jima dali dve račumski nalogi ter prevod iz angleščine na francoščino. V računskih nalogah sta naredila dve .napaki, oba iav,no isti dve. V prevodu so biy štirje slovmiški in trije pravopisni pogreški, pri obeh isti. Oba mladeniča sta prvotno začela študirati na tehniki, pa se jima ni dopadlo, pustila sta oba hkratu in se vpisala za j us. Londonski učenjaki si lase belijo s to nenavadno enakostjo dvojčkov. Po naše naj fanta postaneta advokata; če si bosta v isti pravdi nasprotnika, ni zlomek, da se ne bi vsaj zbesedila in vsak po svoje lagala. AKO HOČETE poskusiti srečo, kupite pravočasno «Ljudsko pratiko«. Čas za srečo je do 15. februarja. Takrat bo žreb določil, kdo dobi lepe dobitke, ki so pratlkar-jem namenjeni. Dobitkov je pet Torej nekal upanja za vse. Zahtevajte »Ljudsko pratiko« po trgovinah. Kako je s politiko NEMČIJA IN FRANCIJA. Tamle pred Božičem ista se Nemčija in Francija močno zbližali, kolikor je pač mogoče pri dveh hudih nasprotnikih. To zbližanje omogočila je politika francoskega zunanjega ministra, Brian da, kateri je odstopil od pravice vojaške kontrole nad Nemčijo. Nemci, vi dec, da Francoz prijenjuje, zagrabila so namesto enega prsta brž celo roko in povsod je zadonela zahteva •. Francoz naj še tekom -1. 1927. zapusti vse nem ške kraje na desnem bregu Bena. Pri Francozih so bili učinki Briando-vih popustov ravuo nasprotni. Nacionalisti so zagnali hrup : Briand in as je prodal, Briand. dela za Nemce, on jim iioče dati kar tako nazaj zasedene kraje. Spet je Francija v nevarnosti, halo vsi na okope, Nemec leze v deželo ! Ministra se brcata pod mizo. Ministrski predsednik Poenkarč je tudi z nacionalisti. Nič .mu ni všeč Brian do v a politika. Zato je spl el veliko intrig, da bi ga izrinil iz vlade. Časopisi so prinesli od Poenkareja navdihnjeni' pravljice, češ da uradniki zunanjega ministrstva niso zadovoljni in da bo celo izstopil iz službe glavni tajnik Bertelo, 'najbolj odločilna oseba v zunanjem uradu. Toda Bertelo je svojemu predstojniku 'namenjeno brco odvrnil ter jo pritisnil Poenkareju; izjavil je očitno v časopisju, da se popolnoma strinja z Bria.ndom in da ga nič ne veseli pustiti službo. Vse intrige je Briand spretno izpodbil, toda skregati se ni hotel z ministrskim predsednikom. Zato je šel za nekaj časa «na oddih«. Vr.nivši se v Pariz, je zahteval, naj se skliče državna zbornica, da bo on poslancem razložil stanje zunanje politike ter pojasnil svoje delo in svoje namene. Zviti Ari-stid je vedel, da bodo poslanci z večino na .njegovi strani. Tega veselja mu Poenkare ni privoščil. Ko je oni Je silil, je pa rekel Poenkare : Dobro ! PAPEŠKA POLITIKA. Papeški nuncij je po časti prvi med tujimi diplomami v Parizu; oni je »dekan diplomatskega zbora«. Ko so za novo leto diplomatje šli Briandu čestitat, je v imenu vseh govoril papeški nuncij. Ta je v svojem govoru zelo pohvalil Briandovo mirovno politiko. S tem je papež dal Briandu precejšno oporo in pokazal, da mu je res do tega, da se mir utrdi. Nastop papeškega; diplomata v prilog Briandtove politike je po nepotrebi razburil tudi nekatere fašistovske liste. Oni vidijo v Briandu nasprotnika Italije, toda na to stran njegove delavnosti nuncij gotovo ni mislil. Nad nuncijevim govorom pa so se razburili še huje francoski nacionalisti. Ti so začeli vpiti, da papež drži z Nemci. Pa tudi to je nespametno pretiravanje. Katoliški nacionalisti. V Franciji imajo katoličani sploh zelo razširjeno nacionalistično mrzlico. Že dolgo je tam izhajal list «Action Frangaise«, pri katerem sta zlasti vplivno besedo imela Maurras in Dau-det. Ta struja je hotela biti katoliška, ampak ne po katoliško, 'nego po francosko, po svojem posebnem okusu. Ob- J ga bodo vodili pametni in bistri možje, ne pa sanjači: in prenapeteži. Tudi za ta nauk naj bi bili papežu hvaležni. RUSIJA IN ANGLIJA, Ta dva velikana se tiho pehata in rujeta med sabo. Tako se imata rada kot pes in mačka. Vsak čas je nevarnost, da skočita drug v drugega in se spopadeta na žive m mrtve. Sedaj pošiljata. v boj samo predstraže. Na Kitajskem podpira Busija narodno gibanje na jugu, Anglija pa generale :na severu. Južna in severna vojska se preganjata semintja, zdi se pa, da bi bili oboji zadovoljni, če bi mogli spraviti Aingleže iz dežele. Sedaj triumfira torej ruska politika in Anglija škriplje zobmi. Poslala j<^ v kitajske vode ne- pridobiti na svojo stran proti Rusom. Na Jugoslavijo pri tem očividno ne računa. Zato pa Rusi zadnje čase zelo naglas vabijo Jugoslavijo, češ: Poglej, od vseh si zapuščena, od sovražnikov obdana, edini mi smo ti odkritosrčni prijatelji kakor smo bili, Srbiji pred vojno. Potegni z nami kadar se ho treba udariti. Kaže pa, da bi potom Jugoslavije Husi hoteli pridobiti tudi Francijo in tako uspešno pretrgati angleški obroč. Govorilo se je že,"da je Jugoslavija poslala na tajno nekega diplomata v Moskvo, da bi začel plesti kake vozi. Ali jo to res, ali ne, se ne more vedeti, gotovo pa je to, da javno mnenje v Jugoslaviji stoji za prijateljstvo / Rusijo. Sedaj se ne more še kaj bojnega brodovja, toda prave vojne nič prerokovati, kako se bo to konča-se ne upa začeti v oni daljni in veli- Jlo. Eno pa se vidi iz tega: kako so ma- kanski deželi. i le države v .svoji politiki odvisne od ve- Bolj.šo srečo ima Anglež v Evropi, j likih svetovnih držav, katere se trgajo On si prizadeva vse evropske države'za vlado na tej okrogli zemlji. Kaj nam z dežele pišejo KAZLJE na Krasu. Pred nekaj časa je pisal «Mali list« o naši šoli, kako da je potrebna popravila. Dopisnik je rekel, da ni šola, ampak kumik. To je resnično. , Javiti pa moram, da So ta kumik popravili v me- secu decembru. Prekrili so streho; prej sodil jo je že škof Andrieux, pa se niso | je bila krita s Skriljami, sedaj pa so deli podali. Sedaj je .tudi papež sam izrekel obsodbo čez dotični list in čez knjige, katere je Maurras spisal. Vernim katoličanom je prepovedano brati im podpirati list «Action Frangaise« in Maurras-ove knjige. S papeževo obsodibo so bili možje hiido prizadeti, toda uklonili se niso. S t.em so pokazali, da res niso celi katoličanu, ampak le .nacionalisti s katoliško barvo zgoraj. Sedaj pišejo čez papeža in obsojajo%njegove ukrepe ter zabavljajo čez njegovo politiko kakor brezverski nacionalisti. Gliha vkup štriha ! Papež je modro ukrenil, da je obso- če lx>š ti govoril pred poslanci, oglasil; d-il nacionalizem in izrekel svoje sim Se bom jaz tudi k besedi in bom tvojo j P&tije gibanju za mir in spravo med politiko pred poslanci očitno v nič del. j narodi. Ali naj še on kujska narode k Te grožnje se je Briand ustrašil. Kajti v tem slučaju ihi bila vladna kriza na-mah odprta in on bi se znašel zunaj . ministrske sobe s Poemkarejem vred. Z vlade pasti je lahko, a nazaj zlesti je težko. To je Briand preudaril in se i-aje poniž-al prej kakor potlej. Tako je vendar ostal zunanji minister Francije in zamore nadaljevati svoje mirovno delo v oziru na Nemčijo. ------------------------------------------ sovraštvu? Francozom pa je še posebno bilo potrebno povedati enkrat resno, da naj ondotni katoličani opuste stare sanjarije o vpeljavi kraljestva, za kar se je posebno «Actjon Fran?aise» poganjala. Ge Francozom ne manjka drugega kakor kralj po stari modi, tedaj so najsrečnejši narod. Če je pa kaj ina-robe, ne bo kralj nič popravil, ampak le sila trdno organiziranega ljudstva, ki gor zareznike. Tudi okna so deli dvojna, da ne bodo otročiči zmrzovali sedaj pozimi. Kdaj bode pa še drugo? — Dne ti. t. m. nam je pokazala naša gosp. učiteljica, ki jo vsi spoštujemo in cenimo, kako vzgaja naš naraščaj, naš bodoči up. Priredila je šolsko božičnico s petjem in deklamacijami in slednjič so bili nekateri otročiči obdarovani. Vsa čast gospodični učiteljici za njen. trud. Imela je svoj čas hudega sovražnika, ki je pa sedaj politično mrtev; saj je pisal «Mali list« o njem. da je... fuč. — Sedaj pa moram še nekaj neprijetnega pisati, ker je potreba, v Kazljah imamo sedaj svojega dušnega pastirja, ki biva pri nas v pokoja. To je naš rojak mons. Kjuder. On si mnogo prizadeva, da bi naši cerkvi napravil pravi krščanski red, a ga ne more. ker 'nobena besede ne zaleže. On večkrat poziva vernike, naj se približajo tabernaklju, toda opomini ne pomagajo pri sedanjem «nn-prednem« rodu (po nemarnem se tako imenuje). Cerkev sicer ni velika, pa vseeno je prostora dovolj, alcoravno pridejo tudi iz bližnjih vasi ljudje k maši. Toda v cerkev pridejo taki, ki na vso moč vrata tišče. da ni mogoče prodreti vanjo tistemu, ki za njimi pride, še drugo napako bom povedal : Če kdo pride v cerkev, se vsi, ki so notri, preveč radovedno ozirajo nanj. Drugod nisem te napake videl tako razširjene. Star prego*-vor pravi: Oziraš se kot čuk na palici. To je pri nas v cerkvi. Poglejte pa v farno cerkev v Tomaju! tam vlada red in mir v cerkvi in če vstopiš, ne gledajo vate. VRABČE pri Vipavi. Cerkveno pevsko društvo priredi v nedeljo 2:5. t. m. veselico s sledečim vsporedom: 1. Nagovor. 2. Giovanni Piaz-zi: O mia Patria (deklamacija). 3. A. Leban: Hišica očetova (petje). 4. Krek: Tri sestre. Igra v 3 dej. 5, Simon Gregorčič : Kmetski lviši (deklamacija). A. Slomšek: Večernica (petje). 7. J. Štoka: Trije tički. Burka v 2 dej. 6RNI VRH nad Idrijo. Dragi «MaIi list«. Kaj je to, da te toliko. časa ni, na izpregled, da bi nam voščil vesela praznike in srečno novo leto. Menda se nisi v Ameriko preselil, da toliko časa rabiš za pot? Ali so te morda spustili v svet brez legitimacije in so te orožniki odgnali? Pri nas imamo takega škofa, ki kar na cesti birmo deli. Na Sv. Treh kraljev dan je nekega fanta udaril, češ da se mu ne odkrije. In več takih pritožb se sliši. • L. 1926. je v fari umrlo 20 oseb. 2e 70 let sem ne tako malo. Rodilo se je je pa 54 otrok, pol dečkov, pol deklic. Poročenih je bilo 8 parov. PODLISTEK Iz Mm iinit&ega Km Kompare bogoslovec. Proti pravemu pričakovanju je ob počitnicah po dovršeni gimnaziji Josip materi razodel sklep : «Mama, jaz poj-. dem v lemenat«. Ni treba razlagati, da je ta, misel mater razveselila, bolj ko da !bi ji pode ril cel svet. Oktobra meseca je bil Josip v goriški bogoslovniei oblečen v črn talar. Tedaj je zložil zadnjo pesem: Kraljuje tukaj mir, tihota vlada krog, ker tu se moli Bog, tolažbe vsake vir. Zadušena je strast, obraz je vsak vesel, da svetu se otel, da ni mu padel v past. O bogoslovnaških letih našega Kom-pareta mi je pripovedoval monsinjor A. B., kanonik v Gorici, tole : »Kompare je bil ubožec, velik revež. Domači so bili revni, dobrotnika ni imel. Pa zmožen je bil, visoko nadarjen, govornik prve vrste, slovenskega jezika je bil popoln gospodar. Pa šaljiv je bil, cel Kraševec. In kako narodno zaveden! Glagolice se jo pridno učil. Nemcev ni maral, ker se je bal njih premoči. Z ravnateljem Ga-brievčičem se je ostro sprl. Pri neki slovesnosti bi. morali bogoslovci zapeti cesarsko himno v nemškem jeziku. Kompare se je uprl: rajši latinski, samo nemški ne. Zato je iz semenišča izstopil in se odločil, da pojde v Zagreb. Pa ni imel odpustnice in zato se je vrnil v go-riško bogoslovnico. Iz tistih časov se spominjam dveh dogodkov. Neko soboto pri večerji je ravnatelj Gabrievčič razglasil imena I>ogoslovcev, ki ibodo naslednjo nedeljo pri veliki maši v stolnici nosili, svečnike. Med drugimi pade tudi Komparetovo ime; Kompareta pa, ki je bil orjak, je bilo sram svečnik nositi, pa je pri mizi vzkliknil: «Osveta!». Gabrievčič, ki je imel natančno uiho, mu odvrne : «Vi mož, Vi morate molčati !» Ko je znameniti in učeni profesor Štefan Kocjančič nekoč razlagal, kak red naj vlada v stranišču, je rekel besede : «Non mingere ad parietem«. Kompare mu pade v besedo : «Kaka estetika pa jo to!« Nato Kocjančič odvrne : «Če vidiš Kraševca in modrasa, pusti modrasa in Kraševca ubij« in je razlagal naprej. Kompare duhovnik. Kmalu po mašniškem posvečenju ga je škof poslal v Skedenj za kaplana. Kako so ga Škedenjci občudovali ! Velik mož, lep, naravnost krasen človek, modre oči, naočnike, plavolas, na kratko ostrižen. Črna obleka., klobuk z zarezo, palico v roki, sijajen govornik, izvrsten, pevec basist, presegal je vsak drug glas. In kako radi so ga imeli, stari in mladi ! Petje je rad poslušal, z vsakomur je rad občeval, ošabnosti sploh ni poznal, neverjetno poljudno je znal govoriti, za reveže je imel očetovsko srce, v občevanju preprost, dobrosrčem nad vso mero. Kako se je bil Skednju priljubil, priča pismo iz Zemuna, ki ga priobčim ob koncu. Župnik in dekan v Ospu. Škofija je poslala Kompareta v Osp za župnika, kjer je postal dekan in je tam ostal do 1907., ko je zapustil Istro in se preselil v Ameriko. Vzemimo v roke cerkveno oznanilno knjigo, iz katere je slehrno nedeljo razglašal. Kompare je v Ospu prvega otroka krstil 17. 1. 1889. V vsem času je krepko agitiral za Mohorjevo družbo. Da bi Osapce bolj navdušil, je leta 1889. rekel : «Sramota za nas Osapce. Tinjan-cev je veliko manj, pa je več naročenih na Mohorjeve knjige !» Sam je bil zmeren v jedi in pijači. Tako je tudi druge nagovarjal k zdržno- sti. Pred birmo 1890. je oznanil : «Ne presitujte in ne napajajte otrok !» Kompare je bil velik demokrat. Ustrezati je želel, četudi sebi v škodo. Na 15. nedeljo po binkoštih je oznanil : «ix Loke gre jutri procesija za dež k Materi božji na Vzroček (ob .izviru Rižane). Jaz pojdem tudi. Ako je vam všeč, pojderno odtod ob. 5. uri s procesijo, tam bom imel mašo. Ako pa drugače mislite, Ogovorite se in povejte starešinom«. Podžigal je ljudstvo za Ciril-Metodovo idejo. Na 0. nedeljo po binkoštih 1904-je oznanil, naj prižgejo kresove v Čast. sv. C. in M. Bil je prijatelj cirilice. V oznani In i knjigi je po agitacijskih besedah v prilog Mohorjeve družbe zapisal v cirilici besede: velika korist. Za slovansko službo božjo ! 7. nedeljo po binkoštih 1902. je oznanil : «Ako bo mogoče vse pripraviti, bo v nedeljo ob 10. uri slovesna sv. maša v staroslovenskem jeziku radi povišanja praznika sv. Cirila in Metoda. Kompare je vzorno vodil župnijo, Za lepoto in snago cerkve je vselej skrbel, petje je (bilo prvovrstno, njegove pridige so bile vselej kaj posebnega. V fari je 1894. vpeljal tretji red, sam je bil v tretjem redu. Službo božjo je vršil vselej natančno in nad vse skrbno. (Dalje prihodnjič). Farni patron v Klancu -j■ Posrečilo nam je doliiti sliko farnega patrona 9tare cerkve 'v Klancu v Istri. Sliko je po kipu v velikem oltarju napravil mojster kipar France Gorše. Slika se je razdelila vsem faranom. Ivip sv. Petra gotovo izihaja še v/, prvotne cerkve. Poznavalci sodijo, da je kip italjamskega mojstra in star vsaj kakih 400 let. Kip je res mojstersko delo im velik kras te cerkve. Tudi druga oprava cerkvena je jako zanimiva, posebno glavni vhod. Najbolj pa vsakdo občuduje staro lipo pred cerkvijo. O da bi orna izpregovorila L To hi znala povedati ! POVIR. V nedeljo 9. t. m. so priredili šolski otroci pod vodstvom gg. učiteljev veselico, združeno z obdarovanjem revnih in pridnih učencev. Izmed okroglo 10. točk sporeda sta bili 2 slovenski. Ugajala nam je edino deklamacija «Veseli pastir« (S. Gregorčič). Res da od o! rok ne moremo veliko pričakovati, vendar še nam zdi, da je bila prireditev tudi slabo pripravljena. Pri tej priliki moramo povedati, da so Povirci za igre in slične prireditve zelo vneti, v nedeljo pa je bil pri predstavi nered. Dvorana je bila prenapolnjena občinstva in tekom izvajanja je vladal tak nemir, da v časi nismo slišali z odra niti besedice. Tam od odra so vpili občinstvu: «Mir» in «Silenzio», ali hrup se ni polegel, dokler niso stražniki izpraznili pol dvorane. • — Za božične praznike smo dobili v našo cerkev preprogo in smo prav zadovoljni z njo, ker nam hi treba stati pozimi ma mrzlem kamenitem tlaku. Za nakup smo zložili nekaj pod polovico župljani sami. ostalo pa je dal č. g. župnik iz cerkvenega. Ne vemo, zaka. je toliko obečana zahvala v časopisu izostala. Bodi pa tem potom izrečen darovalcem prisrčni «Bog plačaj!«. — Spomladi bomo popravili cerkvico sv. Jakoba, ki je v zelo slabem stanju. Ta cerkev je baje ena najstarejših na Krasu. Malo jih je, ki so storili svojo dolžnost s tem, da so pripeljali za popravilo potrebnega gradiva. Upamo pa, d,a bodo priskočili vsi na pomoč, ko hotno popravljali bivališče sv. Boštjana, ki je -- tako pravi domača legenda — davnem času odvrnil od vasi črno kugo bi je grozno razsajala v naših krajih. IZ SEVERNE ISTRE. Popotnik piše: Hodil sem od Kozine do Šapjan kakor že večkrat. To pot sem slišal v Obrovem velik direndaj. Bilo je Novega leta dan in že ne več dan, ampak trda noč. F,na SostiLna je prav pri ce'sti in kar sem tam v,id'e], mi ni bilo všeč. Pravijo, da je pomanjkanje denarja, revščina in hudi davki, da ni več mogoče izhajati. Vkljub temu pa taka gneča v gostilni pa ,sta v vasi je občinstvu in posebno trgovcem. Licenca ali dovoljenje. Dozidaj po italijanskem zakonu ni bilo treba imeti posebne koncesije ali licence za trgovino. Novi zakon pa določa, da ne sme nikdo odpreti trgovine brez licence. Pa tudi stari trgovci in trgovske družbe, ki prodajajo na deibelo ali na drobno, morajo za licenco vprašati. Trgovinske komisije. Pri vsakem občinskem sedežu bo posebna trgovinska komisija. V komisiji bo občinski načelnik, dva zastopnika trgovskega stanu ter dva zastopnika delavskega oziroma ražumniškega poklica. Ta komisije bodo obravnavale predložene proSinje ter sklepale, ali naj se licenca izd* ali ne. Določile bodo tudi višino kavcije (seveda po razmerju, kakor ga niže doli popišemo). Kavcija. To je tudi nova reč. Vsa/k trgovcu bo po novem moral položiti neko svoto denarja kot varščino ali garancijo. To se imenuje «kavcija» (cauiziome). Višina svote bo odmerjena po višini čistega dohodka, ki ga daje trgovina. Najnižja svota je 500 lir. Toliko mora položiti tudi tisti, ki šele prosi za odprtje nove trgovine. D« kdaj treba plačati kavcij«. Stari trgovci morajo kavcijo vložiti' do konca meseca marca. Koliko pa? Izmerijo si jo po višini čistega dohodka (ric-chezza motrile), katera velja za davke. Na 5000 lir ali manj čistega dohodka je kavcije 500 lir. Kakor čisti dohodek od 5000 naprej raste, se na vsakih 100 lir več zviša kavcija za 15. Taiko se viša račun do čistega dohodka 10.000. Če pa raste čisti ddbodek še više, raste kavcija na vsakih IDO lir dohodka za 20 lir. Kako se plača kavcija. Pošlje se finančni tatendenci po pošti ali se nese tja osebno.* Kavcija se plača lahko v gotovini ali pa v papirjih novega državnega posojila (liktorskega posojila). Papirje vzame ftnanca po račumu 100 za 100. Ker se pri podpisu posojila plača le 87.50 za 100, je za vsakega bolj ugodno vložiti kavcijo v papirjih kakor pa v denar ju; tembolj ker papirji se obrestujejo, gotovina pa bi ležala tam brezobrestno. Kdor podpiše posojilo in ga hoče vložiti kot kavcijo, naj flnanci pošlje «m-časno potrdilo«, da je res on sam posojilo podpisal. To se bo kasneje zamenjalo s pravimi obligacijami (obveznicami). Obveznice pa se morajo glasiti na «nosilca5> (al (portatore), ne na ime določene oseibe. Prodaja za licenco. Napisati se mora na koJkovni papir aa 5 lir. Prošnji se priloži dokazilo, da je prosilec vložil pri flnanci kavcijo. Kdor prosi za odprtje nove trgovine, vplača samo 500 lir. Stard trgovci pa po razmerju, ki je zgoraj opisajio. O tem sodi komisija. Ivo diobi (komisija prošnjo za mizo k dokazilom o vplačani kavciji, tedaj starimi trgovcem kar izda licenco. 0 prošnjah za nove trgovine pa mora pretresti: 1. Osebo prosilca, g. potrebo ali nepotrebo nove trgovine. Oseba prosilca. Komisija lahko odbije prošnjo za trgovino iz istih razlogov kakor po starem zakonu o javni varnosti prošnjo za gostilno, namreč osebam : a) ki se niso mogle pravomočno v smislu civilnega zakona obvezati; b) ki so bile kaznovane n naporom mad 3 leta za katerikoli zločin; c) ki so bil« kaznovane tudi m manjSo zaporno kaznijo zaradi zoperstavljanja in nasilja proti oblastvu; zaradi hazardne igre in .radi zločinov proti nrav nosti ali proti javnemu zdravstvu; d) ki so bile stavljene pod nadzorstvo javne varnosti ali če ,so bile opominjane. Rekurz. Na vsako prošnjo mora komisija dati odgovor, pritrdilen ali nikalen. Če je prošnja odbita, prosilec lahko rek uri ra na deželni upravni odbor (Giunta pro-vinciale nmministrativa). Če je ta rekurz odbit, se naprej ne more iti. Določevanje cen. Občine smejo v sporazumu z gospodarskim deželnim svetom in s sin- dakalnimi organizacijami določiti ceno za najvažnejša živila za razpro- dajo ina drobno. Trgovci morajo izlo-žitd v oknih ali pa ob vhodu v trgovino cenik, iz katerega so razvidne za vsakogar cene na drobno posameznih predmetov. Preklic licence. Licenco sme oblastvo preklicati v naslednjih slučajih : a) če trgovec na zloben način skriva živila, da ji,h odtegne s trga ali če jih vničuje; b) če prodaja živila po višji ceni, kot je razvidna iz ceniltfiika; c) če je bil trgovec dvakrat kazaiovan radi zločinov sleparije v trgovini in v obrti ali pa radi sleparije in ponaredb, ki jih navajajo drugi posebni zakoni. Ko prekliče oblastvo v navedenih slučajih licenco, se kavcija ne vrne, ampak se zapleni. * To so torej najvažnejše določbe novega zakona o trgovinah. Naši trgovci naj se čimrprej prilagode tem zahtevam, da bodo obvarovali svoje interese. Za trgovce, ki žele podpisati državno posojilo v namein/ kavcije, je rak za podpisi posojila raztegnjen od 18. t. m. dalje še do konca t. m. Rok za polog kavcije pa je raztegnjen do 31. marca, kakor zgoraj rečeno. Cena kruha v Trstu. Komisar je določil ceno črnega kruha na 2.65 L za kg. Tako je za 5 stotink znižana. Zlato. Uradna cena zlata je 448 papirnatih lir za zlatih. 20 kronski cekin velja 88-93 lir. Beneške obligacije so aopet nekoliko padle Dne 18. januarja so na borzi v Trstu stale 61.50 L za 100 imenskih lir. Bankovci po 25 lir so izgubili veljavo za splošni promet. Kdor ima še katerega, -mora ga zamenjati pri državnih računskih uradih in zakladnicah. Čas ima do 30. j umi ja. Pozneje pa tudi tam ne bo več veljalo. Angleški premog. V torek 11. januarja dospel je po dolgem presledku v Trst prvi 'tovor angleškega premoga. Jugoslovanski parnik «Dubaxp> ga je pripeljal 4150 ton za neko tržaško tvrdko. Poprej dolgo časa ni bilo nič, ker so stavkali angleški premogokopj. Tržaški dac -se je zvišal. Posebno se to čuti pri soli, na katero se je dac podvojil. Z novo užitninsko tarifo upa tržaška občina zvišati dohodke za 2,600.000 lir. Akademlčni kipar Franjo Gorše — Trst se je preselil. Novi naBlov S. Mar. Maddalena Sup. 144. ■ Cerkvena umetnost - Dober tisk : ENRiCO TOFFOLETTO : TRST, Via del Pesoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, S nabožnih knjig, podobic, svetinj in ■ drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. ■ KONKURENČNE CENE. Izšel je žepni koledar VEDEŽ za 1. 1927 dobiva se v trgovini J. Štoka« Trst Via Milano 37 in v vseh trgovinah pa deželi. ZOBOZDRAVNIK Sl. L sprejema l Jakob Bevc 1 / urama in slatarna ? I TRST • Čampo S. Glacomo St. 5 Z p K y ZlATO kupuje v vsaki množini po *) g 'najvišjih cenah. 6 J KRONE plačuje više kot vsi drugi. 9 v ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. (® MODERNA PARFUMERIJA G. B. GIUMLIA - POSTOJNA Bogata izbora dišav in dišečega mila iz prvovrstni^ domačih ln tujih tvornic. Toaletne potrebščine in predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, ne da bi morali kaj kupiti. V 3CE vGonti nalrflVDikusi. 5,11.1 lllllllf! jjjiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiHniiiiiUHmiiiiiiiiniiiuniiiiiiUHiiimminu! | Koristne knjige j S so domači zdravnik. Knajpova šjš = knjiga : Kako se bolnikom streže. = 3 Domači živ in ozd ravnik in sploh S = vse take knjige, ki jih človek sko- s S ro vsak dan rabi. Ako pa jih pro- = sto rabiš, se ti bo knjiga kmalu = = raztrgala in boš moral spet dajati §§ S težke lire za nove knjige. Da boš g H kaj prihranil, daj knjige veaati, §= S tako da bodo večne. Pošlji jili v S = Katoliško tiskarno v Gorko, Riva 5 H Piazzutta 18. § TruiiiiiiiiiiuiiiiiiiinuiiiuttiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiHiittHutiiin Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste ZDRAVNIK Dr. IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordlnlra odslej samo v IL. BISTRICI vsak dan od 10-12 in od 15-17h. ZOBOZDRAVNIKI AMBULATORIJ Dr. G. Laurinsich TRST - Via detle Sette Fontane a - TRST Izvršuje tačM vsake del« z sstatom in kavtotk«m. S)evn*«em. z dežele posebe« popust za p_ptae stroške. Govori se slovaaeko. Delo zajaročute. Cene ljudske. Odprto od 9-13 In od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12 --mm ljubljanska kreditna banka Podružnica v JfsIu: Yia XXX Ottobre 11 Brzojavni naalov; Bancalubiana - Telefona: 5-18. 22-98 ■ Podrulnicoi j SOBICA, kriki. Cilji. (mul|. »ml. Ulit«. ~ ~ I, Mkntt. 1 Sad. Ptal. Siiilin. Split. • . . H Centrala v Ljubljani j lelnilki flavnki li motni uk Itd: | --------«0.000 OOO dinarjev-------- f Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vloine knjižice ter jih obrestuje z 4°/or a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS) Bn= Magajna {o odprta od 9‘/2 do 12.30 |n od u>/9 do 16 uro. Čevtfanntca FOReessm oblikovana v Parnim In Gmnovi /924. m wflAo tffmmifo, diplomo in *imio svetinjo Trst via Capvin 5 prt Sv. Jakobu Trst Zima pritiska. S rt*k jn blato leži po potih. V talcem i»5ii bodi glavna skrb aa dobro obutev. Osnovno zdravilo aa adravo življenj# se glasi: glav« Medno, noge tople ! Zato skrbite, da bo vaša družina dobi« •" bata. Obrnit« M »a FORCESSlNMt r0*