Pomenki o slovenskem pisanji. XXVI. V. Midva piševa sploli ali, drugi pa tudi alj, al in in celo al'. T. Ali je sostavljena beaedica iz a in li, in kakor so besede sostavljene, tako jih tudi — razstavljaj, veleva pravilo; jaz pa pravim: Tako jih tudi piši! U. Torej naj pišem vselej ali, kaj ne? T. Moja misel je le-ta: ker je iz a in li, naj se v navadni pisavi rabi skozi in skozi ali; pesnikom in pevcem naj rabi, kadar je trpba, tudi al. Res so hotli nekteri razloček imeti med ali in al; toda jaz ga doslej ne oiorem spreviditi. AIj pišpjo eni samo za tpga voljo, da bi kdo ne čital av fal); pa — kpr se občno priporoča, naj se glasniki, kjpr koli se da, čisto izgovarjajo, torpj se mi zdi ,/ in ' nppotrebna pristava. U. Zakaj praviš: pesnikom in pevcem? kteri so ti in ktpri so uni? T. Dasiravno se tu in tam brez razločka spreminja (Dichter — Sangpr), Slovenei vpndar večidel razločijo ter pravijo pevec tistpmu, kteri poje, pesnik pa tistprou, kteri sklada pesmi.' Marsikteri je pa oboje — pesnik in pevec ob enem. U. Xe zameri — jaz pa nisem ne to, ne uno! Xe zameri tudi, da tako skačem v svojih pomenkih, in povej mi raji, kaj pišejo naši učenjaki o besedici ali? T. Mptelko ima str. 163 tole: Das « kommt bey uns nur in der ZuKamnicnsetzung mit li oder V vor: oče ali sin. der Vater oder der Solin; jaz ali ti, ich oder du. Dcr Krainer fangt die Fragen gern mit ali an: ali greš z menoj? gehst du mit mir? ali pa tndi veš, če je res? weisst du es aber auch, ob cs wahr sey? — Das ali kommt im gemeinen Sprachgebrauche auch als Bejahungswort vor: morebiti ganesividil? Antw. ali, vielleicht hast du ihn nicht gesehen? Antw. wolil , ja wohl. Fiir ali haben Einige al geschi-ieben, was wohl dem Poeten dienlich seyn majr: vce al menj, mehr oder weniger; povedal bi ti, al nič ti ne pomiVga. ich niirde es dir sagen, allein es hilft dir nichts; al veš, ul ne, entweder weisst du cs, oder niclit. U. Sej toliko nii je dosti. Kar je prevec, od tega rada glava boli. T. Res, ker enako pišeta Murko, Potočnik, in drugi; vendar beri še to, kar piše o tej besedici Janežič str. 223! V. b) Ali, al' (rz lat. sed, verum — nemšk. allein, aber) jemlje se v službo: d) kedar se nasprotni reči ena drugi nasproti stavite, n. pr.: Bog ima veliko lastnosti, ali nobene prilike. X. pr. — Volja je dobra, ali meso je slabo. Pr. — Večkrat so bili (Slovenci) premagani, ali nikoli niso izgubili prave ljubezni proti svoji domovini. Vodn. b~) kedar se veljava pervega po drugem reku omejuje: v tem primerljeji stoji v pervem stavku navadno: sicer, res, res da itd., n. pr. Žetev je sicer velika, ali delavcev je nialo. Met. — Resnica more sicer na en čas potlačena, ali premagana ne more biti. Met. — Povsod je božja zemlja, ali dom je vsacemu najmilejši. Cegn. — Čas res ternje in cvetlice pokosi, aV oboje koj mladike ponovi. Čb. T. In kakor ima Metelko ali — ali (enUveder— oder), tako pise Janežic str. 224: U. d) ali, ali — ali f~ aut, aut-aut, vel - vel — nprašk. oder, entweder — oder}, naznanja, da od dveh ali več reči biva ena ali druga, n. pr. Ali germi ali se zemlja trese. X. ps. — Sodnik se mora krivicam ali naravnost ustaviti ali pa začne pravico preganjati. Met. — Zavoljo serca človek Bogu ali dopade ali mu je zopern. Met. XXVII. T. Ker se najde tudi vsako posebej — a in li —, torej se pomeniva še uaidva o vsakem posebej ! U. Sej res berem v novih spisih sim ter tje a, li pa tudi v starih. T. Pisarilo se je o tem nedavno že marsikaj; tukaj ti čpm le nekoliko zaznamnjati. U. Kaj pomeni v stsl. a, in kaj pomeni li? T. Miklosič piše: i) a, a li sed, vero; 2} a, a li et; 3} a bi —, ašte (ako — ko); 4) a ut, a ne ne; 5) a i I i (vprašaje); 6) a vel itd.; 1) li vel, aut; 2) quam; 3) vero; 4) si; 5) in interrogatione directa et indirecta itd. — To so nekteri staroslovenski pompni, in reči se sine, da so vsi ti, nekaj v teh nekaj v unih slovanskih jezicih, še danes znani. U. Povej mi v novoslovenskem vsaj nekaj od vsacega posebej! T. Metelko piše Str. 163: li, V, eine Nachsylbe, ob, etvva: Ne vem, je li res ali ne, ich weiss nicht, ob es wahr sey, oder nicht; daher jeli, jelita, jelite. sag, saget, dass es ist, bejahet es, gelt. — P otočnik str. 82: Li und mar sind fragende Partikeln , welche beim Hilfszeitworte biti nach - , bei anderen Zeitwortern aber vorgesetzt werden; z. B. Je li res? ist es wahr? Mar spi? schlaft er? oder: ali spi ? — Nekaj več pove o tem Murko v slovarji Btr. 164: Li, li (eine Fragepartikel, die als Nachsilbe gebrancht wird) ob etwa, wohl (das enklitische ne der Lateiner); nur (modo, tantum, dumtaxat); nur allein (solnmmodo): ne vem, je li res , ali ne, ioh weiss nicht, ob es ivahr sei, oder nicht n. 8. w. Haufig jedoch (ja St. durchgehends) wird li mit einer Verstarkung ,,ali, jeli ob" gebraucht, und steht dann iramer im Anfange und vor dem Zeitworte. Statt je U tvoj brat doma, spricht man daher gern jeli je tvoj brat doma oder ali je tvoj brat doma, ist dein Bruder zu Hause? U. Pa li — ob, ehva — in nur t. j. le — je razločiti? T. Prav imaš. 1A naj ostane vprašavni člpnek, le pa v lerdivnih toda večidel ločivnih in nasprotnih stavkih, p.: Le vzerai, le idi (nur, nur zu, sicher). Dobro je tudi, kar pravi o tej besedici JMetelko str. 203, da jo deva Uolenec pred, Gorenec pa za uni, a, o in ta, to, kadar hoče zlasti povzdigniti svoj govor: leuni, leunega, leunemu itd. lpta, letega, letpmu, in unilp, unpgale, unemule itd. tale, tegale, temule, itd. XTektpri pišpjo tudi: le - uni, uni-le, ta-le, le - ta. ,,Unser pole, sieh, ist ein Gegenstiick zum lateinischen ecce, und tale, tole zum hicce, haecce, hocce*. U. Sej res! Janpžič pravi: Le, sarao (Iat. solum — npnišk. nur, allein) naznanja izjemo, ki se stavi prejšnemu rpku nasproti, n. pr. Vse na svetu se stara, le ,,narod vedno živi". Erj. - T. Kar pa ni res! U. Vse nas zapusti v snaerti, le ,,dobra dela gredo z nami". T. To je pa res!