Raznoterosti. X Nove dopisnice dobe na Npmškem, in sieer se bo smelo na njih pisati tudi na sprednji levi strani. X TJmrla jc ruska pisateljica M. A. Markovieeva, ki je pisala skoraj 50 let pod imenom Marko Vovčok za osvoboditev ruskpga kmeta. X Otok se pogrcza. Sredi italijanskega jezera Iseo se dviga sklikovit otok Monte d' Isola, na njem pa je cvetoča vas Peschiera Maraglio. Naselbina je polna letoviščarjev. Sedaj pa se je začel otok pogrezati. Po ulicah so nastale velike razpokp, a tudi hiše so začelepokati. Prebivalstvo je jako vznemirjeno, ker se spominja na usodo vasi Tavernola, ki je bila na nasprotnem bregu, a je pred nekaterimi leti nepričakovano izginila pod vodo. X Stekleni brzojavni drogi. Arbitekt V. Schiitz v Kaslu je izdelal prve brzojavne droge iz stekla, ki jih uvedejo za poizkušnjo na neki progi ondotnega poštnega ravnateljstva. Ustanovila se je že delniška družba s 500.000 mark glavnice, da napravi v Grossalmerodu steklarnico le za izdelovanje takih drogov. Ako se steklenih drogov poprime Nemčija, kjer je še dovolj gozdov, s kakšnim veseljem šele pozdravijo novo iznajdbo Belgija, Italija in druge dežele, kjer primanjkuje gozdov. X Velik mcteorit je padel v Novem Jorku blizu Long Islanda (Dolgi otok, del mesta) v morje. Meteorit je bil tako nenavadno velik, da je morje tako razburil, da so valovi poplavili obrpžje in odnesli cpIo nekoliko kabin nekega kopališča. Nekateri Ijudje, ki so bili na bregu, so se komaj rešili. Ta meteorit je morda največji, kar jih je dosedaj palo na zemljo. V mnogih muzejih hranjeni meteoriti niso po navadi težji več nego 50 kg. X Kaplana Kirchsteigerja, ki je spisal znauo knjigo BPod izpovednim pečatom", so baje spoznali zdravniki za blaznega. Vsaj -Vaterland" tako trdi. X Koliko pojedo razni narodi kruha. Na Danskem pride na vsako glavo povprečno 287 kg kruha, v Belgiji 247, na Francoskem 254, na Nemškem 230, v Švici pa samo 212 kg. Zanimive so številke pred letom 1880. Tedaj je použil povprečno na leto vsak Prancoz 258 kg kruha, Danec 256, Belgijec 240, Nemec 211, Švicar 205, Holandec 201, Eus 173, Portugalec pa samo 107 kg. Števila dajo veliko veliko misliti, zakaj v 26 letih so jako narasle, kar je posledica podraženja mesa. X Kolera razsaja po južni Eusiji. V Astrahanu je doslej zbolelo 289, umrle pa so 103 osebe. Kolera se širi počasi proti zahodu. X Milijonarjevo žlvljenje. Mphikaaski milijonar Petro Alvarado je dal svoje sloveče zlate in srebrne ruduike La Palraile nekemu francoskemu sindikatu v najera za 15 let. Najemnina ni znana; najemniki so že imeli ponudbo 12 in pol milijona dolarjev, a so jo odklonili. Alvarado si je napravil iz rudnikov že 150 milijonov dolarjev imetja ter je tako bogat, da je pred leti ponudil republiki, da ji poplača vse dolgove, kar pa je presednik Diaz hvaležno odklonil. Neki angleški siudikat mu je ponujal za rudnike 150 milijonov dolarjev, a Alvarado jih ni hotel prodati. Alvarado je šele 37 let star ter je bil prvotno čisto navaden rudar, ki se je s težavo preživljal ob napornera delu. Leta 1901. pa je odkril bogate zlate rudnike La Palmilla, ki so najbogatejši na vsem svetu. V šestih letih si je nakupičil neizmerno bogastvo. Cenijo ga na 200 milijouov dolarjev. Alvarado pa je vkljub tolikemu bogajtvu ostal preprost mož. Na prigovarjanje prijateljev si je sicer zgradil razkošno palačo, toda  najrajši živi v goli, hladni kleti. Tu ga je tudi dobil nedavno neki angleški dopisuik pri čaši navadnega piva, a sedel je na zaboju, ki je bil poln šampanjskih steklenic, ki» pa so mu jih izpraznili prijatelji. X Zmerno uživanje alkohola ni škodljivo. Npka angleška zavarovalna družba je dognala, da tisti, ki zmerno pijo alkoholne pijače, žive dalj časa kakor abstinenti. Njeno raziska- vanje se razteza na 60 let, t. j. od 1841. do 1901. V tem času je družba izdala 31.776 polic takim zavarovancem, ki sploh niso pili alkoholnib. pijač Te police reprezentujejo 466.943 let. Med  temi zavarovanci jih je umrlo 8947. V isti dobi je izdala družba  29.094 polic takim zavarovancem, ki zmerno pijo vino, Te police  predstavljajo 393.110 zavarovanih let. Med temi jih je umrlo 5124. Potemtakem je bila med abstinenti umrljivost za 20% večja kakor med takimi, ki zmerno pijo. — Oe ni to samo — reklama! X IMni — morsko mesto. Osnovalo se je društvo nOomitato pro Eoma raarittiraa", ki hoče zgraditi pristanišče in ga zvezati z mestom. Tudi hočejo Eira po električni železnici zvezati z morjem. A tfj železnici se najbolj upirajo posestniki latifundijev, ki ne dajo sveta ali zahtevajo zanj neprimerne cene.