Dopisi. Od Sv. Ane poleg Makol. (Nova kapela — pobožni ljudje.) V naši občini stoji gorska vas z imenom »Variša ves«. Varišljani (tako imenujemo prebivalce) so prav pošteni in značajni ljudje, verni in pobožni kristjani, pa tudi vsi vrli Slovenci, narodnjaki. Radi prebirajo dornače časnike: »Slov. Gospodarja«, »Mir«, in »Domoljuba«; skorej da vsaka hiSa ima tudi bukve družbe sv. Mohorja. Lani so si postavili sredi vasi prelepo prostorno kapelo matere božje, kraljiee nebeške, prebl. Dev. Marije. Okrog te kapele se radi zbi- rajo vaščani ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih zvečer in skupno opravljajo svete raolitve: rožamc Marijini, lavretanske litanije in dr. ter včasi zapojejo tudi kako milo Marijino pesem. — Kaj ne, g. urednik, to je hvale in posnemanja vredno! Kdo ne ve, da se nahaja med krščanskim ljudstvom (in žal, da tudi med Slovenci!) vse prcveč greha in hudobije, prave vernosti in resnične, stanovitne pobožnosti ter potrebnih dobrih del božje in Ijubezni do bližnjega pa le vse premalo! Dokler pa je več nevere in hudobije med ljudmi, kakor pa slrahu božjega in dobrih del, ne smemo pričakovati boljših let, ne more biti drugače, kakor da nas v eno mer tepejo različne šibe božje. Letos so si naši Varišljani oskrbeli v svojo novo kapelo še tudi prav čedne podobe slovenskih apostolov sv. Girila in Metoda, katere podobe, iz lesa izrezane in lepo pozlačene, so bile na »Cirilsko« nedeljo (9. julija) slovesno blagoslovIjene — med strelom in veselo godbo. Več let sem zažigajo se že tudi v Makolski župniji na predvečer sv. Girila in Metoda veličastni kresovi, pa med vsemi je leto za letom »Varišljanski« kres največji in najlepši. Kaj ni to veselo, da priprosto gorjansko Ijudstvo, hvaležno pripoznava veliko dobroto naše edinozveličavne sv. vere, katere nebeško luč sta nam prinesla ter tolikanj mogočno prižgala naša ža Bogom največa dobrotnika sv. brata Ciril in Metod in da ti pridni ljudje svojo hvaležnost lako očitno in sijajno razodevajo? Zatoraj slava, trikrat slava našira vrlim »Varišljanom« ! Naj bi našli po mili slovenski domovini prav obilno zvestih posnemovalcev! Od Sv. Ane v Slov. goricah. (God sv. Ane) smo letos prav mirno opravili, mladeniči domači, kakor ptuji so se pošteno obnašali, kar je hvalevredno. Vidite, dragi mladeniči. odkar rajši berete koristne časopise in pončne knjige, izlasti družbe sv. Mohorja, veje po »Slov. goricah« drugi, poStenejši duh; le bodite zmiraj poštenjaki, tako bodete Ijubi Bogu in poštenim Slovencem; ne bodo o nas Slovencih sosedi Nemci zaničljivo pisali, ako se tu in tam pripeti kaka nerednost. Le hrabro naprej, ter živite zmiraj v ljubezni med seboj. Na Anino ste sv. Ano počastile dve procesiji, namreč od Sv. Lenarta in Sv. .Turija v Slov. goricah, prišlo je toraj mnogo romarjev. Kje ste pa letos ostali Petrovčani? Posebno sedaj, ko je na trud vlč. g. župnika dr. Antona Suhač in požrtvovalnih župljanov vsa cerkev prav ukusno osnažena, dva oltarja prenovljena a jeden nov, privabi ta čin mnogo več romarjev, celo od dalnjih krajev. Pohvaliti moram poštena deklcla, ker večkrat kaj spravijo v cerkev, kakor: lepo belo bandero, olepšavo na prižnici in »antipendije« k dvema oltarjema, kar je vse precej dragoceno; a fantje belo bandero sv. Alojzija in nove svetilnice, s katerimi se sveti Najsvetejšemu. Posnemanja vredno! —k— lz Slov. Bistrice. Bila je tukajšnjega okrajnega zastopa dne 21. t. m. volitev za okrajni šolski svet. Kar smo pričakovali, to se je zgodilo. Zmagala je popolnoma narodna stranka, se ve, da na veliko žalost nasprotnikov. Na den volitve prišli so vsi udje obeb strank na volišče. Mogoče, da so ti Ijudje še vendar upali zmage, ker so na priraer, kakor Rathsteiger, kateri v najhujši zimi nobenega sejma ne zamudi, ali sedaj se more vsc storiti, da se tem bindiSarjem prepreči do krmila, ter mora njegova mati namesto njega na sejmišče, ker je vendar škoda dobiček pustiti. Ali vse njih prizadevanje bilo je zaman. Izvoljeni so bili naslednji gospodje: Karl Hrastnik, Dr. Lemež, Jožef Kropec, Ljudvik Kresnik, in Franc Mlakar. Mislimo, da od sedaj naprej njih gotovo ne bo veselilo še se nam kedaj več po robu staviti. Če pa še to vendar mislijo, ledaj se pa naj spomnijo ravno takove volitve pred šestimi leti. ko so oni imeli ravno toliko glasov veeine. kakor nje imamo sedaj mi. Mislimo, da tedaj morejo uvideti, da se naša narodna zavest močno krepi in se bode po prihodnjih volitvah tako utrdila. da bodemo tedaj enoglasno volili. Iz Brežic. Nepopisno veselje se je polastilo naših nemčurčkov, ko so zapazili nekega dne, da je zginila iz hotela Klembas radi snaženja deska z napisom »Čitalniea«. »Umrla je« ali da njihov izraz, pravi barbarski izraz, rabim, »poginila je«, si šepetajo ali bolje kričijo na uho ter si menejo škodoželjno svoje roke, ali si gladijo ponosni in kot premagavci svoje od slovenskega kruha odebelele trebuške. Ali dragi nemčurčki, prazno je Vaše veselje, čitalnica procvita lepše, kakor kdaj, kajti zdaj, ko smo izgubili nekatere glavne stebre čitalničine, zdaj se začenjajo gibati, ali pa še se bodo in se ludi morajo ostali, s podvojeno močjo, in gorje vam, ker vaše obnašanje nas bo prisililo, da bode v prihodnje naše načelo, da se držimo vselej gesla: Svoji k svojim! Sieer poznamo ugodno stanje naših Nemcev, ker malone vsakega odhajajočega Slovenca nadomesti Nemec, a saj vemo, kako je . c . Namesto za slovensko stvar navdušenega gosp. dra. Šmirmaula prišel je nemški zdravnik, kateri pa je premalo Nemec, ker se slovenski uči, da bode lahko občeval z ljudstvom, ki v zdravnika. kateri še njegovega jezika ne umeje, opravičeno nima zaupanja. Tudi priljubljeni, občespoštovani. nepristranski gospod sodnik dr. Vovšek nas je zapustil, in tolaži nas le to, da je prišel na mesto, katero je njega potrebno, v Vaš nemčurski Maribor! In kako se bojujejo ti nemčurčki proti nam? Prav grdo. V našo družbo ne sme noben Nemec, in ako gre, gorje mu! Da Vam navedem samo eno primero: Nemški čevljar, gosp. Sollner, je obiskal jedno zabavo v čitalnici, se ve, da ker zna, da samo od Nemcev ne more živeti in ako še ti tako pridno trgajo podplate pri agitiranju za nemSko šolo in hotel je slišati lepo petje, ker pri nemških zabavah je pre preveč jednolično, saj je vsaka druga pesem »Das deutsche Liod« ali »Wacht am Rhein« in druge enake. (Konec prih.) Z Murskega polja. (Vtopljenec.) V petek, dne 18. avgusta vničila je britka smrt mlado življenje. Pri kopanju v Muri, katera vsako leto svojo žrtvo tirja, ulopil se je nadarjen, prav priden dijak Alojzij Korošec, doma iz Zasadov v Križevski fari. Bil je odgojenec Mariborskega dijaJkega semenišča in letos dogotovil je z odliko šesto latinsko šolo. Poln nad gledal je v pribodnjost. Stariši žalujejo za svojim edinim sinoin, katerega so upali enkrat videti pred oltarjem, sestrice togujejo za svojim ljubiin bratom. Neskončno dobri Bog naj jih tolaži, njemu pa naj da večni mir. Vi, pa njegovi sovrstniki in tovariši, molite za-nj! Iz Dunaja. (S pota.) Večkrat smo iz pisem naših izseljencev izvedeli, kako hudo se jinj v Ameriki godi. Da pa Se bolji pojem dobimo, napišem tukaj kratek zapopadek govora enega izseljenca, kateri je lani odšel tje sreče iskat in s katerim sem v vagonu skupaj prišel, ko se je dne 11. avgusta v Maribor peljal. Sreče tam ni našel. kar se je po njegovi obleki že videlo. Bila je razcapana iz zamazana; ljudje niso poleg njega hoteli sedeti, kar je meni tožil potem, ko sem si navlašč k njemu sedel. Govoril je o hudem stanju izseljencev in o hudih časih, katere je sam imel tam, in med potjo domu, pa še je poleg vsega tega srečen, ker je sedaj zopet v domovini. Hujše se mu tukaj ne more goditi, pristavil je. Ima še brata in dva sina; brat je okrajni zdravnik na Ogerskem in sina sta v dobrih službah, on pa se sedaj kot oče sramuje ju obiskati. Med govorom je tudi pristavil besede: »Vsak, kdor se v Ameriko izseli, je znorel. Travo morajo tam siromaki jesti in svinje imajo pri nas boljše, kakor izseljenci tam. Agenti, ti židovski zapeljivci, pa ljudi tako dolgo okoli vozijo, dokler njim denarja ne povzamejo in potem jih pustijo in tedaj so ljudje, kakor ptič brez peroti. Njemu še se je posrečilo, da še mu je nekaj denarja ostalo in s tem se sedaj domu pelja in vsak bi to rad storil. če bi le denarje imel, da bi se zamogel v domovino odpeljati. lz Stavešinec. (Dobro se s hudim povračuje.) Negovski »oberlehrer«, kakor se je sam podpisal, dobi lepo svoto v denarji v Radgonski davkariji od nas Slovencev nanošenih; odtrgamo si od črnega kruha, da priskrbimo njemu belega. Misliš si. dragi bralec, da nam bo hvaležen za to, pa ni tako. Še le norca ima iz nas; le poslušaj: naša občina ima enega paglavca, katerega mora na svoje stroške pošiljati v šolo, živež pa ima od hrama do hrama. Ravno je bil pri meni, ko je poslal g. oberlehrer popolnoma nemški list; brati ga znam dobro, ker sem tudi v tako šolo hodil, da sem moral nemško brati, samo nisem vedel, kaj; toliko sem vendar vkup spravil, da bo moral fant doma ostati, pa zakaj? Zato sem bil v zadregi, bila je beseda »Blattern« in še ena, katere pa več ne vem na pamet. Lista nimam; kaj sem ž njim napravil, to se ne spodobi semkaj staviti. Kdo naj mi raztolmači pravilno nernški? Nemški v naši občini ne zna nikdo; k g. župniku iti mi je predaleč, ker imam skoro dve uri hoda, k oberlehrerju pa ne grem; tam bi si v svoji jezi zaslužil brž, ko ne za en par dnij ječmenove kaše. Ko se od doma podam, srečam prijatelja, takoj se mu potožim; gospod je vzel list mi iz rok in je moral precej dolgo gledati, predno je vkup spravil in mi je odgovoril, da bo moral fant zavoljo osepnic, katerih je res par suhih imel, doma ostati. Gospod mi je tudi vedel povedati, da bo oberlehrer odšel. S tem me močno razveseli in jeza mi je polegovala, srce mi je začelo po manje biti in spet sem bil v prejšnjem stanu; prijatelj mi da list nazaj in pristavi, da bi dobro bilo, ko bi se jaz šel učit nemški brati, ali g. učitelj slovenski pisati. Pa kaj? Jaz nemško brati znam, le ne razumem; oberlehrer pa slovenski pisati ne. Boritelj naroda.