55
Novičar iz domačih in ptujib dežel.
Iz Dunaja. — Novi ministri, nastopivši vlado, so razglasili sledeči program:
„V sila resnobnem času sprejeli smo sedanji svetovalci Njegovega Veličanstva svoja odgovorna opra-vilstva".
„Toda močni vsled zaupanja in obljubljene jim podpore njih vzvišenega Gospoda, zanašaje se na domoljubno mišljenje ljudskega zastopa in vsega prebivalstva, in osebno nepristranski nasproti sedanjemu zmedenemu položaju in med seboj popolnoma složni o ciljih in sredstvih — lotimo se svoje naloge s trdnim sklepom, odločno poživljati se na obče čutjeno nujno potrebo državnopravnega mini in plodunosne državne delavnosti".
„Nova vlada, kteri je Njih Veličanstvo natančni program njene delavnosti po vsem že potrdilo, bode vso svojo moč stavila v to, da si zasluži im6 prave avstrijske vlade za kronovine in dežele v državnem zboru zastopane. Nasproti narodnim in političnim navskrižjem vsake pristranosti prosta in pomirljiva nasproti zmotnjavam, ki preteklosti pripadajo, bode nova vlada na drugo stran vse državnosovražne težnje brez izjeme z neusmiljeno ostrostjo postave vklonila, in, svesta si svojih dolžnosti do druge državine polovice, bode svoje delovanje nepremakljivo in izključljivo ravnala po posebni državni naravi in pravi politični potrebi tukajšnje državne polovice. Vlada v6, da nobena druga vlada nima veče dolžnosti kakor avstrijska zunanjemu svetu nasproti mirno se vesti, znotraj svobod-nostno se razvijati in navskrižja poravnavati in enako čvrsto gojiti vsem narodom skupne državljanske koristi; kajti v tem obstaja nezginljiva vrednost te države za njene državljane, njena vzvišena nravno-človečanska misija za Evropo in njena velika pomemba za prihodnost. Ravno tako si je vlada tudi tega svesta, da nobena država od svojih vladajočih političnih organov odločneje ne tirja, da jasno spoznavajo, kaj mora zahtevati državna celota in kaj njeni udje, in da ima voljo in tudi moč, postavam polno veljavo dati na vse strani. Avstrijska vlada toraj le tedaj spolnuje svojo najnaravnejao nalogo in vso svojo dolžnost, ako brez skritih misli vsem opravičenim posebnostim odpre široko polje, na kterem naj se svobodno razvijajo, a tudi na kvaro neobhodno potrebni državni edinosti nikakor dvomljivih pogodeb ne sklepa s separatizmom, naj se že zove tako ali tako, ter ne dovoljuje, da bi mladike pristranskega poželenja zatirale napredek in plodunosnost politične celokupnosti".
„Obstoječe ustavno pravo, čegar neprenehljivost bi se ne mogla pretrgati,  aa ne bi se javno pravno raz-
56
merje popolnoma zmedlo, je podlaga, na kteri vlada stoji. Na tej podlagi bode ustrezala vsem opravičenim tir jat vam in dosledno pred vsem skušala s tem pospešiti spravo, da bode državne osnovne postave, zlasti člen XIX. državnih osnovnih postav o splošnih državljanskih pravicah, ki vsem narodnostim popolno ravnopravnost zagotavlja, popolnoma izvrševala ne le po besedah, temuč tudi po njegovem duhu. V vseh dotičnih vprašanjih so udje nove vlade že med seboj popolnoma složni o načelih in vseh bistvenih posames-nostih. Vsled tega bode vlada sama pričela deželnim zborom in državnemu zboru predlagati celo vrsto nasvetov, ki bodo nameravali, nakloniti deželam ono mogoče razširjanje postavodajne in upravne avtonomije, ki se sklada z državno enotnostjo, ktera posamesne dežele same brani. Pri tem se bodo tudi nasvetovale nepo-srednje volitve v vseh razredih deželnih zborov, pa tudi to, da se širi volilna pravica mnogokrat zahtevana".
„Tudi o načelih, po kterih se morajo posamesna ministerstva upravljati, in o velikih nalogah, ki se imajo v vsacem teh ministerstev rešiti, so si udje sedanje vlade med seboj popolnoma složni. Vlada vendar za zdaj o posamesnostih noče še javno govoriti, ker po djanjih izpričati hoče to, kar v programu nima veče vrednosti, kakor le vrednost obljube".
„Velika je naloga,, ktero so prevzeli novi svetniki krone, in velike so težave, ki se tem nalogam proti-vijo. Tem težavam pa bodo nasproti stavili oni neupogljivi pogum in ono čvrsto upornost, ki izvira iz dobre vesti, jasne volje in poštenosti javnega delovanja. Oni ved6, da se pri tem smejo zanašati na avstrijsko čutje, ki živi v milijonih in milijonih src, in oni sami bodo v doseganje svojih visocih ciljev pravna sredstva vladne oblasti v polni meri rabili in od vseh upravnih organov tirjali, da jih podpirajo brezozirno in na vsako žrtev pripravljeni".
„Takemu sodelovanju vladinih organov, ustavnih zastopov in vsega prebivalstva se bode posrečilo, da se dovrši trdno in svobodno ustavno poslopje, v kterem se bodo kar najhitreje vsi narodi srečni in mirni sopet zbrali na veselo in plodunosno državno delo".
— Novih ministrov življenje popisujejo časniki tako-le: Minister notranjih oprav in zadev prvo-sednik v ministerstvu, grof Karol Hohenwart, je rojen v Ljubljani 12. februarija 1824. leta. Iz Ho-henwartove grofovske rodovine je bil grof Sigmund Anton odgojitelj cesarja Franca in nadškof dunajski, ki je umrl leta 1820., potem leta 1825. umrli škof v Lincu grof Sigismund, in ustanovitelj ljubljanskega muzeja grof Franc Jožef, umrl 1844. leta. Sedanji minister notranjih oprav, sin grofa Andreja, bivšega prvega c. k. vladinega svetovalca, ki še na Dunaji živf, je službo uradniško začel pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, leta 1861. je bil predstojnik okolice ljubljanske in ob enem deželni predstojnik, bil je tudi okrajni predsednik na Reki, dvorni svetovalec v Trstu in Trientu, deželni predsednik v Celovcu, dozdaj je bil cesarski namestnik v Lincu.
Dr. Karol Habietinek, minister pravosodja, rojen v Pragi leta 1830., je sin praškega učitelja; na tamošnjem vseučilišču postal je leta 1855. doktor prava. Pozneje je opravljal službo prefekta na Terezijanumu na Dunaji, in je bil nekoliko časa advokat v Pragu. Potem je postal na praškem vseučilišču profesor trgovskega in menjičnega prava; odtod je prišel za profesorja istega predmeta na dunajsko vseučilišče. On je tudi člen državnega sodniškega sveta. Spisal je knjigo „o poroštvih".
Dr. Albert Schaeffle, minister kupčijstva in začasni voditelj ministerstva za kmetijstvo, rojen leta 1831. v Nurtingen-u na Virtemberškem (tedaj ni rojen Avstrijanec). Svoje študije je dovršil na vseučilišču v Tubingen-u. Od leta 1850—60, je bil sovrednik časopisa „Schwabischer Merkur" v Štutgartu. Od leta 1860. je bil profesor politične ekonomije in državnega gospodarstva na vseučilišču v Tubingen-u, odkodar je bil pred 2 letoma poklican na dunajsko vseučilišče, da je tukaj učil ista predmeta. Spisal je mnogo knjig o narodnem gospodarstvu.
Dr. JožefJireček, minister nauka in bogočastja, je bil rojen leta 1825. na Češkem; rojstni kraj mu je Visoko Mito; više šole je dovršil na praškem vseučilišču. Leta 1850. stopil je v ministerstvo nauka kot mi-nisterski adjunkt in se vdeleževal tukaj izhajočega konservativnega časnika: „Vidensky Dženik". Bil je tudi člen komisije za vredovanje češke znanstvene terminologije, in je spisoval češka berila za gimnazije. Marljivo je izdajal razne stare zgodovinske spise in mnoga filologičnih stvari spisal v češkem jeziku, v nemškem jeziku se je s svojim bratom vred potezal za izvirnost slavnega kraljedvorskega rokopisa.
Sedanji minister za dež. brambo, general Scho 11 je le znan kot izurjen vojni stavitelj. Dozdaj je imel višo službo v vojnem ministerstvu in je bil tudi prvo= sednik komisije za vravnavanje reke Donave.
—  S tem, da so novi ministri svetovali cesarju,, da pomilosti zavoljo političnih hudodelstev in pre-greškov v ječah zaprte ali v preiskavah zapopadene^ in da se je to res zgodilo, kakor kaže lastnoročno pisma Njegovega Veličanstva od 7. dne t. m., so si prikupili srca stoternih rodovin. Le togote centralističnih nem-škutarjev niso potolažili, ki ne morejo tega požreti, da namesti Rechbauerja itd. so Jireček, Habietinek itd* poklicani v ministerstvo.
—  Presvitli cesar se je spet k cesarici podal v Meran na Tirolsko.
—  Dr žavni zbor je sklican na 20. dan t. m. — Centralistična stranka se snide že 18. na Dunaji, da se posvetuje, kako bi pokopala novo ministerstvo. Tudi naša stranka se snide že pred zborom na Dunaji, da s^v klubu pod predsedstvom barona Petrino-ta posvetuje v daljem postopanji. Menda bo prihodnji državni zbor tako viharen, da ne pomnimo tacega.
—  Na Dunaji imajo povodenj; Donava je zavolja ledu izstopila.
Cesko. — Cehi ne nasprotujejo novemu ministerstvu , ampak čakajo, kako se bode vstopilo gledž na državno pravo češke krone. — V Pragi so 13. t. m. imeli 24 stopinj mraza, v S vi t o vi na Marskem 29 (v Ljubljani tisti dan le 13.)
Ogersko. — TudiOgri so dobili nove ministre; namesti umrlega barona Eotvos-a je profesor Pauler postal minister nauka in bogočastja. „Liberalci" pravijo, da je ultramontanec, nazadnjak, učen, pa pedan-tičen starec. To t h je postal minister notranjih oprav. Liberalci pravijo, da je len in da veliko čveka. Peja-č e v i c je hrvaški minister, pošten mož, pa politična ničla.    Tako so tam in pri nas liberalci nevoljni.
Francosko. — Vsa pozornost je zdaj obrnjena na volitve v državni zbor, kteri ima razsoditi, ali se sklene mir ali ne, in kdo naj bode prihodnji vladar francoski. — Primirje se je podaljšalo do 28. dne t. m.