Menedžerji si ne	Celjsko občino
upajo tvegati	skrbi za sklad
Stran 4	Stranil
Št. 75 / Leto 60 / Celje, 4. oktober 2005 / Cena 150 SIT
9770353734020
Prva generacija študentov logistike
V obnovljenih prostorih nekdanje Kovinotehnine upravne stavbe v Celju so včeraj sprejeli prvo generacijo študentov Fakultete za logistiko.
Slavnostno odprtje pripravljajo danes opoldne, pri čemer še danes tudi teče vpis študentov, tako da za zdaj končnega števila študentov nove fakultete mariborske univerze s sedežem v Celju in z oddelkom v Krškem še ni mogoče zapisati. Ponovimo le, da bodo v Celju za zdaj izvajali
redni in izredni študij v dveh programih - univerzitetnem logistika sistemov in visokošolskem gospodarska in tehniška logistika. Oba sta zasnovana na načelih bolonjske deklaracije. Po prvi prijavi je v Celju za študij univerzitetnega programa vpisanih 85 rednih in 41 izrednih študentov, za visokošolski program pa 52 rednih in 78 izrednih študentov.
BS, foto: G. KATIČ
Šola v ponos
Sto let šole na griču
Osnovna šola Marjana Nemca iz Radeč praznuje letos 100-letnico. Radečani so v petek ob tej priložnosti pripravili slovesnost, na kateri so učenci s skeči prikazali, kako je pouk potekal nekoč in danes. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za šolstvo Milan Zver, ki je bil navdušen nad omenjenimi uprizoritvami, rekoč, da je danes odnos med učitelji in učenci na visoki ravni in da se zato ni bati, da bi morali učenci kot nekoč klečati na koruzi in biti tepeni.
Navdušen je bil tudi nad velikim številom obiskovalcev (športna dvorana je bila nabito polna), kar po njegovem mnenju dokazuje odličen odnos Radečanov do šolstva. Da so ponosni na svojo šolo, ki je le eno leto mlajša od najstarejšega občana, in da znajo ceniti izobrazbo, je potrdil tudi župan Franc Li-poglavšek, ki je radeški osnovni šoli pred slabim mesecem izročil zlatnik občine. Ravnateljica Simona Zupančič pa je dejala, da je ponosna, da je ravnateljica na šoli, kjer je vzklilo veliko mladih, ki so kasneje uspeli v gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in političnem življenju.
Na šoli so ob svojem visokem jubileju izdali publikacijo, ki v besedi in sliki nazorno opisuje začetke pou-
ka v dolini Sopote, gradnjo šole in načine poučevanja v zadnjem stoletju. V njej je med drugim zapisano, da začetki šolanja v Radečah segajo že v leto 1858, ko so nudili otrokom pouk v hišici pred cerkvijo. Leta 1875 sta tu poučevala že dva učitelja. Prvi razred je bil še vedno v hiši pred cerkvijo, drugi razred pa je imel učilnico v sedanji Trinkovi graščini. Že takrat je bilo šolsko leto razdeljeno na četrtletja, ki so bila vezana na cerkvene praznike. Na hribu blizu pokopališča so leta 1905 sezidali novo šolsko poslopje, ki je postalo osnova za današnjo šolo. Krajevni šolski svet in občinski možje so se dolgo dogovarjali, kje bi izbrali najbolj primeren kraj za gradnjo šole. Po daljšem razmisleku in preudarku so se od-.ločili, da bi jo bilo najbolj pametno postaviti na griču nad trgom. »Od tam bo lep razgled na trg, pa tudi šolo samo bo s trga prav prijetno pogledati. Na šoli bo tudi ura, ki bo šolarjem in drugim kazala čas,« je bilo povedano. V začetku maja 1905 so začeli kopati temelje in konec septembra je bila stavba pod streho. Šola je do danes dobila dva prizidka, vrtec in telovadnico, predlani so ji zamenjali okna, za 100. rojstni dan pa so jo letos poleti obdarili še z novo streho.
BOJANA AVGUŠT1NČIČ
V petek so v Šoštanju izjemno slovesno predali namenu novo šolo z večjo športno dvorano. Nič čudnega, saj je gradnja šolskega poslopja, v katerem se od septembra izobražuje 760 učencev iz dveh dosedanjih starih šol, stala dobre 1,4 milijarde, gradnja telovadnice pa še dodatnih 600 milijonov tolarjev.
To je seveda ena največjih naložb zadnjih let v šo-štanjski občini, odločitev za gradnjo nove šole namesto dveh starih pa je bila po besedah župana Milana Kopu-šarja najbolj poštena rešitev za učence in učitelje. Župan, ki je zaenkrat tudi v. d. ravnatelja OŠ Šoštanj, je učencem zaželel, da bi bila šola njihov drugi dom, učiteljem pa, da bi se v novih prostorih dobro počutili. Ko-pušar je še poudaril, da je novogradnja skupinsko delo mnogih, ki so' sedem let sodelovali pri projektu. Minister za šolstvo Milan Zver, ki je prisostvoval dobri polovici slovesnosti, je omenil, da je bil minuli petek vesel dan za slovensko šolstvo, saj je v Šoštanju udeležil že tretjega odprtja novih šolskih prostorov ta dan. Tudi za naprej bo vlada namenjala enak oziroma celo večji de-
IZJAVI TEDNA
»Lepo seje bilo spominjati časov, ko sem ime še veliko las na glavi in ko sem bil ves čas družbi mladih in lepih deklet.«
Župan občine Radeče Franc Lipoglavšek ú prireditvi ob 100-letnici tamkajšnje osnovne šol
»Sem hitel, kolikor se je dalo. Iz Šoštanja J Radeč sem prišel v tri četrt ure. Upam, da ni minister Mate ne bo domov poslal kakšne poni ložnice.«
Minister za šolstvo Milan Zver, ker je zamudil na slovesnost ob 100-letnici OŠ v Radečah!
Ravnateljica Simona Zupančič z ministrom Milanom Zverom
lež za šolstvo, ker gre za, tako minister Zver, naložbe v otroke, znanje in razvoj, poleg teh pa še v vrednote in krepost.
Že v četrtek pa so v Šoštanju na slavnostni seji proslavili občinski praznik in zaokrožili deset let delovanja občine po uvedbi lokalne samouprave. Župan Kopušar je poudaril, da je bila kljub ne-
katerim dvomom odločitev za samostojno občino prava, kar nenazadnje kaže tudi razcvet kraja in drugih krajevnih skupnosti. Župan je v slavnostnem nagovoru poleg nove šole izpostavil tudi druge pridobitve, med drugim obnovo podružničnih šol, izboljšavo komunalne infrastrukture ter druge pridobitve, omenil pa je tudi sode-
lovanje z Mestno občino Velenje pri gradnji druge faze čistilne naprave v Šaleški dolini. Na slavnostni seji so počastili tudi občinske nagrajence, in sicer sta priznanji Občine Šoštanj prejela Peter Radoja in družba Gorenje, plaketi občine pa Bernard Skarlovnik in Stanislav Mazej.
US
ANKETA
Hmelj odrezal debel kos kruha
Hmeljarski likof po zaključenem delu - Zadovoljni obrazi slovenskih hmeljarjev
V soboto so v Petrovčah pripravili Hmeljarski likof, |ii se ga je poleg prideloval-•v hmelja iz vseh slovenskih pokrajin in tudi iz tujine udeležilo precejšnje število domačinov. Za dobro tetino so se najprej zahvalili z mašo v petrovški baziliki, slavje pa je trajalo lolgo v noč.
ILetošnji hmeljarski zaklju-Ik je bil vesel, kar ni čud-ÍD, saj só hmeljarji po več težavnih letih tako po koli-ihi kot kakovosti pridelali jjoljšo letino. Ocenjujejo, da v Sloveniji dobrih 2,3 ton imelja, ki ga hmeljarji prodajajo med 3 in 4 evri za ki-jgram. Slovenski hmelj v retovnem merilu po povrni predstavlja 3 odstotke, državah EU so hmeljarji po lličini pridelka na četrtem, svetu pa na petem mestu. :>men »našega« hmelja sta okazala tudi predsednik érnških hmeljarjev z ob-iočja Halertau Josef Wit-mann in nemška hmeljarska kraljica Werena Kuffer, ki sta slovenskim hmeljarjem, če-o njihova konkurenca, zaželela vse dobro.
»Očitno je, da se bo likof v Petrovčah prijel,« je omenil žalski župan Lojze Posedel, ki so ga razveselili prešerni obrazi slovenskih hmeljarjev. »Hmelj daje že 140 let kruh mnogim Savinjčanom - včasih je skorja debelejša, včasih tanjša. Upam, da bo gren-
Levo nemški predsednik Witmann in kraljica Werena, desno pa naša princesa Mojca Serdoner in starešina Ivi Razbošek
ka roža ostala v dolini, saj je nenazadnje tudi eden od stebrov slovenskega ponosa.« V prepolnem šotoru v Petrovčah se je med uradnim, še bolj pa neuradnim programom dogajalo obilo stvari, ki so jih obogatili številni nastopajoči. Tudi tokrat so posegli v nekdanje čase, ko seje hmelj vzpenjal po lesenih »štangah« in so ga ročno obirali. Slišala se je pesem obiralcev, z nostalgijo so obujali čase na loj-trske vozove, škafe in balete ... Med drugim je župan Posedel savinjskim hmeljarjem
oziroma starešini Iviju Raz-boršku predal listino s priznanjem za gojenje hmelja z datumom 4. oktober 1898, ki jo je cesar Franc Jožef predal takratnemu žalskemu županu Francu Hausenbichler-ju. Listina naj bi svoje mesto našla v hmeljarskem muzeju, ki ga bodo v Žalcu uredili prihodnje leto. Prav tako bo v muzeju našla svoj prostor tudi skulptura hmeljarskega starešine in princese, na kateri so vpisana imena vseh nosilcev teh častnih funkcij.
Delo slovenskih hmeljarjev so pohvalili mnogi, med njimi tudi predsednik slovenske kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, ki je med drugim omenil, da je narava letos končno nagradila pridno delo hmeljarjev. Hmeljarski starešine so na »liko-fu« trem najbolj prizadevnim hmeljarjem, Karlu Orožimu z Gomilskega, Lojzetu Rojniku iz Spodnjih Grušovelj in Ivanu Osetu iz Drešinje vasi, podelili tudi posebna
Obletnica korenin slovenske vojske
Na današnji dan mineva 15 let od dogodka, ki ga štejemo za postavitev temeljnega kamna slovenske vojske.
4. oktobra 1990 je takratni minister za notranje zadeve Igor Bavčar predal do takrat strogo tajne manevrske strukture enotam Teritorialne obrambe. To je bil
Včeraj se je po vsej Sloveniji začel teden otroka, letos z geslom Vsak otrok ima pravico do drugačnosti.
Ob tem je tudi Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje pripravilo vrsto dejavnosti. Poseben dogodek bo že danes, ko bo ob 10. uri aktiv ravnateljev celjskih osnovnih šol sprejel
vrhunec celoletnih burnih dogodkov, ki jih je povzročila slovenska odločitev, da svojih nabornikov ne bomo več pošiljali služit v enote JLA izven meja Slovenije in tudi da Slovenija ne bo več prispevala tolikšnih sredstev za vojaške potrebe v zvezni proračun. Že spomladi tega leta so se začeli prvi posku-
predstavnike mestne otroške vlade, ki bo uro zatem imela tudi svoj sestanek. Omenimo še, da so učence osnovnih šol, ki imajo posebno nagnjenje do likovne umetnosti, povabili v likovno delavnico, ki bo v petek. Na taboru bodo mladi likovniki slikali motive iz mesta, s svojimi slikarskimi dosežki pa se bodo predstavili na
si JLA, da bi enotam Teritorialne obrambe odvzela orožje. Čez poletje so v najstrožji tajnosti ustanovili manevrsko strukturo, ki je poskrbela za skrivanje orožja, naborniških evidenc in za to, da je bodoča slovenska vojska postala bolj operativna. S tem in zlasti z dnem priključitve manevrske
strukture enotam Teritorialne obrambe so se začele priprave na osamosvojitev. Nekaj burnih dogodkov izpred 15 let bomo obudili v petkovi številki Novega tednika z intervjujem s takratnim poveljnikom Teritorialne obrambe za Zahodno Štajersko Vikijem Krajncem.
BS
Jože Čas, največji slovenski hmeljar in večinski lastnik Hmezad Export Import Žalec: »Letošnji pridelek je v glavnem prodan. Pogodbene cene pred koncem obiranja so bile za auroro 3 evre, za bobek in druge sorte 3,5, za savinjski golding pa 4 evre za kilogram. To so za kmeta neto cene. Cene na trgu so bile zaradi povpraševanja nekoliko višje, tako da je cena za nepogodbene količine od 3,4 do 4,1 evra za kilogram. Vedeti je treba, da predpogodbe pomenijo določeno varnost in zaščito pridelovalcev pred velikimi tržnimi nihanji. Razmere na trgu so trenutno sicer stabilne, vendar se zelo hitro spreminjajo. Zato menim, da nista potrebna niti evforija niti pesimizem. Potrebno je dolgoročno razmišljanje in vlaganje v razvoj - le tako lahko preživimo v ostri svetovni konkurenci. Hmeljarji smo popolnoma prepuščeni razmeram na svetovnem trgu in se ne moremo zanašati na nikogar.«
Darko Simončič, direktor žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: »Zdi se, da se vloga IHP-ja krepi, saj hmeljarji ugotavljajo, da samo sorte, vzgojene pri nas in prilagojene našim klimatskim razmeram, dajejo pričakovane rezultate tako po količini kot vsebnosti. Po težavah s financiranjem in tudi zaradi izgube v preteklih letih smo se dogovorili, da bo država v večini poplačala vzgojo nove sorte, hmeljarji pa bodo dodali četrtino potrebnega denarja. Ugotavljamo namreč, da je prava pot v žlahtnjenju slovenske sorte, s čimer je povezano vse delo na inštitutu.
od varstva rastlin do drugih dejavnosti - praktično cel IHP diha z novimi izzivi v hmeljarstvu. Prva kandidatka je v uradnem preizkušanju, tako da lahko prve rezultate pričakuj emo prihodnje leto. Ime sorte sicer določimo na inštitutu, vendar o tem še ne razmišljamo, temveč kandidatko vodimo pod šifro.«
Ivo Povše, savinjski hmeljar in starešina: »Hmeljarji smo prehodih trdo in trnovo pot. Spomnimo se prevzema velikih površin in problemov v letu 2000, potem pa nas je >zapustilo< vreme - sledili sta dve hudi suši in slaba prodaja v letu 2002, lanska letina pa nam je dala spet malo veselja. Vmes smo preživeli še krizo na trgu - tuji kupec in naša neorganiziranost pa sta povzročila še nižje cene. Letos moramo biti z letino zadovoljni, tudi cena se izboljšuje. To se odraža tudi na našem počutju, saj se dan jasni. Če se na cenovnem področju približamo nemškim cenam, je pred nami lepa prihodnost. Vesel sem, da smo vzdržali in zdaj se že kaže, da je mnogim žal, ker so opustili hmeljarjenje.«
Franc Gajšek, predsednik upravnega odbora Hmezad KZ Petrovče: »Prav je, da se po zaključenem delu povese-limo in nazdravimo dobri letini. V Petrovčah spomladi pripravljajmo dobro obiskan Jožefov sejem in začeli smo razmišljati še o jesenski prireditvi. Kmetijska zadruga je po pridelavi hmelja med večjimi in zato smo se odločili za organizacijo Hmeljarskega li-kofa. Že danes pa lahko rečem nasvidenje prihodnje leto, saj bi radi, da Hmeljarski likof v Petrovčah postane tradicionalen.«
Dejavnosti v tednu otroka
likovni razstavi v času letošnjih otroških parlamentov.
Privlačen je tudi program Vrtca Tončke Čečeve, kjer so pripravili vrsto prireditev za starše in otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Že včeraj so pripravili uro pravljic, danes bo v enoti na Hudinji o vplivu televizije na otroka predavala Alenka - Št. 75 - 4. oktober 2005
Štadler, jutri pa pripravljajo v enoti Center plesno gibalne urice. V četrtek bosta v enoti Gaberje Silva Berk Bevc in Betka Vrbov-šek predavali staršem o tem, kako zdravo jemo, petkovo dopoldne pa so v enoti Gaberje namenili bibari-jam za dojenčke in mate-
BS
www.novitednik.com
Menedžerji si ne upajo tvegati
»Država v podjetjih nastavlja ljudi, ki so razvojno neambiciozni,« je opozoril reformator Jože P. Damijan - Nujen umik države iz gospodarstva in koreniti popravek davčnega sistema
Z razpravo o napovedanih strukturnih reformah so konec minulega tedna v Rogaški Slatini zaključili jesensko srečanje Združenja manager. Gost je bil predsednik odbora za reforme Jože P. Damijan, ki pa je o novi reformi govoril le na splošno. Dejal je, da gre za program, ki bo gospodarstvu pomagal k večji konkurenčnosti in zagotavljanju višje gospodarske rasti. Program torej, ki naj bi na dolgi rok pripeljal do večje družbene blaginje. Čeprav podrobnosti sprememb še niso znane - vlada bo dokument obravnavala ta četrtek in ga šele za tem predstavila javnosti, so slovenski menedžerji predlog reform podprli z aplavzom.
Po besedah Jožeta P. Damijana so reforme potrebne, predlog pa naj bi bil tako z ekonomskega kot socialnega vidika uravnotežen. »Pred-
vsem na področju davkov želimo sprejeti takšne reforme, da bi se ljudem splačalo biti aktivni in bi bili stimulirani še dodatno delati,« je povedal Damijan. Odbor za reforme bo poskušal korenito popraviti davčni sistem, ga čim bolj poenostaviti in narediti preglednega. »Kar imamo sedaj, je katastrofalno, in tudi predlagani popravki so smešni,« je še dejal Damijan.
Ključni dejavnik vseh sprememb je gospodarstvo, ki mora biti konkurenčno, saj brez tega ne bomo imeh socialne države. Slovenija po številnih raziskavah konkurenčnosti v zadnjih letih drsi po lestvici navzdol, vzrok za to pa je prevelik lastniški delež države v podjetjih. »Slovenija je bolj podržavljena kot globalizirana. Po enajstih letih privatizacije se je vloga države v gospodarstvu samo še bolj okrepila. Če se ne bo umaknila, lahko o inovativ-
ni družbi samo sanjamo. Država namreč v podjetja nastavlja menedžerje, ki si ne upajo tvegati in so razvojno neambiciozni. Gledajo samo na to, kaj mislijo politiki in jim poskušajo na vsak način ugoditi,« je poudaril Damijan.
Vlada naj bi se s predlogi reforme seznanila v četrtek, potem jih bodo predstavili tudi javnosti. Do konca leta naj bi se oblikovali konkretni predlogi za spremembe posameznih zakonskih predpisov in podzakonskih aktov. Prvi reformator Jože P. Damijan ocenjuje, bi bilo mogoče reforme uveljaviti z letom 2007.
Napovedal je tudi, da bo odbor za reforme poskušal korenito popraviti sistem socialnih transferjev, da ne bodo delovali nestimulativno, trg dela naj bi postal fleksi-
bilnejši, saj bodo recimo delodajalci zaposlene za nedoločen čas ob določenih pogojih lahko laže odpustili, država pa bi namenila več sredstev za raziskave ter visoko šolstvo. »Predvsem pa bo treba spodbuditi zaposlovanje mladih strokovnjakov v gospodarstvu, k čemur naj bi pripomogla tudi davčna reforma, saj bo med drugim zaradi razbremenitve plač znižala ceno najdražje delovne sile, to je strokovnjakov,« je napovedal Damijan in poudaril, da so se v odboru za reforme ukvarjali tudi s tem, kako zmanjšati stroške državne administracije in povečati njeno učinkovitost. Sprejeli so določeni cilj o znižanju odhodkov državne uprave, ker pa ni pričakovati, da bi administracija reformirala samo sebe, bo morala to narediti kakšna zuna-
Era se prodaja Mercatorju
Po odkupu Erine trgovske mreže na Hrvaškem in dela njenih zemljišč v Makedoniji bo Mercator začel kupovati še Erino premoženje v Sloveniji. Delničarji velenjskega trgovca bodo o tem odločali na skupščini, ki bo v začetku prihodnjega meseca.
Kot je zapisano v sklicu skupščine, bi Era Mercatorju prodala 41 trgovin in tri skladišča, delničarji pa bodo odločali tudi o prenosu obveznosti iz poslovnega lizinga na šestih večjih trgovinah in prodaji lastniškega deleža v družbi Adut Mega. Koliko bo za navedeno moral plačati Mercator, ni zapisano.
Z nakupom Erinih trgovin (vseh v Sloveniji je 62, od je tega 12 tehničnih) bo Mercator pridobil 46.399 kvadratnih metrov bruto prodajnih površin in 17.764 metrov skladiščih površin. Skupaj s trgovinami bo najboljši sosed prevzel tudi zaposlene. jj
Predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković se je »prišel pokazat« tudi na sobotno otvoritev prenovljenega Erinega centra v Žalcu. Za kakšno ceno bo kupil Erino premoženje v Sloveniji, s predsednikom uprave velenjske družbe Gvidom Omladičem še ne želita razkriti.
Cetis zavrača očitke
Novomeški Mirage in ljubljansko podjetje Pro-sum zahtevata revizijo razpisa, na katerem je ministrstvo za notranje zadeve konec avgusta za oblikovanje, izdelavo in personalizacijo biometričnih potnih listov izbralo celjski Cetis. Po trditvah obeh podjetij naj bi bila Cetisova ponudba nepopolna, cena, ki so jo ponudili za izdelavo novega potnega lista, pa dumpinš-ka.
Generalna direktorica Ce-tisa Simona Potočnik pra-
vi, da očitki Miraga in Pro-suma ne držijo. »Cetisova ponudba je bila popolna, pravilna, in najcenejša. Vzorci, na katerih so bili predstavljeni zaščitni elementi, so bili predloženi vzorno, kakovostno in, kar je najpomembnejše, v skladu z razpisno dokumentacijo.«
Potočnikova zavrača tudi očitke, da je cena, ki so jo ponudili za izdelavo novega potnega lista, dumpinšká. Prav tako tudi ni utemeljena poenostavljena primerjava cene izdelave prejšnjega pot-
nega lista s ceno izdelave novega, biometričnega. Prejšnje potne liste so namreč delali skupaj s podjetjem Mirage, za izdelavo biometričnih potnih listov pa so razvili lastno tehnologijo, kar ugodno vpliva na ponujeno
ceno. Če bi tudi obstoječi slovenski potni list delali v ce-. loti sami, bi ta bil cenejši, je pojasnila Potočnikova in poudarila, da je Cetis edini v Sloveniji sposoben v celoti izdelati nov potni list.
JI
I JAVNE NAPRAVE	Vedno z vami za čisto
vno podjetje .d.o.o.	/„ prjja-n0 okolje
>1:03 425 64 00	ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI
03 425 64 12	LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
intervencijska naročila	ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN izven rednega delovnega
sa na tel. št. 031 394 091	ČRPANJE IN 0BDEUVA FEKAUJ
Pretres na borzi
Napovedana sprememba obdavčitve kapitalskih dobij kov fizičnih oseb je zaradi nejasne predstavitve povzrt čila močan padec tečajev delnic na Ljubljanski borzi, pojasnilih ministrstva za finance, ki še vedno niso vsem jasna, so tečaji večine delnic pridobili izgubljei vrednost. Kljub temu je indeks SBI 20 na tedenski rai izgubil odstotek vrednosti, medtem ko se indeks inv« cijskih družb praktično ni spremenil.
Še vedno ni povsem jasno, ah bodo po novem letu obd< čeni za celoten ustvarjeni dobiček ali samo za dobiček tvarjen po 1. januarju 2003 ali pa bodo, kot zdaj zatrjuji ministrstvo za finance, ostali v celoti neobdavčeni. lnd< SBI 20 je v dveh dneh izgubil 5 odstotkov, kar je toliko prej v celem letošnjem letu, in enako se je zgodilo tudi indeksom investicijskih družb PIX. Obseg sklenjenih slov se je v tem tednu, kot posledica špekulacij, praktii podvojil.
Oznaka	Ime	Enotni tečaj Pr	metvmSIT		m
CICG	Cinkarna Celje	25.374,97	9.36		4.09
CETG	Cetis	30.000,00	0.00		0.00
CHZG	Comet Zreče	2.173.27	0,00		O.OO
GRVG	Gorenje	5.616.10	231.52		-2,14
PILR	Pivovarna Laško	7.546.82	106.52		-1,35
JTKS	Juteks	25.020,24	14.70		-1.92
ETOG	Etol	50.450,00	7,53		-0.10
Največ poslov se je v zadnjem tednu sklepalo z delnicami Krke. V dveh dnevih se je z njimi dnevno sklenilo tolik« poslov, kot prej na celi Ljubljanski borzi skupaj. Delnice Krke so sredi tedna izgubile 5 odstotkov, kupiti jih je bili možno tudi po 82.000 tolarjev, v petek pa se je cena znova povzpela na 86.000 tolarjev. Zadnji teden je bilo možno najceneje dobiti delnice Aerodroma Ljubljana, ki so se med tednom pocenile za več kot 10 odstotkov, tako da je bila njihova cena celo pod 10.000 tolarjev. Delnica je tako letos izgubila četrtino vrednosti in to ob podatku, da so letošnji polletni rezultati boljši kot v enakem lanskem obdobju (prihodki za 12 odstotkov, dobiček za S odstotkov). Najmanj je zanihala cena delnicam Mercatorja, ki so se med tednom pocenile za manj kot 2 odstotka, gledano cel teden skupaj pa so se celo nekoliko podražile. Po obsegu sklenjenih poslov te delnice sledijo delnicam Krke.
SBI20
Zadnji tečaj
4.490.19 4.115,64 122,47
% spf,
' -0.45
Septembrska inflacija znaša 1 odstotek, letna stopnja inflacije pa 3,2 odstotka. V podatku ni vključena zadnja pocenitev naftnih derivatov. Rast cen v letošnjem letu znaša 2,6 odstotka.
BARBARA DRVARIČ, borzna posrednica, ILIRIKA d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
Vzdrževalci spet na Rogli
Ta četrtek in petek bo na Rogli že tradicionalno posvetovanje vzdrževalcev. Na tokratnem srečanju, ki ga pripravlja Društvo vzdrževalcev Slovenije, bodo med drugim predstavili sodelovanje v evropskem projektu Leonardo da Vinci, šolanje mehatronikov v Novi Gorici in novo knjigo Vzdrževanje strojev in naprav. Podelili bodo tudi nagrade najboljšim diplomskim delom s področja vzdrževanja.	JI
Pojasnilo
V 74. številki Novega tednika sem v podnaslovu pogovora z direktorjem Engrotuša Aleksandrom Svetelškom citirala njegovo izjavo, da delovanje žalskega občinskega vodstva ni v duhu razvoja občine, temveč je koruptivno, izsiljevalsko ter skrajno negospodarno in neposlovno. Da ne bi prišlo do nepotrebnih nesporazumov, želim pojasniti, da se Sve-telškova izjava nanaša samo na »primer Engrotuš« in ne na celotno delovanje občinskega vodstva.	Ji
AOAMAS
■■FARAONOVA ^
^^RIJLET^iď
1
Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje.
Dnevi grmenja se pričenjajo!
Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila
Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4!
m> s/mmmm
Danes, 4. oktobra, bo osrednja prireditev občinskega praznika Vojnika, ki ga bodo letos obeležili v krajevni skupnosti Frankolo-vo. Prireditev bo v znamenju podelitve občinskih in županovih priznanj, ki jih bo podelil župan Beno Po-dergajs.
Najvišje priznanje, zlati vojniški grb, bodo podelili Francu Črepinšku s Franko-! lovega, ki ga bo prejel za dol-
Jutri praznik Občine Vojnik
goletno ustvarjalno delo v kraju ter v društvih. Srebrna vojniška grba bosta dobila kulturni delavec Peter Selčan in Turistično društvo Fran-kolovo, bronaste pa rogist Viktor Kovač, filmski podjetji Cenex in Fivia ter Marija Bojanovič, ki si je posebej prizadevala na socialnem področju.
Med dobitniki letošnjih županovih priznanj sta športna delavca Marjan Oprčkal
in Ivan Špeglič, gasilca Rudolf Stante in Marko Andrej Božnik, pospeševalka turizma Elvira Karmen Leber in Franc Novak, ki se udejstvu-je v različnih društvih.
Osrednja prireditev bo v novi frankolovski večnamenski dvorani v osnovni šoli, kjer bosta nastopila tudi moški pevski zbor in kvintet koroških Slovencev, oba iz Pliberka. S Slovenci iz Pliberka imajo namreč Občina Vojnik, vrtec,
vojniško kulturno društvo ter borci tesne prijateljske stike. Prav tako bodo nastopih Moški pevski zbor Anton Bezen-šek Frankolovo, plesalca Ka-ja in Urh Poteko in trobilni kvintet pihalne godbe iz Nove Cerkve. Začetek praznovanja bo ob 19.30.
Občina praznuje praznik po datumu, ko je bila po zakonu o ustanovitvi občin ustanovljena Občina Vojnik.
BRANE JERANKO
Ime in priimek: Naslov:__
Čudni časi za borce
Zelena ograja na črno
Mesta skozi čas
V razstavišču celjskega zgodovinskega arhiva na Teharski 1 bodo danes ob 10.30 uri odprli razstavo Slovenska mesta skozi čas. Gre za gostujočo razstavo, ki jo je Arhiv Republike Slovenije pripravil kot promocijo Slovenije v svetu. Razstava je gostovala že na Kitajskem, Poljskem in v Makedoniji, celjska postavitev pa bo prva v Sloveniji.
BS
Podeželje v mestu
Jutri, v sredo, bo v Celje spet prišlo podeželje. Na Glavnem trgu pripravljajo med 14. in 18. uro prireditev Podeželje v mestu, ki naj bi prispevala k večji prepoznavnosti podeželja, predstavila delovanje podeželskih društev in spodbudila prodajo pridelkov, izdelkov in storitev, ki jih nudijo kmetije iz občin Celje, Laško, Štore in Vojnik.
Gre za odslej vsakoletno prireditev interesnega združenja za skupno trženje in promocijo teh izdelkov, ki je lani ustanovilo znamko Raznolikost podeželja in izdalo tudi prvi katalog kmetij na tem območju, ki se ob osnovni, kmetijski dejavnosti, ukvarjajo tudi s kakšno od dopolnilnih. Na osnovi tega programa je celjski
kmetijsko gozdarski zavod, kjer projekt vodi Mojca Krivec, pridobil tudi sredstva iz programa Sapard, kmetijam, ki so kandidirale za nepovratna sredstva iz strukturnih skladov, pa je prinesel dodatne točke pri ocenjevanju.
Prireditev Podeželje v mestu, na kateri bodo predstavili domače obrti, kmetije, društva s podeželja, pripravili pa bodo tudi prodajo izdelkov s kmetij, degustaci-je in kulturni program, bo v Celju jutri popoldne. Podobno predstavitev in skupni nastop so pripravili junija na Lumparijah na Dednem Vrhu, čakajo pa jih še predstavitve na Alminih dnevih v Štorah in Martinovem sejmu v Laškem.
BRST
V Pokrajinskem muzeju Celje, kjer si že leta prizadevajo, da bi ogradili zunanji lapidarij in ga s tem zaščitili pred vandalizmi, so pohiteli in v teh dneh končujejo namestitev 180 cm visoke ograje.
Vse lepo in prav, saj je 3,5 milijona tolarjev za namestitev ograje rezerviranih v letošnjem občinskem proračunu. A vendarle so v želji, da bi izkoristili lepe dni, ki namestitev ograje še omogočajo, prehiteli vse postopke. Dela so namreč začeli, ne da bi pridobili potrebno lokacijsko dokumentacijo, med deli pa celo ugotovili, da ograjo po-
stavljajo na občinski in ne na svoji zemlji. Ob tem, ko se veselimo, da bo s postavitvijo ograje izjemna kulturna dediščina zaščitena pred vsakodnevnimi vandalizmi, pa vseeno ne moremo mimo dejstva, da na tak način pač ne gre. Le upamo lahko, da bo še pred koncem del, ko bodo z vrati zaprli še oba sedanja dostopa do lapidarija, tudi z dokumentacijo vse v redu.
Dostop do lapidarija bo zdaj urejen skozi muzej, kakšna bo vstopnina za ogled »starorimskih kamnov«, pa v muzeju še niso določili.
BRST
Merjenje kostne mase
Javni zavod Socio in društvo bolnikov z osteoporozo pripravljata v četrtek, 13. oktobra, brezplačno merjenje kostne mase za ženske, starejše od 45 let.
Zanimanja za merjenje kostne mase, ki je temeljni podatek za spoznanje, ali je posameznica zbolela za osteoporozo, je veliko. Zato bodo kostno maso merili le tistim ženskam, ki se bodo za to pravočasno prijavile. Udeležbo je treba prijaviti do tega petka na telefonsko številko 492-59-40.	BS
V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad!
Na Čreti so v soboto pripravili tradicionalno slovesnost v spomin na leto 1941 oziroma prvo frontalno bitko I. Štajerskega bataljona z okupatorsko vojsko.
V lepem dopoldnevu se je na Čreti zbralo ogromno ljudi različnih starosti, ki so na slovesnost prišli iz različnih slovenskih krajev. Zbrane je pozdravil vranski župan in poslanec Fanc Sušnik, slavnostni govornik, žalski župan in poslanec Lojze Posedel pa je spregovoril o pomenu odločitve za boj proti okupatorju, ki je bil za majhen slovenski narod še toliko bolj usoden. Tisti, ki so se takrat odločili za sodelovanje z okupatorjem, želijo danes to odločitev prikazati kot boj za domovino, kar je laž, je poudaril Posedel.
Nagrajenca oddaje 27. 9. 2005: MARJANA BOBIK, Pristava 11, Vojnik TAJA GROŠELJ, Cankarjeva 2/a, Velenje Prejmeta srebrna prstana Adamas.
Sobotna prireditev je bila dokaz, da je partizanska Čreta še zasidrana v spominu ljudi.
Tudi general Ivan Dolničar je omenil, da borci zdaj živijo v čudnih časih, ko se išče prava resnica o II. svetovni vojni; pri tem pa se mnogi, tudi pomočniki okupatorja,
trkajo po prsih in iščejo drugačno resnico. Na srečanju na Čreti sta srebrno plaketo ZZB NOB prejela Vinko Tajnik in Rafko Tratnik, kulturni program pa so pripravili
Pihalni orkester Prebold, Moški pevski zbor Ponikva, harmonikarji iz Vrbja, Jožica Ocvirk in partizanska skupina Triglav.
TT
Iz Hruševca na sever Evrope
Osnovna šola Hruševec v Šentjurju je letos praznovala 10. obletnico obstoja. Prireditev ob prvem desetletju vsestransko uspešnega delovanje so kljub slabemu vremenu obeležili z različnimi prireditvami. Še posebno težo dogajanju so dali gostje z Norveške in iz Nemčije - s partnerskima šolama iz teh dveh držav so Šentjurčani s projektom Comenius povezani že drugo leto.
Namen projekta je predvsem sodelovanje na mednarodni ravni, s katerim bi dvignili prepoznavnost tako Šentjurja kot Slovenije znotraj evropskega prostora. Koordinatorica projekta je Vanja Hriberšek, ki je stike z omenjenima šolama navezala na nekem srečanju v Italiji. "Riđi slovenska delegacija učiteljev je že bila na obisku pri svojih partnerjih in nad severnimi gostitelji so bili navdušeni. Podobno občutke v
Ravnatelj Robert Gajšek sprejema tradicionalna darila od svoje nemške kolegice.
Sloveniji doživljajo tudi Norvežani in Nemci.
Ravnatelj Robert Gajšek je s sodelovanjem zelo zadovoljen. Z obiski, dopisovanjem in s predstavitvami se bodo gotovo spletle prijateljske vezi, ki bodo otrokom širile obzorje: »Dobro je, da imajo otroci tudi take izkušnje, da gredo v svet in da niso kot mali princi, izolirani na nekem svojem planetu, katerega obseg seže le kakih deset kilometrov okrog domače hiše.«
Na prireditvi so otroci pripravili pester kulturni program s pevskimi nastopi in folkloro učencev iz podružnične šole Kalobje. Skupaj z učenci kmetijske šole in hotelom Žonto pa so pripravili tudi pogostitev. V projekt so tako ah drugače vključeni vsi v šoli in prav gotovo se evropske izkušnje in prijateljski stiki tudi po preteku triletnega obdobja, kolikor traja projekt, ne bodo končali.
SAŠKA TERŽAN
Lepote in težavnost dojenja
V četrtek, 6. oktobra, ob 16. uri bo v prostorih Projektne	pa tudi očetje in malčki. Datum srečanja tokrat sovpada z
pisarne Celje, zdravo mesto na Slomškovem trgu 4 redno	svetovnim tednom dojenja^ ki v Sloveniji poteka med 1. in
mesečno srečanje Skupine za podporo dojenja. Tema me-	7. oktobrom. Geslo letošnjega tedna dojenja se glasi: Doje-
seca je Lepote in težavnost dojenja. Vabljeni so vsi, ki jih	nje skupaj z družinskimi obroki: prijetno in zdravo. Tako
tema zanima, tako bodoče kot tudi doječe matere, seveda	bo možnost pogovora tudi o tej temi.	CS
Uspela vaja gašenja in reševanja iz višjih nadstropij poslovno-stanovanjskega objekta na Mestnem trgu
Dobro usposobljeni za pomoč
Na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah se je v soboto ob številnih gledalcih pomerilo deset ekip civilne zaščite in Rdečega križa na enajstem regijskem preverjanju usposobljenosti za prvo pomoč.
Vse so pokazale zelo visoko raven znanja, največ eki-
pa Gorenja Velenje, ki je zasedla prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Srednje zdravstvene šole Celje, na tretje pa ekipa Gasilske zveze Šentjur.
Obiskovalce, med katerimi je bilo največ šolarjev, ki so imeli ta dan športni dan, je pritegnila tudi vaja sil za zaš-
čito in reševanje. V gašenju in reševanju iz višjih nadstropij stanovanjskega objekta na Mestnem trgu so sodelovala gasilska društva s Konjiškega, zdravstveni dom in policijska postaja iz Slovenskih Konjic, celjska postaja gorske reševalne službe, velenjski reševalni center jamarske reševalne - Št. 75-4.
službe, enota reševalnih psov kinološke zveze in helikopterska enota Slovenske vojske.
Preverjanje in vajo so pripravili Občina Slovenske Konjice, celjska izpostava republiške uprave za zaščito in reševanje ter Območno združenje Rdečega križa Slovenske Konjice. MBP oktober 2005 -
Gajšek v Ljubljano
Po petih letih dela v Celju odhaja mag. Miran Gajšek na novo delovno mesto v Ljubljano, kjer bo koordinator razvojnih projektov v kabinetu županje Danice Simšič.
Gajšek, ugleden slovenski urbanist, je na povabilo župana Bojana Šrota prevzel vodenje takratnega ZPI avgusta 2000. Zaradi zlorabe uradnega položaja (Gajšek je podpisal potrdilo, da je Gradbeništvo Božičnik pri nakupu zemljišča ob Ljubljanski cesti plačalo celotno vrednost zemljišča, čeprav ga ni in je šlo za neke vrste kompenzacijo) ga je župan razrešil. Gajšek je zatem prevzel delovno mesto vodje sektorja zâ prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, ki ga opravlja še zdaj. Glavni celjski urbanist pravi, da odhaja z občutkom, da je veliko opravljenega, razlog za odhod pa naj ne bi bile stare zamere, temveč novi delovni izzivi.	BS
H
Zaenkrat brez pediatrinje
Preboldski svetniki so na četrtkovi seji obravnavali tudi problem zdravstvene oskrbe v občini. Kljub temu, da so podelili koncesijo za pediatrijo in šolsko medicino Suzani Justinek, si je zdravnica zaradi domnevnih groženj premislila.
Na julijski seji so poleg koncesije za pediatrijo podelili še koncesijo za splošno medicino Veri Rupel. Ruplova je z delom začela v petek, v enem mesecu pa mora pridobiti 1200 pacientov. Tako imajo sedaj v Preboldu dva zdravnika splošne medicine, eden je namreč zaposlen preko žalskega zdravstvenega doma, ostali pa so brez pediatrinje. Kot je bilo moč slišati na seji, naj bi si Justinekova premislila zaradi domnevnih groženj, češ, da če bo prišla delat v Prebold, bodo zdravnika, zaposlenega preko žalskega zdravstvenega doma, iz Prebolda odpoklicali. Preboldski svetniki z županom Vinkom Debelakom so ogorčeni, zato bodo od žalskega zdravstvenega doma zahtevali, da bi pediater, ki sicer enkrat na teden dela na Vranskem, vsaj enkrat na teden prišel tudi v Prebold. Sicer pa so svetniki na področju zdravstva na seji dali tudi soglasje, da se občina prijavi na razpis za sredstva, s katerimi bi lahko dogradili Zdravstveni dom Prebold.
ŠO
Zaslužene kovane vrtnice
V Zrečah je bila v nedeljo osrednja prireditev ob 18-letnici mesta Zreče, ki so jo združili s 5. obletnico ansambla Zreška pomlad. Na bogati prireditvi, ki so jo naslovili Pomlad v jeseni, je Turistično društvo Zreče podelilo letošnja priznanja in kovane vrtnice za urejeno okolje.
Letošnji dobitniki najvišjih priznanj za urejeno okolje, kovanih vrtnic, so: med kmetijami domačija Nade in Martina Mrzdovnika iz Spodnjih Zreč, med vasmi Gračič, med individualnimi hišami domovanje Terezije in Antona Ravnjaka, med podjetji gostišče in picerija Zreški gaj ter med bloki Pohorska 3.
Kot je poudarila predsednica Turističnega društva Zreče Lojzka Šprajc, je po domala 30 letih, odkar ocenjujejo okolje, v občini iz leta v
Predsednica TD Zreče Lojzka Šprajc
leto več hiš, kmetij in podjetij, ki bi si zaslužili najvišje priznanje. Zadovoljna je tudi, ker so uspeli odpraviti divja odlagališča odpadkov, v bodoče pa bo treba več skrbi nameniti ekologiji, zlasti v povezavi z reko Dravinjo, ki je že vse preveč zasluzena. Ta problem bodo lahko rešile šele čistilne naprave.
MBP
www.radiocelje.com
>IH KRAJEV
Poslanstvo
Hospica ostaja enako
Slovensko društvo Hos pic letos obeležuje deseto ob letnico svojega delovanja njegov celjski območni od bor pa je že proslavljal peto obletnico, že v juniju so se tako srečevali na številnih prireditvah. Ob priha jajočem 8. oktobru, svetovnem dnevu Hospica, so se številni prostovoljci in strokovni delavci sestali v Al-minem domu na Svetini.
V Sloveniji deluje že kar 120 prostovoljcev, ki nudijo umirajočim in njihovim svojcem vso podporo, ki jo le-ti potrebujejo, in mnogi od njih so v soboto prišli na Svetino. Prireditev je bila namenjena predvsem njim v zahvalo, ob krajšem glasbenem programu pa so spregovorile predsednica društva Hospic, Tatjana Žargi, predsednica celjskega območnega odbora, Hedvika Zimšek, o desetletnem delu so spregovorile tudi ostale članice strokovnih ekip, prostovoljci pa so izmenjali tudi osebne izkušnje. Hospic, po svetu se je gibanje razširilo že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pri nas šele v zadnjih letih, se ukvarja predvsem s spremljanjem umirajočih in svojcev, s podporo žalujočim,
Tatjana Žargi
hkrati pa se trudijo za spremembo odnosa do smrti in za izobraževanje splošne in strokovne javnosti. Izvira iz prepričanja, da fizično stanje in s tem povezano lajšanje bolečin ali drugačna medicinska obravnava predstavljata le delček v mozaiku potrebnih storitev. Umiranje namreč odpira še vrsto socialnih, psiholoških, duhovnih in duševnih potreb, prostovoljci pa v tem okviru lahko ponudijo tako psihično kot fizično pomoč.
V Alminem domu je bilo slišati veliko misli o pomenu prostovoljstva, osebnostni rasti, dajanju in prejemanju, motivih prostovoljcev ter o tem, kaj s svojim delom dajejo in prejemajo. »Čeprav je včasih hudo, boleče za vse prisotne, vendarle to delo človeku tudi daje ... Svojci umirajočega se pogosto lažje izpovedo nekomu nevtralnemu, slišimo različne izpovedi... Spremeni se tudi odnos do lastne smrti, do minevanja ... Hkrati smo v društvu našli somišljenike, postali smo neke vrste družina ...« so bile najpogosteje slišane misli. Število prostovoljcev ostaja bolj ali manj enako, včasih beležijo manjše upade, nekateri potrebujejo vmesni premor in se kasneje vračajo. »To poslanstvo zahteva nekatere žrtve, vendar se človek vendarle ne sme povsem iztrošiti. Hkrati nikoli ne smemo pozabiti na odgovornost, s tem v zvezi pa se moramo čimbolj redno udeleževati dodatnih izobraževanj ter skupnih sestankov,« sta poudarjali Žargijeva in Zimškova.
POLONA MASTNAK
Mi
« ,<£
à) 0 *
t *
? *
Savinjsko-šaleško regijo bo na državnem tekmovanju zastopalo kar pet desetin PGD Rečica ob Savinji.
Najboljši savinjsko-šaleški gasilci
Minulo soboto in nedeljo je bilo živahno na poligonu PGD Rečica ob Savinji, kjer so se za nastop na državnem prvenstvu pomerile gasilske desetine Savinj-sko-šaleške regije.
V soboto so se med pionirkami najbolje odrezale desetine Rečice ob Savinji, Andraža nad Polzelo in Šmart-nega ob Dreti. Med pionirji so slavili Andražani, za njimi pa so se uvrstili Pobreža-n_i in Rečičani. Pri mladinih so slavili Braslovčani, drugo mesto je osvojila eki-Pa Pobrežja, tretje pa Gomil-
skega. Med mladinkami je zmagala desetina PGD Andraž nad Polzelo, drugo mesto so osvojile gostiteljice, torej Rečičanke, tretja pa je bila ekipa Gomilskega.
V nedeljo so se v Spodnji Rečici merili »stari mački«. Med veterankami so se najbolje odrezale članice PGD Ga-berke, drugo mesto je osvojila desetina PGD Šmartno ob Paki, tretje pa Kasaze-Liboje. Med starejšimi gasilci oziroma veterani so največ znanja in spretnosti prikazali člani PGD Matke, drugi so bih Šmar-čani, tretja pa ekipa iz Sv. Lo-
vrenca. V članskih vrstah se na nadaljnje tekmovanje uvrstita samo po dve ekipi. Gostitelji, torej PGD Rečica ob Savinji, so slavili med člani in članicami v kategoriji B -med članicami B se bo v nadaljnje tekmovanje uvrstila še desetina PGD Groblja, med člani B pa desetina Prebolda. V kategoriji A so se tako med članicami kot člani najbolje odrezali Andražani, na državno prvenstvo pa bo iz vrst članic odšla še desetina Žalca, med člani pa Prebolda. Državno prvenstvo bo prihodnje leto.
US
Mis med strašili
Z zelenice pred III. Osnovno šolo Celje mimoidoče te dni pozdravljajo nenavadni gostje - ptičja strašila, ki so za razliko od svojih sorodnikov na njivah in poljih videti precej bolj mikavno.
Strašila so izdelali celjski osnovno -in srednješolci v likovni delavnici, ki so jo tudi letos pripravili v celjski izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Vabilu organizatorjev se je odzvalo osem osnovnih in tri srednje šole. Pod mentorskim vodstvom likovne pedagoginje profesorice Urške Glavnik so mladi po lastnih zamislih ustvarili enajst strašil, med katerimi ne manjka niti mis.	BA, foto: GK
Zadrževalniki kmalu nared
Ob Savinji, v bližini ba zena in ob parkirišču za ob činsko stavbo v Celju, gredo h koncu dela pri gradnji sistema zadrževalnikov visokih voda.
Po naročilu VO-KA Celje gradi sistem zadrževalnikov visokih voda podjetje Nivo, dela pa financirajo iz sredstev Evropske unije. Ta je po izgradnji centralne čistilne naprave, ki je stala manj, kot so načrtovali, namenila pomembna sredstva za dogradnjo.ka-nalizacijskega sistema v občini Celje in tudi za gradnjo zadrževalnikov visokih voda. Ti bodo ob morebitnih poplavah ali tudi ob zgolj nenadnih previsokih vodah zadržali prvi, najbolj onesnažen vodni val. Šele potem, ko se bo
Enega od energetskih objektov gradijo na parkirišču za občinsko stavbo. Podoben objekt je tudi v bližini celjskega letnega kopališča.
vodostaj vnovič znižal oziroma normaliziral, bodo iz zadrževalnikov očiščeno vodo vnovič prečrpali v Savinjo. Zadrževalniki, ki so vkopani v
brežino Savinje, so že zgrajeni, celotna naložba pa bo končana do konca leta.
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Local za zabavo
V četrtek bo z uradno otvoritvijo in zabavo zaživelo novo celjsko zabavišče, ki so ga lastniki poimenovali Local. V kleti Prothasijevega dvorca v središču mesta sta lokal na 350 kvadratnih metrih površin uredila znana gostinca Zoran Gole (Pizzika-to) in Boštjan Verdnik (Verdi). Dokaj presenetljivo pa v dolgo napovedovanem novem lokalu, ki naj bi izboljšal tudi katastrofalno ponudbo hrane v mestnem jedru, hrane ne bo. Gre za tako imenovani zabaviščni klub, lokal, kjer naj bi Celjani imeli vsak dan v tednu dovolj možnosti za kakovostno, predvsem glasbeno obarvano zabavo.
BS
celje

VRTNARSTVO CELJE
JESENSKE BESE
LONČNE KRIZANTEME NAGROBNI PESEK V RAZLIČNIH BARVAH IN GRANULACIJAH OKRASNO LUBJE
Vabimo vas da nas obiščete v naših cvetličarnah in vrtnih centrih v Medlogu in Žalcu.
Pred šolskima nalogama - odlično za kontrolko
Celjski in velenjski rokometaši zelo dobri na gostovanjih pri šibkejših tekmecih - Sredi in konec
tedna pa bo šlo zares
Celje Pivovarna Laško je v svojo jubilejno (deseto) sezono v ligi prvakov štartalo tako, kot se spodobi za izjemno ugleden rokometni kolektiv, Miro Požun pa se je izenačil z Josipom Šoja-tom - oba imata triletni staž na celjski klopi v najelitnejšem evropskem tekmovanju.
No, Požun ga še mora dokončati, potem ko je njegova dosedanja bera odlična - poleg naslova evropskega prvaka je Celju zagotovil še uvrstitvi med najboljše štiri v LP in pokalu pokalnih zmagovalcev.
Beograd je pomagal
Čeprav ima Miri Maksimovič zaradi dotične dame vidne srčne težave, je pred tekmo usposobil tako gleženj Miladina Kozline kot tudi hrbtenico župana Bojana Šrota. »Vsi so pokazali veliko volje. Morda je bil izjema Kozlina, ki je deloval nezainteresirano,« je poja-mral trener Miro Požun, ki ga Dikova »lahkotnost do dela« že kar malce skrbi. V soboto so na obrobju Aten zaigrali vsi in pred 400 gledalci - tudi zaradi primerne bojevitosti - zlahka pometli z domačini. Po vodstvu s 6:1 so Grkom sicer dopustili delni izid 4:0, nakar pa opozorjeni, da popuščanja ne sme biti, pohodih plin in razveseli-
rijo visoko. Miro Požun in Slavko Ivezič, snovalca moštva in igre, pa sta se bala vrvi po lanskoletnem kačjem piku v Beogradu. Zdaj se bosta pripravila na Savehof, ki je kot edini v vseh osmih skupinah LP poskrbel -če že ne za presenečenje - za izid, ki ni bil pričakovan. Ade-mar je padel na Švedskem. Pomislili bi, da so sedaj tri moštva v boju za dve mesti. Ne, Celjani postajajo edini favoriti za prvo mesto. V soboto bodo to skušali potrditi pred svojimi navijači. A že jutri si lahko polomijo zobe, kajti Gold club se zaveda, da je lahko trn v peti. Torej, po kontrolki, ki si je zaslužila oceno odlično, sledita dve šolski nalogi.
Nenad Damjanovič je lani branil pri Partizanu in si je na Banjici ogledal dvoboj Crvene zvezde in Celja. Vratar Athinai-kosa je doma iz Crvenke in je obdržal stike z Rolandom Pu-šnikom, z Dejanom Peričem pa je igral v kadetski jugoslovanski reprezentanci. Priznal je, da si je želel reprize iz Beograda. »Pričakoval sem našo boljšo predstavo, a smo počasi igrali v napadu, kar so bivši evropski prvaki s pridom izkoriščali. Poznala se nam je odsotnost poškodovanega Riganasa. Har-bok je odigral odlično. Ima zelo neugoden met. Vodilni možje našega kluba so zadovoljni, jaz pa sem potrt,« je razlagal prijazni Damjanovič. Po remiju s
Od devetih strelov jih je Uroš Zorman izkoristil šest, med zmedeno grško obrambo pa je zaplesal sirtaki.
h. Vodstvo kluba si je oddahni-	obrambam. Florijani so skupaj
lo, kajti s Sergejem Harbokom	potovali 54 ur; povratek je bil
ni zgrešilo. Če je zadelo, bodo	znosnejši ob spoznanju, da nji-
pokazale tekme proti grobim	hovi ljubljenci lahko spet me-
Novitete v modni konfekciji so doletele tudi celjski tabor, katerega vodstvo si je zadovoljno melo roke že ob polčasu tekme v grški prestolnici zaradi vodstva s šestimi goli razlike.
Kalamarijem doma sew gostovanja pri Doukas^
Niso več potolčenj
Po dveh bolečih in pt(. ljivih prvenstvenih p^ Rdeči dvorani, je Gorenji steh zelo prepričljivo ugj lijanskega prvaka. Z®j Južnem Tirolskem je Vý nom vlila novih moči p, slednjima dvobojema, i do gostovali pri Prevent! deljo pa bodo v LP prijj landski Haukar. »Uspeli dočakali, kajti naša sanu je že bila načeta. Podati® karju bomo zagotovo i Naš trener je igral na Isl poleg tega pa mu bodo po li tudi danski kolegi. Zapi na Prevent imamo malo dobro nas pozna njihovi Ivan Vajdl. Strnili bon» in skušali popraviti vtis mačem prvenstvu,« je pri doval velenjski kapetanS jan Sovič.
DEAN Šl Foto: SLAVKO
1. krog lige prvakov - skupina B Athinaikos - Celje Pivovarna Laško 21:30 (9:15)
ATENE - Dvorana Athinaikosa, gledalcev 400, sodnika Gerhard Reisinger in Christian Kaschûtz (Avstrija), delegat Sandor Andorka (Madžarska).
ATHINAIKOS: Damjanovič 10 obramb, Kouluris; Efstat-hiadis 4, Martanovič 4, Maksič 1, Bene 6, Gklousidis, Gkla-vopoulos, Troupis 1 (1), Makris 3, Kokonis 2, Leonidas, Gudz, Constantinos. Trener Georgis Kranakis.
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Škof 10 obramb, Lorger 2; Gajič 1, Kozomara 1, Brumen 5, Mlakar 1, Harbok 8 (1), Kozlina, Ivankovič 1, Gorenšek, Hribar, Natek 1, Kokšarov 6, Zorman 6. Trener Miro Požun. Sedemmetrovke: Athinaikos 3 (1), Celje 2 (1). Izključitve: Athinaikos 8, Celje 12 minut. Bistveni potek rezultata: 1:0, 1:6, 5:6, 5:10, 8:14, 11:15, 11:18, 14:19, 16:23, 19:26, 21:30.
1.	krog lige prvakov - skupina C Merano - Gorenje 24:39
(13:19)
BOLZANO - Športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Vitzt-hum in Choquard (Švica).
MERANO: Menini, Ladurner, Giuliani, Larcher, Gerstgras-ser, Makowka 4, Gufler 5, Kovačevič 5, Zubac 4, Ognjenovi-č 3 (1), Niederwieser, Weithaler, Lang 3, Santer. GORENJE: Podpečan, Tamše, J. Dobelšek 2, Kavaš 2, Oštir
2,	Sovič 2, Sirk 3, Skok, Ilič 11, Rutar, L. Dobelšek 3, Šimon 1, Režniček 2, Blaževič, Zrnič 11 (1). Trener Lars Walther.
Sedemmetrovke: Merano 1 (1), Gorenje 3 (1). Izključitve: Merano 4, Gorenje 4 minute.
ROKOMET
Kvalifikacije za d prvakinj
2. krog, prva tekma: llj
- Celje Celjske mesnimi (21:13); Verzau 10, Oestà le 9; Potočnik 7, Minič5,i cen 4, Raškovič, Skuu|| Filipovič, Zorko, Novi kanovič, Stsiapanava 1„
1. SL - ženske1
4. krog: Celeia Ž žice 38:30 (21:24); Cerari Skočir 7, Čurko 6, Koruny bočnik 2, Čerenjak, Kad Pristovšek, Futač, Raná Krhljikar 10, Skubic, Pn Vrstni red: Krim 8, Ptuj?! leia Žalec, Inna Dolgun 6,(1 pija, Kočevje 4, Izola 3, ll Celjske mesnine 2, Brežidl ka kava 1, Maks, Burja 0.
ŠPORTA KOLEDA
SREDA, sIlOj
ROKOMET
1. SL - moški, 4. krog:C| Pivovarna Laško - Gold d' (18.30).
1. SL - moški, 5. kro&j venj Gradec: Prevent - G| nje (19).
1. SL - ženske, 5. krogi - Celje Celjske mesnine (1®
»Beršnjaka bom kaznoval!«
Celjani s priložnostmi, a brez realizacije
Ko je že kazalo, da so se nogometaši CMC Publikuma po dveh zaporednih zmagah vsaj psihološko pobrali (Maribor in Brda 2:0), so doma znova razočarali. Kar s 3:1 jih je ugnala Nafta, še lani drugoligaš. Kaj se dogaja s Celjani, ni jasno nikomur. Nekateri so se po srečanju celo spraševali, ali bo odstopil tudi trener Nikola Iliev-ski, a zaenkrat še ni.
Upajmo, da jim bo reprezentančna pavza prišla prav, da postavijo stvari na pravo mesto in da si v prihodnje še s kakšno zmago dvignejo samozavest. Celjani sicer niso bili tako zelo slabi, a v napadu nimajo prave realizacije. Še najbolje so igrali po izključitvi Dominka (pobegnil mu je Ru-sič), a je kaj kmalu tudi Domen Beršnjak moral z igrišča. »Danes smo imeli res smolo. Imeli smo vsaj tri stoodstotne priložnosti in če bi le eno izkoristili, bi se tekma drugače
odvijala. Upam, da se nam tù ne bo ponavljalo in da je to bila dobra šola za nas. Še posebno sem jezen nase, ker sem imel res dve lepi priložnosti, vendar dolgo nisem treniral in tako je zbranost manjša pri samem zaključku. Vem, da bomo v naslednjih tekmah dokazali, da znamo igrati bolje,« pravi Dejan Rusič, ki se po poškodbi vrača v pravo formo, kar je potrdil tudi Ilievski. Slednji je bil močno razočaran nad Berš-njakom, ki je dobil dva rumena kartona: »Do njegove izključitve smo dominirali, imeli veliko priložnosti in pravo igro. Kar je naredil, je neopravičljivo in zagotovo ga bom kaznoval, saj se igralec ne sme tako obnašati. Drugače pa je nasprotnik zasluženo zmagal, saj je igral zelo pametno. Mi nismo, kljub mojim opozorilom, da je Nafta zelo nevarna po prekinitvah.«
JASMINA ŽOHAR - Št. 75 - 4. oktober 2005 -
MED GOLI
SREDA, 5.10.
3. SNL - vzhod, 7. krog: Kovinar Štore - Beltinci (16).
11. krog 1. SNL: CMC
Publikum - Nafta 1:3 (0:2); Robnik (65); Ben-ko (18,41), Bukovec (53), Koper - Maribor 2:3, Primorje - Bela krajina 2:1, Drava - Gorica 1:3.
■UiiiUliJULLM
MARIBOR PL 1 ANET KOPER 1 CMC PUBUKUM 1 DRAVA	1
BELA KRAJINA 1
S 3 3 14:11 18 3 3 5 15:18 12 3 2 6 12:20 11
8. krog 2. SNL: Factor - Drt0 Dravinja 19, Triglav 13, Zagoi Šenčur 10, Livar 8, Dravograd!
8. krog 3. SNL - vzhod: 20 Perpar (58), Železničar - Šmaip močič (76, 90), Pavhn (87). Vrf šovci 15, Stojcni, Železničar!* ' Šmarje 10, Veržej 8, Tišina 7, " 8. krog Štajerske lige: Šoštf 0:1, Mons Claudius - Gerečja $ red: Šoštanj 19, Šentilj 17, Op* Zreče 13, Peca 12, Gerečja vas 1 Bistrica 7, Mons Claudius 6, 6. krog MČL Celje: Ljubno no 0:3.
Vrstni red: Rogaška 15, Šm^ (JŽ)	I
2. krog 1. SLMN: Nazarje-j Bogatin, Kosernik, Stres 2, Po^ Kobarid 6, Litija, Nazarje, Slo*4 Extreme 0.
Finale pokala MNZ Celje Hrastnik 3:0, Živex Loka - Sf Vrstni red: Živex Loka, Sevni<*
Na Celjskem najmočnejši
ggprezentančni košarkarji uspeh v Beogradu gre po-0 v pozabo, na sceno na-jjř stopajo klubi v svojih snovanjih. Vsi ti številni
0	v štirih slovenskih liji, ge nadejajo, da bo zani-jjje v naši državi po uspe-■ slovenskih fantov v Srbiju Črni gori predramilo tu-inekoliko zaspano klubsko (jarko.
Tudi interes javnosti se je bis-fjo povečal, o čemer priča
1	prisotnih novinarjev na ti-jffli konferenci pred super-lalom na Gorenjskem (lani s je bilo v Mariboru le 10). xr pa celjsko območje osta-Sievilka 1 po številu klubov državnih košarkarskih ligah.
V1. A ligi štirje
V1. A SKL bomo imeli po-Jfrio štiri moštva na območ-i, dolgem v premeru le kak-lih petdeset kilometrov. V (óšnji sezoni bodo od vse-1 začetka v prvenstvu igrali ■di Laščani. Ti so sicer te-nasprotovali, a so se na pneu. strinjali z odločitvijo druženja prvoligašev. Pivo-arna Laško bo tako imela pridnost med tednom (takrat «nastopala v 1. A slovenski p) preskušati tako igro kot ijlce za srečanja v Jadran-ligi, ki bodo na sporedu ti koncih tedna. Šoštanj ska Elektra Esotech zadnjih sezonah postala en najmočnejših klubov v lavi, tako glede organiza-B kot tudi rezultatov. Zad-i dosežek je podpis pogod-: z Esotechom, močnim podijem, ki se je vključilo v pro-ekt šaleške košarke. Šentjurski Alpos Kemoplast e stalnica lige že šest sezon, Hokaj velikih spremembah topi pa bodo po dolgem ča-pmeli precej besede tudi do-0 vzgojeni mladi igralci, se-fdaob tistih neizogibnih tujih, ki so nuja za rezultat. Zreška Rogla je prav tako tónica v 1. A ligi, še leto dlje »t Kemoplast. Tudi v Zre-Ni je prišlo do precej spre-Semb v ekipi, novi strateg Slobodan Benič pa želi več iut igre dati mladim igral-' iz Zreč in okolice. Za-
andžič (90). Vrstni red: ®inij, Factor 11, Krško,
Štore 1:1; Golob (22); 4:0; Bloudek (25), Gla-lura 19, Paloma 17, Čren-!'3, Kovinar, Pohorje 12, s: Ormož 4, Beltinci 1.
2:1, Dornava - Zreče Nm - Šentjur 3:6. Vrstni
1 Šentjur 15, Kungota 14, Va 9, Brunšvik 8, Pesnica,
1:5, Laško - Šmart-
6, Ljubno 3, Laško 0.
tj (D. Kugler, J. Šemenc; ^ni red: Beton, Dobovec, Bfonx, Tomaž 1, Puntar,
,n°gometu: Živex Loka -Sevnica - Hrastnik 2:1.
nimivo je, da vse štiri ekipe vodijo nekoč zelo dobri košarkarji. Ob Beniču v Rogli so Šentjurčani zaupali svoje moštvo Damjanu Novakovi-ču, Šoštanjčani Dušanu Hauptmanu in Laščani An-teju Perici.
Se bo kdo prebil?
V 1. B SKL imamo s Celjskega tri ekipe, konjiški Banex Safcol, polzelske Hopse in novinca v ligi, povratnika na resnejšo košarkarsko sceno Celjski KK. Konjičani sicer ne izražajo prevelikih ambicij po vrnitvi v 1. A ligo, med prestopnim rokom pa so verjetno več izgubili kot dobili. Trener ostaja Drago Vezjak.
Nasprotno pa si želijo na Polzeli ponovno gledati prvo-ligaško košarko. Nekdanji pokalni zmagovalci Slovenije so bili v lanski sezoni dolgo v boju za prvo mesto, a so na koncu popustih. Igor Pučko ima ponovno v ekipi Sama Udriha, ki bo enako kot lani ob dobri ponudbi najverjetneje ponovno odšel v tujino. Se je pa zato vrnilo nekaj domačih igralcev, ki so igra-
Generalko pred štartom prvenstva v Jadranski ligi so imeli Laščani na svojem tradicionalnem turnirju Laško pivo, ki je bil 14. po vrsti. Po zanesljivi zmagi nad Koprom so v finalu gladko izgubili s Širokim brijegom (79:55) in si s tem nakopali kar nekaj skrbi za zadnji teden priprav. Ekipa iz Bosne in Hercegovine se je tako maščevala Laščanom za poraz na svojem turnirju pred 14 dnevi v Širokem (103:95 za pivovarje). Omeniti velja, da za Laško ni igral Izraelec Ori Ichaki, ki še vedno ureja dokumentacijo v svoji državi. Tretje mesto na turnirju je osvojila Ši-benka, ki je bila boljša od Kopra s 73:57.
li v prvi ligi, tako da ambicije glede vrnitve niso nerealne.
Celjani so se po dolgih letih tavanja le prebili nazaj do 1. B lige, ambicije pa v nekaj sezonah segajo še višje. A najprej bo treba postati stabilen B ligaš z urejenim financiranjem, kar je bil zadnja leta največji problem celjskega kluba. Trener ostaja Aleš Rehar, lei je ekipo tudi pripeljal v 1. B ligo.
Trije tudi v drugi ligi
Tudi v 2. SKL - vzhod bomo 'imeli tri ekipe, in sicer mlado ekipo Pivovarne Laško, Prebold in Nazarje. Laščani naj bi se tudi letos borih za napredovanje v B ligo, medtem ko je osnovni cilj Prebolda in Nazarij ostati stabilen drugoligaš.
V 3. SKL - vzhod imamo tudi tri klube, Pivovarno Haler iz Podčetrtka, Rogaško in Vojnik.
V	teh ekipah naj bi se kalili predvsem mladi igralci, tudi prvoligaških klubov, ki so posojeni za eno sezono (Šentjurčani »zalagajo« Podčetrtek in Rogaško).
V	Podčetrtku ne skrivajo ciljev, da bi se prebili do druge lige, kar je seveda želja tudi Rogaške, ki si želi priti vsaj blizu tistih starih uspehov (četrti v DP, nastop v evropskem pokalu Ra-divoja Korača). Vojnik takšnih ambicij nima, žeh biti le še naprej neugoden nasprotnik prav vsem v ligi.
Ve se, kje je košarka doma
In če strnemo vse našteto, potem lahko mimo rečemo, da je na našem koncu košarka doma. Ob tolikih klubih je zanimanje seveda večje kot drugje v Sloveniji, saj lokalnih der-bijev v vsaki od naštetih lig ne manjka. Ne manjka niti tistega pozitivnega naboja tako med igralci kot med odborniki in trenerji, ki dvigujejo zanimanje za igro pod koši še višje, kot je bilo do zdaj. Zaradi tega je jasno, da večina ljubiteljev košarke že nestrpno čaka na začetek sezone.
JANEZ TERBOVC
Šentjurčani na vrhu Šiša Pangme
V	nedeljo opoldne po nepalskem času so prvi alpinisti Plezalnega kluba Rifnik osvojili vrh 8.027 metrov visoke Šiša Pangme. Sedem slovenskih in dva hrvaška alpinista so na pot odšli v začetku septembra. S tem vzponom so obeležili 10-letnico obstoja šentjurskega kluba.
V	skupini, ki je prva prišla na vrh, so bih Aco Pepevnik, Milan Romih in Tomi Aurednik. Z vrha so sicer načrtovali spust na smučeh, vendar pa bi bil ta zaradi neprimernih pogojev preveč nevaren. Do baznega tabora so tako odsmučali šele z višine 7300 metrov. Druga skupina, v kateri so Dušan Debelak, Tomaž Žerovnik in Zoran Mislej bo šla na vrh danes. Ker so zveze omejene na zelo kratka sporočila, bomo o podrobnostih poročali po njihovi vrnitvi, ki je predvidena za 14. oktober. Že dober teden pa je doma Matjaž Šuster, ki se je moral zaradi možganskega edema vrniti predčasno. »Imel sem srečo, da so ljudje ob meni reagirali pravilno in pravočasno,« je povedal. Zaradi spremenjenega zračnega tlaka in pomanjkanja kisika se začnejo na višini nad 6.000 metrov bivalne razmere zaostrovati. Matjaž, ki ima sicer v evropskem visokogorju veliko alpinističnih izkušenj, je imel po mnenju zdravnikov morda premalo časa za aklimatizacijo ali pa sodi v tisti majhen odstotek ljudi, ki takih razmer ne prenesejo.
SAŠKA TERŽAN
OSEBNO
Lucija, Lučka, Luca
Leto 2000:5. mesto na kadetskem evropskem prvenstvu, leto 2001: 3. mesto na mladinskem EP, leto 2002: 7. mesto na mladinskem SP, 2003: 1. mesto na svetovnem pokalu, zmagovalka na mladinskem EP, 3. mesto na članskem EP, 2004: dvakrat 2. mesto na članskih svetovnih pokalih, udeležba na olimpijskih igrah v Atenah, 2005: 5. mesto na SP v Kairu v članski kategoriji. Vse to je že dosegla komaj 20-letna Lucija Polavder iz Griž, članica celjskega Judo kluba Sankaku.
Z judom se je začela ukvarjati že v četrtem razredu osnovne šole v Grižah skupaj s svojimi sošolci. Ker se je takrat bolj družila s fanti kot z dekleti, je hotela tudi sama poskusiti in tako je kot članica šolskega judo kluba že kar kmalu dosegla 2. mesto na tekmovanju slovenskih osnovnih šol in potem vsako leto segla po kakšni od medalj. Zaradi velikega zanimanja za judo je bila tam ustanovljena sekcija celjskega kluba Sankaku, v sedmem razredu osemletke pa je že začela trenirati na Lopati v Celju. Od vsega začetka je bil in je še danes njen trener Marjan Fab-jan. Lucija Polavder ima zdaj v osnovni šoli, kjer je doma, svojo sekcijo nadebudnih ju-doistov, starih od šest do sedem let.
Hodite še v šolo, ste zaposleni?
Končala sem srednjo ekonomsko šolo, ves ta čas sem prejemala štipendijo, zdaj pa sem zaposlena na ministrstvu za obrambo, v športni enoti Slovenske vojske, prejšnji ponedeljek je bil moj prvi delovni dan. Letos bom nadaljevala šolanje, študirala bom na Fakulteti za logistiko v Celju, kar mi glede na športne obveznosti zelo	Lucija F ustreza.
Lansko leto v tekmovalnem pogledu za vas ni bilo ugodno.
Res je, lani sem precej mirovala zaradi operacije na kolenih, tudi letos spomladi nisem tekmovala, zdaj pa je s koleni vse v redu, zahvaljujoč dr. Iztoku Pilihu, ki me je operiral.
V kateri kategoriji zdaj tekmujete?
Glede teže nad 78 kilogramov, glede starosti pa poleg članic tudi v kategoriji do 23 let.
Kam segajo vaše športne ambicije?
Nimam še treh medalj: olimpijske, svetovne in sredozemske.
Katero judoistko bi v tem trenutku najraje premagali?
Najraje bi premagala Francozinjo Mon-dierovo, ki mi je na svetovnem prvenstvu septembra v Kairu speljala bronasto medaljo.
Kako vidite svojega trenerja Marjana Fabjana?
Na treningih je strog, drugače pa zelo dobrega srca, veliko je naredil za nas, pomaga nam na vsakem koraku, če le more. Je vsega spoštovanja vredna osebnost, brez njega ne bi bilo takšnih rezultatov.
In kako bi ocenili sebe?
Na to vprašanje bi vam lažje odgovorili drugi, a če me že vprašate: sem vedno nasmejana, dobrodušna, ne vržem zlepa puške v koruzo, po potrebi sem tudi trmasta.
Kako vas kličejo?
Ime mi je Lucija, za domače in ostale bližnje sem Lučka, za klubske kolege pa sem Luca.
Vaše življenjsko vodilo?
Nikoli ne reci nikoli je v mojem življenju že večkrat potrjeno vodilo, denimo takrat, ko sem bila v krizi, preutrujena od napornih treningov in ko sem si rekla, da ne bom več trenirala. Ko so bili spet rezultati, pa je bilo spet vse okej.
Ste biti kdaj prisiljeni borilne veščine uporabiti v zasebnem življenju?
Za samoobrambo nikoli, v osnovni šoli pa sem sošolcem z veseljem pokazala, kaj je to judo.
Kot športnica ste videli veliko sveta. Katera dežela je na vas naredila najlepši vtis, kje bi živeli?
Najlepša se mi zdi Sardinija, kjer sem uživala v klubskem dopustu. Tam so zelo prijazni ljudje, tam je odlična hrana, imajo najboljše testenine, kar sem jih kdaj jedla, morje je čudovito, plaže so čudovite. Ja, na Sardiniji bi kar lahko živela.
Imate fanta, ste zaljubljeni?
Trenutno nimam fanta in nisem zaljubljena.
Se je vaša prva ljubezen končala s solzami?
Ja, bile so solze, a od takrat je minilo že nekaj let.
Kakšen je vaš stil oblačenja?
Večinoma se oblačim športno, preprosto, v kavbojke in trenirko. Za kakšne prireditve se je treba lepše obleči in včasih mi kar prija, če se malo uredim.
Ste s čim zasvojeni?
Recimo z gledanjem televizije in s spanjem, ker sem zaradi treningov pogosto utrujena. Resnično zasvojena pa sem z judom.
Kaj še počnete v prostem času?
Za sprostitev večkrat tečem, grem na kolo, včasih pa v svojem kajaku, ki sem ga pravkar prebarvala, veslam na Šmartinskem jezeru.
Vas je česa strah?
Bilo me je strah, ko sem septembra potovala z letalom v Kairo, ker sem bila pod vtisom letalskih nesreč, ki so se dogajale v tistem času. Vedno pa se ustrašim kobilic.
Kakšen avto vozite?
Golfa, ki je moj prvi avto, zato je zame nekaj posebnega.
Prijetno se je bilo pogovarjati z vami, Lucija, Lučka, Luca, in hvala za vaš čas.
Hvala tudi vam za povabilo. Bi pa rada izkoristila to priložnost in se zahvalila svojemu trenerju, klubskim kolegom in kolegicam, staršem in sokrajanom za spodbujanje na moji športni poti.
MARJELA AGREŽ Foto: BS
Kulak in let za dotik srca
Lep sprejem predstav SLG Celje na Slovaškem in Češkem
Veleposlanik na Češkem Drago Mirošič, umetniška voditeljica SLG Celje Tina Kosi, režiser Igor Stránský s soprogo na desni, župan Libor Karašek jn upravnik SLG Celje Borut Alujevič na slavnostnem sprejemu
Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje se je v nedeljo zvečer vrnil s petdnevnega gostovanja na Slovaškem in Češkem. Z dvema predstavama, Moj ata, socialistični kulak v Tr-navi in Let nad kukavičjim gnezdom v Uherskih Hra-dištah, so Celjani navdušili občinstvo in bili deležni tudi gostoljubnosti in pozornosti slovenskega veleposlaništva na Slovaškem in Češkem.
V Trnavi, v najstarejšem gledališču na Slovaškem, ki s celjskim tke prijateljske vezi nekaj zadnjih let, saj so Celjani tam že gostovali z Antigono in Ljubeznimi Georgea Washingtona, je bila tokrat v gosteh ekipa predstave Moj ata, socialistični kulak, ki jo je na oder postavil umetniški vodja trnavskega gledališča, Mihal Babiak. Letošnja sezona gledališča Jana Palari-ka je posvečena slovenski drami, saj bodo na sporedu še tri dela slovenskih avtorjev. Na sprejemu po predstavi, ki ga je s sponzorstvom Gorenja pripravila veleposlanica Slovenije na Slovaškem Maja Lovrenčič Svetek, je bilo
slišati laskave ocene o igralskih dosežkih. A tema (predstava je bila tudi podnaslov-ljena) je bila za gledalce na Slovaškem bolj trpka in se jih je dotaknila bolj kot našega občinstva, je bilo slišati v komentarjih večera in tako so čutili tudi igralci.
V Uherskih Hradištah na Češkem pa so v soboto Ce-ljáni v Slováckem divadlu na festivalu ob 60-letnici gledališča navdušili s predstavo Let nad kukavičjim gnezdom.
Dolg, zelo dolg aplavz na koncu je dal vedeti, da jezikovna pregrada ni bila prehuda, predstava kot celota pa je pustila pečat slehernemu gledalcu. Še posebej navdušen nad kulturnim dogodkom je bil veleposlanik Slovenije na Češkem Drago Mirošič, ki je posebej za to priložnost prvič pripotoval v Uherske Hradiště, kjer je zanj in za Celjane pripravil slavnostni sprejem župan mesta Libor Karašek. Oba sta izrekla čestitke ob
enakem jubileju, 60-letnici, tudi bralcem Novega tednika, in ob kulturnih nakazala še nekaj drugih poti in možnosti za sodelovanje obeh, po velikosti približno enakih mest. Celjani so v Uherskih Hradištah gostovah že četrtič. Prvič leta 1986. Tokrat so imeli priložnost videti in doživeti, da seje medtem mesto razcvetelo, se evropsko obarvalo, a ohranilo slovanski šarm in gostoljubnost.
MATEJA PODJED
Koncert solistov za začetek
Drevi ob 19.30 se v Narodnem domu začenja koncertna sezona Zavoda za kulturne prireditve Celje. Kot prvi se bodo predstavili oboist Emanuel Abbiihl, klarinetist Mate Be-kavac, violinist Gordan Nikolič, violist Nicolas Bône in kon-trabasist Zoran Markovič. V nocojšnji repertoar so uvrstili Mozartov Kvartet v f-duru za oboo, violino, violo in kontrabas, Beethovnov Trio za godala v c-molu, Prokofjev Kvintet v g-molu za oboo, klarinet, violino, violo in kontrabas ter Kumarjevo Istrsko suito.
Emanuel Abbuhl se je v osemdesetih letih uspešno udeleževal nacionalnih in mednarodnih tekmovanj. Več let je že stalni gostujoči oboist v Komornem orkestru Evrope. Kot solist, komorni glasbenik in docent je gostoval v večini evropskih držav, ZDA, Mah Aziji in Koreji.
Mate Bekavac je prejel nagrado za posebne umetniške dosežke avstrijskega ministrstva za znanost in umetnost. Je tudi dobitnik državnih nagrad in prvih nagrad na mednarodnih tekmovanjih v Lizboni, Sevilli in Beogradu ter nagrade Visoke šole za glasbo Mozarteum v Salzburgu, posebne nagrade za interpretacijo strokovne žirije evrovizijskega tekmovanja v Varšavi leta 1994 in nagrade glasbenega sklada Yamaha na Dunaju. Leta 2004 je za koncertne dosežke prejel še nagrado Prešernovega sklada.
Gordan Nikolič je ves čas gojil posebno zanimanje za baročno in sodobno glasbo. Je nosilec odličij mnogih mednarodnih tekmovanj. Kot solist je nastopil z mnogimi evropskimi orkestri ter posnel Številna dela, pretežno manj znanega violinskega repertoarja.
Po prvi nagradi za violo na pariškem konservatoriju se je Nicolas Bône izpopolnjeval v Kanadi. Po povratku v Francijo je skupaj s prijatelji ustanovil Klavirski kvartet Kandin-ski. Ta je kmalu postal nagrajenec mednarodnega tekmovanja komorne glasbe v Firencah in Melbournu. 0 njegovi bogati komorni dejavnosti priča mnogo radijskih posnetkov in zgoščenk.
Kontrabasist Zoran Markovič je med študijem prejel vrsto nagrad na različnih tekmovanjih doma in v tujini. Kot član Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je bil nagrajenec Prešernovega sklada za leto 1999. Od 1990 do 2004 je bil vodja sekcije kontrabasov Slovenske filharmonije, od januarja 2004 je redno zaposlen kot docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
gorenje
Nov
gorenje
odpira vrata
razstavno-prodajni salon v Velenju od 8. oktobra v kompleksu Gorenja
V dneh otvoritve salona, 8. in 9. oktobra, vam ob nakupu velikih gospodinjskih aparatov podarimo brezplačno montažo in dostavo na dom.
Z vami bodo:
Sobota, 8. oktobra: Nedelja, 9. oktobra:
11.00 Čuki	11.00 Pikin festival
13.00 Srečanje z rokometaši 13.00 Srečanje s člani nordijske Gorenja	smučarske reprezentance
15.00 Atomik Harmonik 15.00 Natalija Verboten
Vsako uro bo nagradno žrebanje, kjer bomo podelili praktične nagrade, poskrbljeno bo za animacijo in varstvo otrok ter številna druga presenečenja.
Vljudno vabljeni, vstopnine ni.
www.gorenje.si
Občino
skrbi za sklad
Kadrovske spremembe v celjski izpostavi JSKD ne vpliva- ■ jo na kvaliteto in obseg dela, zatrjujejo v skladu
Odkar je Marijana Kolen-ko 31. avgusta odšla z mesta vodje celjske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, se je pojavila vrsta ugibanj, kdo bo nasledil njeno mesto. Omenjeno »problematiko« so obravnavali tudi na seji Odbora za družbene dejavnosti mestnega sveta MOC 20. septembra, kjer je Štefana Juga zanimalo, zakaj sklad po enem mesecu še vedno ni dobil »nadomestnega človeka«.
Tolikšno zanimanje občine za vodstvo sklada je presenetilo zaposlene na celjski izpostavi JSKD, saj je Štefan Jug menda že najmanj en teden pred omenjeno sejo vedel, da je direktor JSKD Igor Teršar 14. septembra za opravljanje del in nalog ter pravico podpisovanja listin v zvezi z delovanjem celjske izpostave JSKD za nedoločen čas pooblastil samostojnega sodelavca za glasbeno dejavnost Tomaža Črneja, ki je - na celjski izpostavi zaposlen šest let. Prav tako ga je pooblastil za usklajevanje in raz- •
porejanje dela zaposlenih na izpostavi. »Podpredsedniku sveta območne izpostave JSKD Štefanu Jugu sem že 7. septembra telefoniral in ga obvestil, da prevzemam vse naloge, za katere me je pooblastil direktor Teršar, kar pomeni, daje pred sejo natančno vedel, kdo je ta 'nadomestni' človek. Pisno pa so bili o tem na občini obveščeni 22. septembra,« navaja Črnej in zatrjuje, da delo v skladu teče nemoteno, pri čemer se bodo trudili, da bodo tudi v bodoče izpeljali vse zastavljene programe. Očitno pa so ravno glede tega najbolj zaskrbljeni na MOC, kjer se tudi bojijo, da bo sklad v kratkem izgubil še enega človeka, tajnica Nada Agrež namreč odhaja v pokoj, pri Čemer bi ostala le še dva zaposlena, to pa je po njihovem mnenju absolutno premalo za normalno funkcioniranje sklada. A, kot smo izvedeli, bo Agre-ževa, ki se bo upokojila konec decembra, na skladu ostala še toliko časa, da z razpisom v začetku prihodnjega leta izberejo človeka, ki
Celjski folkloristi vabijo
Člani Celjske folklorne skupine se zavedajo pomena ohranjanja ljudskega izročila in s tem svojih lastnih korenin. Prav tako se zavedajo, da morajo v svojih vrstah skrbeti za podmladek, zato vsako leto poskrbijo za vpis novih članov. Letos bo to potekalo v četrtek ob 18.30 v dvorani Krajevne skupnosti Aljažev hrib, in sicer za otroke (od 4. do 13. leta), odrasle (od 14. leta starosti) in za godbenike. Veseli bodo vsakega, ki zna igrati na harmoniko, klarinet, violino, kontrabas ali tamburico.
Demonstracija obrtnika - frizer Avgust Čatorič
12-00 Zgodovinski arhiv Celje Slovenska mesta skozi čas
odprtje gostujoče razstave 17.00 MNZC-Hermanovo gledališče
Lutkovna skupina Mavrica: O žabicah v rdečih ka-
lutkovna predstava ob tednu otroka Í7.00 Preddverje Kulturnega
doma Šoštanj _
Torkova peta ustvarjalmca za otroke in starše
17.00 Interspar Velenje . En kovač konja kuje otroška predstava
19.00 Dom sv. Jožef Celje_____
Jože Faganel: Seminar za
VODNIK
Nicolas Bône, viola, Zoran Markovič, kontrabas
1. abonmajski koncert ZKP
stopa in govora s poudarkom na praktičnih vajah 19.00 Knjigama Kulturnica
Velenje_
Peter Petrovič: Lisičina predstavitev nove knjige
IRA
H
ZA V-.
ZAVESO

bo prevzel njeno mesto. TUdi sicer so na skladu dovolj sposobni, da ga sami vodijo naprej, pravi direktor Igor Teršar: »Število zaposlenih na posamezni območni izpostavi je odvisno tudi od obsega dela. Obseg dela za leti 2006 in 2007 bo določen v kratkem, ko bomo tudi videli, kolikšen prispevek bo MOC namenila za področje ljubiteljske kulturne dejavnosti. Vsekakor pa boste v Celju dobih vodjo izpostave. Kdaj, še ne morem reči, saj trenutno tudi v naši organizaciji velja moratorij na zaposlovanje kot v ostalih državnih organih.«
Ker so na MOC kljub vsemu mnenja, da je določene stvari glede vodstva v skladu treba urediti, so za prihodnje dni predlagali sestanek z direktorjem Igorjem Teršar-jem. Karkoli že bodo pogovori prinesli, dejstvo je, da sklad potrebuje prodornega in sposobnega človeka, ki bo uspešno krmaril barko ljubiteljske kulture, ne glede na svoj naziv.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Renato Jenček
17.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog __ __ Moja Pika Nogavička Hermanova družinska us-: tvarjalnica ob tednu otro-
19.30 Narodni dom Celje
Emanuel AbbuhI, oboa, Mate Bekavac, klarinet, Gordan Nikolić, violina,
17.00 MNZC-Hermanovo
gledališče	---——-......................-—
-Škratovo gledališče JSKD	I7.00 Interspar Velenje.....
Celje: Žogica nogica	Peter Strah
lutkovna predstava ob ted-	otroškapredstava
nu otroka ______17.00 Knjižnica Rogaška Slatina
17.00 Knjižnica pri Mišku	Ura pravljic za najmlaj-
Knjižku	Je__
C. Sokolov: Šola ni zame 18 00 osrednja knjižnica Celje
_pravljična ura	-avla II. nadstropja
17.00 Interspar Velenje____Med pisanjem in potova-
Gremo na vlak	njem - ob 55-letnici smrti
otroškapredstava	Ata«5 M-Kar,in
—...........—--odprtje razstave
~ S^mapeta ' - 1800 Center Nova-prireditve-
ustvarjalnica za otroke in---naovorana	---
slorše	Industrijska dediščina
----------------------------javna tribuna
17.00 Mladinski center Velenje -------------
Çrnine ustvarjalne delav^ 19-00 Madinsjd center Velenje
jýpg	Franjo Trojner: Moč oseb-
17.00 Knjižnica Velenje____________predavanje
_S"K"in"	M SLG Celle
18.00 Dvorana zveze kulturnih	Evripid: Medeja
društev Celje_.:	abonma Četrtek večerni in
Bralni večer celjskega li-	izven
terarnega društva	,annr* i • j
....................18.00 Celjski dom
18.00 Narodni dom Celje	ob 30-letnici celjskih Iju-
Medobmočno srečanje	biteljskih likovnikov
upokojenskih pevskih	slovesnost z odprtjem raz-
zborov celjske regije	stave
Dramski in filmski igralec: Na Štajersko ga je prinesla kraška
burja.
Poreklo: Postojnčan.
Status: Srečno poročen. Očka ene in še dveh lepih deklic.
Sanje: Uresničuje.
Po igralski akademiji v Ljubljani je odšel s trebuhom za kruhom najprej na Štajersko, med gledališčnike v »totem Maribori«. Po vojni za osamosvojitev Slovenije pa se je (pravilno) odločil, da bo kalil igralsko kariero »v najboljšem gledališču v tem delu Evrope,« kakor pravi njegov upravnik Borut Alujevič.
Gledalci, vaše oboževalke vas prepoznavajo kot igralca pred odstrto zaveso. Kakšni ste za zaveso, preden ugasnejo luči v dvorani?
Če smo tik pred predstavo preveč napeti, se čisto zares odstranim za zaveso in počakam, da nas napad mine. Dmgače pa se družimo in čakamo na klic za na oder vobrekovalnici. Znamo biti zabavni, duhoviti, tudi tečni, če je >ta prava< luna. Odvisno od posameznika in njegovega trenutnega razpoloženja.
Praviš obrekovalni-ca. Torej tudi obrekuje-te. Koga? Drug drugega, vodstvo hiše, politike, novinarje ali na splošno tistega, ki ga ni zraven?
Obrekovalnico imajo vsa gledališča. Čakajoč na nastop pred zaveso za velike teme in obrekovanja ni časa. Koga obrekujemo, če sploh obrekujemo, pa niti ni tako pomembno. Pomembno je, da lahko v tem prostoru ubijemo čas in tremo. Lahko tudi marsikaj izveš in še več poveš. Tisto, kar je, in tisto, kar ni, bi moralo biti, kar si kdo misli ...
Hyde park v malem, torej?
Tako. Le da je v obrekovalnici poleg nas, klavirja, pepelnikov in dima še monitor, po katerem spremljamo dogajanje na odru. Vmes moraš biti pozoren tudi na klic inšpi-cientke na oder.
A takole? (šepetaje) Renato na oder ... Renato pripravi se za šesti prizor ...
Tako ja. (Smeh) Odvisno od tega, koliko je kdo priljubljen pri inšpicientki. Navadno nas kličejo po priimkih. Torej: Jenček, na oder! Ali pa: garderoba, pripravi se za zamenjavo kostumov ... Rekvizit za' šesti prizor ... In podobno. Vodja predstave ima zelo odgovorno nalogo.
Kako krotiš tremo, tik preden se zavesa dvigne?
Navadno imam malo več treme in adrenalina pred premiero in prvimi predstava-
Sr
mi. Potem se uteče. Ostaneta pa še naboj in koncentracija. Tega, da bi se tresle hlače in cel kostum, ni več.
So pa kakšne zgode in nezgode na odru, ki jih gledalci niti ne opazijo, med igralci pa to lahko povzroči smeh, ki je na odru menda hudo nalezljiv.
Ja, to se navadno zgodi, ko se predstava nekako sprosti in ko začneš uživati v vlogi in potem pride do določenih »variacij na temo«, ko nekdo spusti tekst ah ga pozabi in ne sliši šepetalke, se zaleti v napačna vrata, igra tako zares, da komu zvije prst ... Nekoč, mislim, da je bila to neka Shakespearova predstava, smo imeli konja na odru in ta je na lepem začel sračkat. Mi smo se začeli tresti, ampak ne zaradi strahu, ampak ker smo hoteli pritajiti smeh. Na lepem smo bili vsi obrnjeni s hrbti proti publiki, kar je nedopustno.
Kako se pripravljaš na predstave? Razen na rednih vajah... Na stranišču, sprehodu, se zapřeš pred družino in malima škratkoma?
Vse to in še kaj. Zadnje čase imam zelo rad sprehode za Savinjo, kjer ponavljam tekst in kjer z učenjem na obremenjujem družine. Pri največjih obremenitvah vstajam zgodaj zjutraj, okrog petih, in tako pridobim urico ali dve že zjutraj, pred vrtcem in ženino službo v šoli.
Kaj bi počel, če ne bi bil igralec? Kakšen poklic bi imel?
Bil bi igralec. Če ne bi bil ... Bi bil ... Bi najbrž bil... Najbrž bi se ukvarjal z nečem v zvezi s kulturo. Morda z literaturo. Profesuro. Kaj pa vem! Bil bi... No, skratka: igralec!
Kaj pa če bi bil upravnik gledališča? Kakšen bi bil?
Najprej bi, pod nujno, povišal plače vsem zaposlenim v gledališču in vse dodatke in nagrade. Poskrbel bi za normalne pogoje dela: da se nam odri ne pokrivajo, da imajo ljudje urejen delovni čas... Razvajal bi igralce, ker imamo naporno življenje, in popeljal bi jih na kakšne velike festivale in jim dal dnevnice za tujino.
Pa saj ste se ravnokar vrnili s poti po tujini ...
... in bi šli še kam ... A zaenkrat smo polno zaposleni z novo predstavo, saj bo premiera že 12. oktobra.
Noro!
Kot naslov predstave: Kaj se je zgodilo, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družbe!
MATEJA PODJED
Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
ZAVESO
Glasujem za najljubšo igralko:
AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE
n najljubšega igralca:
Ime in priimek:
HALO, 113
Policisti spet želi
Laški policisti so v eni izmed manjših vasi v Krajevni skupnosti Marija Gradec odkrili več sadik konoplje. Še neznani gojitelj si je nasad omislil kar na obronku gozda. Da ne bi sadike privabljale preveč pogledov ali vzbujale pozornosti, jih je gojil razpršeno na večjem območju. Žetev so namesto njega včeraj opravili policisti. Po končanem delo so našteli 48 sadik. Visoke so bile od 40 centimetrov do 2,80 metra.
Tatinska trojica
Kriminalisti celjske policijske uprave so prijeli tri mlajše moške z območja Celja. Trojica naj bi konec minulega * tedna vlomila v garderobo trgovine v Prešernovi ulici v Celju. Odnesla naj bi očala, ldjuče osebnega avtomobila in tablete ter s tem povzročila za okoli 150 tisoč tolarjev škode. Šlo naj bi za dva 23-letnika in enega 22-letnika. Z osumljenimi so policisti že opravili razgovor, ovadili pa jih bodo zaradi suma velike tatvine.
Razneslo plinsko jeklenko
Minulo sredo je v Podpeči pri Šentvidu prišlo do eksplozije. V prostorih kuhinje je razneslo plinsko jeklenko, v eksploziji naj bi se lažje telesno poškodovala tudi stanovalka, nastalo pa naj bi za okrog dvesto tisočakov gmotne škode. Policisti še vedno preiskujejo okoliščine eksplozije, po končani preiskavi pa bodo podali tudi poročilo na Okrožno državno tožilstvo.
Kje je yamaha?
V	noči na petek je nekdo v Dolenji vasi vlomil v prostore trgovine, od koder so izginili mobi kartice, menjalni denar in nekaj pijače. Lastnik trgovine je oškodovan za več kot 200 tisoč tolarjev. Isto noč je s parkirnega prostora ob gospodarskem poslopju v Pristavi pri Mestinju izginila prikolica znamke TPV sive barve s sivo ponjavo. Na njej so bile nameščene registrske tabhce J3-11 CE. V kolesarnici stanovanjskega bloka v Bevkovi ulici v Žalcu pa manjka skuter znamke Yamaha, tip Aerox 50, kovinsko modre barve, registrske številke KR A2-859. V četrtek oziroma petek je nekdo izpod kozolca na Lopati v Celju ukradel tudi neregistrirano motorno kolo znamke Yamaha PV 80, kros izvedbe, modro-bele barve.
Nemarna tatica
Možje v modrem opozarjajo na večjo previdnost na ulicah, kjer na mimoidoče prežijo tudi predrzneži. V petek zvečer je tako neznanec na Ljubljanski cesti v Celju 72-letni občanki iz rok iztrgal žensko torbico ter pobegnil. Oškodoval jo je za okoli 40 tisoč tolarjev. Nekaj podobnega se je v zgodilo tudi v soboto. Mladenka, stara okrog 20 let, je dopoldne na Celjski cesti v Žalcu 73-letni domačinki iz rok iztrgala torbico ter zbežala v smeri Šlandrovega trga. Dogajanje je na srečo spremljal nek občan, ki je stekel za tatico, ji torbico vzel ter jo vrnil lastnici. Policisti osumljenko še iščejo.
Spet podtaknil požar?
V	nedeljo zjutraj je na Koroški cesti v Velenju zagorelo gospodarsko poslopje. Požar je skoraj v celoti uničil hlev in kozolec, kjer je bilo spravljenih 30 nakladalk sena, poškodovano je tudi ostrešje in leseni del stavbe. Požar so gasili gasilci iz Velenja, Šaleka in Premogovnika Velenje, pravočasno pa so uspeli rešiti živino in kmetijsko mehanizacijo. Višina gmotne škode znaša tri milijone tolarjev, policisti pa sumijo, da gre za še enega v vrsti številnih podtaknjenih požarov s strani velenjskega požigalca, ki ga še vedno niso našli.
Največ vlomov in tatvin
V	poletnih mesecih so se celjski policisti veliko ukvarjali s preiskavo številnih vlomov, največkrat v avtomobile in objekte, pogoste so bile tudi tatvine vozil. Najpogosteje so v vozila vlamljali v Celju, na udara pa so bile predvsem Ipavčeva ulica. Mariborska in Stara Dečkova cesta ter Oblakova in Opekarniška ulica. Med storilci je še vedno največ odvisnikov od prepovedanih drog, ki ukradene stvari prodajo, denar pa porabijo za nakup mamil. Najbolj kradejo avtoradie in torbice, saj gredo takšne stvari najhitreje v 'promeť. Pri vlomih v objekte so prednjačili vlomi v gostinske lokale in vikende in to najbolj na območju Celja, Velenja, Žalca in Mozirja. Vlomilci so prišli v objekte najbolj pogosto z razbijanjem stekla ali s silo telesa.
SŠ
www.novitednik.com
Letos se je poškodovalo skoraj največ motoristov.
Kje si, voznik clia?
Izsilil prednost, pomagal motoristu, nato odpeljal - Je kdo videl nesrečo?
Vpetekob 12.30 seje vkri-žišču Ipavčeve ulice in izvoza bencinskega servisa OMW v Celju hudo telesno poškodoval motorist. V nesreči je bil udeležen tudi voznik belega clia, ki je s kraja nesreče odpeljal. Policisti ga pospešeno iščejo, saj ima ključni pomen pri razjasnitvi okoliščin nesreče. Za vse informacije je odprt tudi anonimni telefon policije.
51-letni motorist je vozil po Ipavčevi ulici iz smeri Dečkove ceste proti Stritarjevi ulici.
Ko je pripeljal po prednostni cesti do križišča Ipavčeve ulice in izvoza bencinskega servisa OMW, mu je z dovozne ceste bencinskega servisa pripeljal neznani voznik belega clia. Ta je s prednjim delom zapeljal na prednostno cesto ter motoristu izsilil prednost. Da bi se izognil trčenju, je 51-letnik začel sunkovito zavirati, zaradi česar je padel po vozišču in se pri tem hudo poškodoval.
Neznani voznik je sedel za volanom starejšega belega
clia z neznanimi registrskimi številkami, a je s kraja nesreče odpeljal. Še pred tem je motoristu pomagal vstati in pobrati motor, pri čemer mu ni posredoval svojih podatkov.
Policisti zato pozivajo voznika clia, naj se oglasi na policijski postaji, saj ima ključni pomen pri razjasnitvi nesreče. Prav tako naprošajo vse morebitne očividce, naj s svojimi informacijami pomagajo in pokličejo na številko 113, podatke pa lahko posreduje-
jo tudi na anonimni telefon policije 080 1200.
Letos se je na Celjskem zgodilo največ takšnih prometnih nesreč, v katerih so bih poškodovani ravno tisti, ki so kot udeleženci v pro metu najbolj ranljivi. To so motoristi, kolesarji in pešci. Posebnost letošnjih poletnih mesecev pa je, da so ljudje umirali in se v nesrečah hudo poškodovali predvsem na tistih cestah, ki s prometno varnostnega vidika niso bile prej problematične, pravijo na policiji. Skoraj v vsaki drugi nesreči je življenje izgubil ah se hudo telesno poškodoval motorist.
Prvi Colt center v Sloveniji
Mitsubishi je 3. oktobra odprl vrata prvega Colt centra v Sloveniji. Colto-ve dneve pripravljata Avtohiša Mlakar in uradni distributer mitsubishi-jev iz Ljubljane.
Vsi obiskovalci so bili v centru deležni obsežne ponudbe coltov. Predstavili so namreč celo družino od pet- in trivratnega colta do colta CZT v vseh barvnih niansah in motorskih ter opremskih različicah, ki jih je bilo mogoče popeljati na testno vožnjo. Še posebej so izpostavili zelo hitri colt CZT s turbo motorjem. Vsak udéleženec, ki je izpolnil anketo, je sodeloval v žrebanju za brezplačni enomesečni najem colta CZ3. Vse tiste, ki so opravili testno vožnjo, so nagradili s praktičnim darilom. Vsakega kupca, ki se bo odločil, za nakup enega izmed coltov iz zaloge do 31. oktobra, pa bodo nagradili s 4 zimskimi pnevmatikami. Dnevi odprtih coltovih vrat bodo do 29. oktobra 2005. Center je ob Petrolovi bencinski črpalki v Šentjurju pri Celju. Info: www.avtohisamlakar.si, ah.mlakar@siol.net, ali na tel.: 03/74 66 134, 041/556 365.
Hujša nesreča se je zgodila še v nedeljo na lokalni cesti Prevorje-Straška Gorca. 15-letnika sta z motorjem peljala po klancu navzdol, izven Straš-ke Gorce pa je mladi voznik v levem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste ter padel. Pri padcu se je voznik huje, sopotnik pa lažje telesno poškodoval. Dopoldne istega dne se je na lokalni cesti izven Visoč huje poškodoval 57-ietni voznik štirikolesa. Ko je pripeljal v oster levi nepregledni ovinek, kjer cesta poteka po klancu navzdol, mu je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljala 29- letna voznica. Pri srečevanju na tri metre širokem cestišču je med vozili prišlo do rahlega bočnega trčenja. Pri tem je voznik štirikolesnika zapeljal desno izven vozišča, kjer je trčil v obcestni jarek in obležal hudo poškodovan.
SŠ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
PRODAM
RENAULT 5, letnik 1991,5 vrat, reg. do 6/ 2005, ugodno prodom. Telefon 031 872-495.	L 905
0101,2, letnik 1993, bel, odlično ohranjen, radio, 190.000 km, reg. do 9.5.2006, prodam zo 250.000 SIT. Telefon 041 571-113.	6391
CITROEN ZX 1,4, z opremo, letnik 1993, dobro ohranjen, prodom. Telefon 041 432-962.	L888
RENAULT 5 compus, letnik 1992,160.000 km, reg. moreč 2006, 5 vrat, zelen, prodom. Telefon 041 371 -436. 6425
TRISOBNO stonovonje, 71 m', v Celju, Novo vos, obnovljeno, vseljivo takoj, prodam. Telefon 041 578-460. 6412
ODDAM
V	BLIŽNJI okolici Celja oddam opremljeno
stanovanje urejeni situirani ženski. Telefon 031264-604.	6363
VSTANOVANJSKI hiši na Proseniškem oddamo stanovanje, 110 m!, centralno ogrevano, poseben vhod. Telefon 031 345-195.	6402
GARSONJERO, v Portorožu, oddam dvema študentkama. Cena 70.000 SIT »stroški. Telefon 041 636-871. ž 464
V	ŠTORAH oddam v najem stanovanje, velikost 54 m2, informacije 031 692-680.	6419
STANOVANJE, neopremljeno, 65 m', v hiši, Celje - Hudinja, oddam. Lastno parkirišče, vhod, centr, ogrevanje, vsi priključki. Telefon 041836-793. 6427
PRODAM
EN0BRAZDNI obračalni plug, šrotar, lička! nik za koruzo in rezkor za les prodam. Telefon 5414-185, po 19. uri. 6373 PLANIRN0 desko, traktorsko, zadnjo, za oranje snega, prodam.Telefon 041 763-700.	6383
TRAKTOR Ursus 335, letnik 1985, dobro ohranjen ter frezo in plug za Tomo Vinkovič, prodam. Telefon 041432-962.
L 888
TRAKTOR Štore 502, s kabino, letnik 1985, 1625 delovnih ur, kot nov, prodam. Telefon 040 466-529. Š888 NAKIADALK0 za seno sip 20, kosilnico bes in puholnik, prodam. Telefon 051 424-303.	6433
PRODAM
GRADBENO parcelo, Prekorje, 1000 m', vsa dokumentacija, odlična lokacija, prodam.Telefon 041601-555. 6306 DOMAČIJO v Novi vasi, na ugodni lokaciji, v bližini nove izgradnje industrijske cone, v Šentjurju, velikost 1500 m', prodam. Telefon 041 861-452. 6376 GRADBENE parcele, urejeni komunalni priključki, ena parcelo z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 671-256.
6405
KMETUO, urejeno, sončno lego, asfalt, 2 ha zemlje, prodom. Telefon 051 424-303.
6432
KUPIM
MANJŠO stanovan jsko hišo, v Celju z okolico, kupim. Telefon 041 601-555. 6306 NOVEJŠO hišo, samostojno do 200 m2, porcela 600 m! do 1000 m2, kupim. Lahko tudi začetna gradnja. Telefon 031 280-916.	p
STANOVANJE
PRODAM
TRISOBNO stanovanje v Novi vasi v Celju prodam. Telefon 031364-117. p STANOVANJE v Laškem prodam. Telefon (03) 5732-020, 5731-944, 041 704-117.	L 906
STANOVANJE, 58 m2, z atrijem, 27,5 m2, stanovanje, 35 m2, v bližini centra Celja ter mansordno stanovanje, 64 m2, prodam. Telefon 031 600-625. 64is
UflDIujA V Celju oddamo dve proizvodnji hali:
1.	Bivša tovarna Metka na Tkalski ulici: 700 m2, adaptirano 1.2003, opremljene pisarne, ogrevan proizvodni prostor, regalno skladišče z viličarjem.
2.	Bivša tovarna Klima na Delavski ulici: 800 m2, adaptirano 1.1999, opremljene klimatizirane pisarne, ogrevan klimatiziran proizvodni prostor, skladišče, nadstrešnica.
Vse informacije so Vam na voljo na tel. št.: 041/623-246
Il-!l	
0	m^^m uanoaa najdražjih m moc 'V- j preboleti, . «4 I resnici v sebi ne da se verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, âi^H ves čas jo zanikaš, ker bridko boli.
	
H	^^^H Mineva pet let žalosti in bolečin, I kar te ni več med nami, i draei mož in stric !
JOŽEF MOTOH	
	iz Celja
! Hvala vsem, ki mu v spomin prižigate svečke, j I prinašate cvetje in postojite ob njegovem grobu. J	
	Žena Marica in sorodstvo | 63531 j
NAJAMEM
V CEUU najamem garsonjero ali sobo. Telefon 041 284-857.	6379
PRODAM
SPAUIICO, dnevno sobo in kuhinjo ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 219-196.	6423
JEDILNI kot, kavč, hladilnik, posteljo, omoro, pisalno mizo itd., prodam. Telefon 041 490-189.	6432
BREZOVA drva, primerna za kamin, prodam. Telefon 031 840-473. 6378 CEPANA bukova drva prodam. Telefon 031 259-636.	6369
DRVA, no kratko žogana, prodam.Telefon 041 539-513.	6413
PLOHE hrastove, zračno sušene, 5 m1,2 leti state, debeline 5 cm, ugodno prodam. Telefon 031 509-060. 6428 GABR0VA metrsko drvo in mešano, razža-gana, prodam.Telefon 031 509-060.
PRODAM
KOBILO, džakovsko lipkanko, črno, staro 12 let, z žrebico, staro 4 mesece, ujahano in vozno ter enoinpol leta starega žrebca prodom. Telefon 031 893-742. G35C PRAŠIČE, težke od 80 do 100 kg, prodam. Telefon (03) 582-1863,031 509-061.
6377
POLOVICO prašiča, krmljenega s kuhano hrano, prodom. Telefon 5795-671,031 840078.	S 880
BREJO telico simentolko prodom. Informacije po telefonu 041290-750. Š884 TELIČKO sivko, teža 180 kg, prodam. Telefon 031616-154.	6409
KUPIM
BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim. Telefon 041653-165.	Š879
PRODAM
GROZDJE, laški rizling, ki raste na sončni legi Virštanja, bo ugodno naprodaj. Informacije po telefonu 051364423. p BELO mešano grozdje in sortno, laški rizling, šipon, na lepi sončni legi na Tinskem, prodamo. Telefon 041365-750. Š878 BELO in črno grozdje, na Tinskem, prodam. Kličite v večernih urah, telefon (03) 5823-350,041 879-868. 6298 GROZDJE jurko prodam. Telefon 031646-044.	6326
GROZDJE, belo, rdeče, belo vino, prodam. Dostava na dom, virštanjski okoliš. Telefon 041 382-735.	6328 GROZDJE, belo in rdeče, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5795-664. 6367 ČRNO grozdje in izabelo prodamo v Žalcu.
Telefon 710-3283.	6380
RUMENO šmarnico prodam. Telefon 5701-266.	Ž 462
VEČJO količino hrušk prodam. Telefon (03) 5833-238.	6394
KROMPIR, kis in fižol prodaja ekološka kmetija. Telefon (03) 5792-143. Š885 GROZDJE, belo in rdeče, prodam. Telefon (03) 5808-056,041 793-834. 6397 BELO sortno vino, rameni muškat ter mešano belo ugodno prodom. Telefon 051 264-509.	6404
GROZDJE, rdeče in belo, laški in renski rizling, prodamo. Telefon 031 237-193.
6400
GROZDJE, belo in rdeče, no linskem, prodorno. Telefon 031341-165. Š887 GROZDJE, laški rizling, v okolici Dramelj, Uršula, prodam. Telefon (03) 5798-141, 031755-394.	6420
GROZDJE, laški rizling, ki raste na sončni legi Virštanja, bo ugodno naprodaj. Informacije po telefonu 051364423. p
KUPIM
JABOLKA štorih sort, za prešanje, kupim. Telefon 041393-234. 6384
VOZIČEK zo dvojčke, vijolične bome, prodam za 20.000 SIT. Telefon 031 565-462.
6366
SORTNO grozdje, belo in rdeče, v bližini Šmarja in zamrzovalno omaro, prodom. Telefon 051 342-470. 6358 VEČ ton sena, ovce in burské koze prodam.
Telefon 031 646-031.	6371
DVA pujska, težka 30 kg in 4 m bukovih dre prodom. Telefon 5738-019. L904 MLIN za sadje, nov in alu platišča za rnazdo
3 ali mazdo 6, z gumami Dunlop 215-45-17, prodam. Telefon 041 818-899, popoldan.	6386
INVALIDSKI el. voziček, z garancijo, trikrat rabljen, stal je 550.000 SIT, prodamo za 400.000 SIT. Telefon 5472-215.
6368
KOTEL za kuhanje žganja ugodno prodamo zaradi smrti. Telefon 5719-343.
Ž 465
HRASTOV sod, 2801, prešo za sadje, 801, prodam. Telefon (03) 5771-161. 64H GOVEJO kožo, svetlo lisasto, strojeno in elektra motor, 1,1 Kw, trifazni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 974-108.	6422
KUPIM
STAR predmet, kmečko orodje, stare fotografije, razglednice in medalje kupim. Telefon 031 809-043.
Trgovsko podjetje Aliansa d.o.o. zaposli:
trgovca/trgovko
Pogoji: - srednja trgovska šola
-	zaželene delovne izkušnje na področju bele tehnike, zabavne elektronike ter računalništva.
voznik/skladiščni manipulant
za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pogoji: - poklicna šola
-	vozniški izpit C in E kategorije.
Kandidati/kandidatke pošljejo kratek življenjepis z dokazili o izobrazbi na naslov: Aliansa d.o.o., Kadrovska služba, Gotovlje 31 3310 Žalec
ZAHVALA
vsem, ki ste na njeni zadnji poti, 24. septembra 2005, na pokopališču v Dobju pospremili našo mamo, babico in teto
MARIJO LESKOVŠEK
roj. Gračner Žalujoča družina
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico z izkušnjami. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega delo. Telefon 031 714-990. Pizzeria Tourus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovče. n ZA določen čas zaposlimo žensko za razvoz hrane na dom. Za informacije pokličite po telefonu 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kojtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovče.	n
(zastopstvo za Droga Kolínska d.d.) zaposli serviserja
Pogoj: elektro izobrazba.
zo pošteno pločilo. Demon s. p., Parižlje 145, Braslovče, telefon 7054)800,040 431-561.	p
VOZNIKA c in e kategorije, prevozi po Evropi, zaposlimo. Telefon 041 707-828, Vladimir Pušnik s.p., Ivenca 30, Vojnik. n
NATAKARICO ali natakarja zaposlimo. Verde bar s. p., Petrovče 94, telefon 041 418-075.	Ž453
IŠČEMO novo sodelavko v poslovalnici Leveč, prodaja GSM aparatov. Telefon 031 348-670. Europhone, Majo Jakopič s. p., Leveč 56, Petrovče.	n
GOSTIŠČE v Šentjurju zaposli natakarico za strežbo. Telefon 041 666-726. Marjan Bohorč s. p., Ul. Dušana Kvedra 44, Šentjur.	6381
DEKLE za delo v strežbi zaposlim. Alenka Dobnik s. p., Gostilna Novi svet, Ivenca 18, Vojnik, telefon 031 743-160. 6382 ZAPOSLIMO trgovko v trgovini Irena, Lopata 17, Celje. Telefon (03) 492-1429, Klavdija. Erigotransport, Peter Pišek s. p., Lopota 17, Celje.	n
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije za prevoze po vzhodni in zahodni Evropi. Zaželene izkušnje. Telefon 031 703-112, (03) 492-1421. Frigotransport, Peter Pišek s. p., Lopata 17, Celje. n ZAPOSLIMO dekle za strežbo v lokalu na Proseniškem. Delo je dvoizmensko, nudimo možnost stanovanja. Telefon 031 345-195. Društvo Popaj Oliva, Proseni* ko 88,3230 Šentjur.	6402
ZAPOSLIM voznika za mednarodni promet. Telefon 041 647-665. Milan Obrez s. p., Žegar2, Prevorje.	6403
REDNA zaposlitev na področju raziskave in analize tržišča. Telefon (03) 428-2072. Lindigo d. o. o., Kidričeva 13, Celje.
6417
ZAPOSLIMO telefonistko v komerciali. Demon s. p., Parižlje 145, Braslovče, telefon 705-0800,040431-561. p
ZAVESE, prte, dekorativne blazine za stole vam ugodno zašijemo in zmontiramo. Telefon 031 713-073. Brigita Rep, Orapšinova 17, Celje.	6372
ko, ki bi mi n. Pokličete me lahko po telefonu 041 840-592.
TRI

Triangle d.o.o. Celje v sodelovanju s podjetjem SVET NEPREMIČNINE iz Ljubljane
širi dejavnost na področje posredovanja z nepremičninami. K sodelovanju vabimo dinamične, kreativne in komunikativne
nepremičninske posrednike/ce.
Zaželena licenca nepremičninskega posrednika. Ponujamo stimulativno nagrajevanje in možnost redne zaposlitve po uspešno opravljenem trimesečnem poskusnem delu. Vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh od objave na naslov:
TRIANGLE d.o.o., Stritarjeva 11, 3000 Celje Za dodatne informacije pokličite na telefon 03/490-37-50 ali 03/490-37-54
RADIO JE UHO,S KATERIM SUŠIMO SVETI	
	ŠTAJERSKI VAL
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne:
-	na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje
-	na spletni strani http:/www.ess.gov.si
-	pri delodajalcih.
UPRAVNA ENOTA CEUE fini;
3311 Šempeter v Savinjski do-
Delavec brez poklica strežba pijač v baru Forum; do 7.10.2005; Kordiš Tomislava s.p.. Jata Tehaije, Slance 9, 3221 Teharje;
sestavljanje, razstavljanje, montaža šotorskih konstrukcij; do 29. 10. 2005; Krivec Ivan s.p.. Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7,
pomoč pri montaži gradbenih elementov; do 2.11.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
monter gradbenih elementov; do 2. 11.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Pomožni delavec pomožna dela pri suhomon-tažni gradnji; do 11.10. 2005;
' Celje.
Osnovnošolska izobrazba
čistilec; do 4.10.2005; Gor-lov Olga s.p., Kidričeva cesta 57,3320 Velenje;
poseki in vegetacije pod elektroenergetskimi vodi; do 26.10. 2005; Mlakar Ivan s.p., Lesem-bal. Železarska cesta 3, 3220
Pomožna šivilja
konfekcionar; do 29.10.2005; Krivec Ivan s.p.. Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Zidar za zidanje in ometavanje
pomoč pri gradbenih delih; do 15. 10. 2005; Adena d.o.o. Trgovina in storitve, Železarska cesta 2,3220 Štore.
Krovec
že s.p., Stavbno klepa'stvo in krovstvo. Lopata 48, 3000 Celje. Mizar
mizarska ročna in strojna dela; do 7.10.2005; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15,3212 Vojnik;
mizarska dela; do 2.11.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik;
samostojna mizarska dela; do 5. 10. 2005; Planinšec Andrej s.p.. Mizarstvo, Mariborska cesta 153, 3000 Celje;
mizar, pripravnik; do 2. 11. 2005; Ravnak Jana s.p., Teh-noles, mizarstvo in trgovina, ArcUn 21,3211 Škófja vas;
mizar; do 14. 10. 2005; Za-kovšek Jadranka s.p. Petrovče, Petrovče 1, 3301 Petrovče. Orodjar
rezkalec;do 11.10.2005;Pen-ca d.o.o. Celje, Kidričeva ulica 13,3000 Celje.
Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
; Podpisani-a___
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likeiji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolarjev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil;*ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolarjev, z naročilnico pa za 3.400 tolaijev (+ poštnina).
nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov:
NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje -——:--
J	Podpis
Zlatar
zlatar, pripravnik; do 7. 10. 2005; Udovč Mitja s.p., Ada-mas, Šlandrov trg 32,3310 Žalec.
Avtomehanik
servisiranje drobne kmetijske mehanizacije v delavnici in na terenu; do 7. 10. 2005; Kahvedžič Abdulah s.p., Zelena tehnika servis - prodaja. Kovinarska ulica 8, 3000 Celje;
avtomehanik za tovorna vozila; do 14. 10. 2005; Kolene Branko s.p.. Prevozi, organiz. in komerc. storitve, Ipavčeva ulica 12,3000 Celje;
serviser vulkanizer za tovorne pnevmatike, delo v Celju; do 4.10.2005; Pneuhage d.o.o.. Stegne 33,1000 Ljubljana. Elektroinštalater elektroinštalater - strojnik PGM; do 7.10.2005; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Elektrikář elektronik vgradnja avtomatov v objekte; do 11. 10. 2005; Uniglobal d.o.o., Vrunčeva ulica 3,3000 Cehe. Šivilja
Šivanje oblačil; do 11.10.2005; Egoist proizvodnja in prodaja tekstilnih izdelkov, storitve d.o.o, Ljubljanska cesta 8,3000 Celje. Tesar
zidarska in tesarska dela; do 15. 10. 2005; Adena d.o.o. Trgovina in storitve. Železarska cesta 2,3220 Štore;
opažanje betonskih stebrov in druge konstrukcije, tesarska dela; do 4.10. 2005; Božičnik Stanko s.p.. Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje. Zidar
zidar; do 29. 10. 2005; Krivec Ivan s.p.. Storitveni engineering Wega, Petrov tre 7,3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Strojnik gradbene mehanizacije
voznik buldožerja, bagra; do 29.10. 2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Izvajalec suhomontažne gradnje
montiranje mavčnih stropov in predelnih sten; do 11.10. 2005; Trpkov Aleksandar s.p. - De-grad gradnje, Aškerčeva ulica 15,3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik, prevaža razne vrste proizvodov, polizdelkov in drug material iz programa družbe ali od dobaviteljev po RS in tujini na podlagi naloga, čisti in vzdržuje WC kabine na terenu in v skladišču; do 4. 10. 2005; Vigrad d.o.o. Celje, Kocbekova cesta 30, 3202 Ljubečna. Prodajalec
svetovanje in prodaja na terenu, (ličarski material in orodja); do 29.10. 2005; Avto Friz, d.o.o., Opekarniška cesta 12, 3000 Celje;
vodja trgovine s tehničnim blagom; do 7. 10. 2005; Dipos d.o.o. Celje, Pod lipami 38,3000 Celje;
skladiščnik - nakladanje, razkladanje, manipulacija z blagom; do 7. 10. 2005; Lesnina d.d. PE Celje, Skladišče Med-log, Medlog 7,3000 Celje;
prodajalec; do 17. 10. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik;
prodajalka tekstila na stojnici; do 7.10.2005; Vrečko-Čeh Petra s.p. Tanga trgovina Maribor, Ulica Hinka Nučiča 8, 2000 Maribor. Kuhar
kuhanje malic, kosil in jedi po naročilu; do 7.10.2005; Gole Andreja s.p., Bar Zlatorog klub, Mariborska cesta 1, 3000 Celje. Natakar
Ob dolenjski železnici 12,1000 Ljubljana;
strežba jedi in pijač; do 15. 10.2005; Gole Andreja s.p.. Bar
Zlatorog klub. Mariborska cesta 1,3000 Celje;
delo vstrežbi; do 11.10.2005; Juteršek Zvonimir, s.p. Elek-troinstalaterstvo, Arclin 65,3211 Škofja vas.
Srednja poklicna izobrazba
monter gips plošč, del. mesto v Celju; do 17. 10. 2005; Gypstec d.o.o.. Tržaška cesta 2,1000 Ljubljana;
dostava kruha in peciva; do 29.10.2005; Kocijan Miran s.p.. Pekarna Kocjan Loče, Pekarna Kocijan, Trg celjskih knezov 3, 3000 Celje. Strojni tehnik operater na CNC stroju; do 11. 10. 2005; Penca d.o.o. Ce-, lje, Kidričeva ulica 13,3000 Celje.
Elektrotehnik strojnik PGM; do 7.10.2005; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Gradbeni tehnik vodja gradbišča; do 15. 10. 2005; Adena d.o.o. Trgovina in storitve. Železarska cesta 2, 3220 Štore;
delovodja gradbeništva; do 2.11.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik. Ekonomski tehnik opravljanje računovodskih del; do 15.10.2005; Kaficomp d.o.o., Stanetova ulica 16,3000 Celje;
prodajalec poslovodja, del. mesto v Celju; do 7. 10. 2005; Nova sfera d.o.o., Stari trg 15, 1000 Ljubljana;
informator blagajnik; do 7. 10. 2005; SKB banka d.d. Poslovna enota Celje, Vrunčeva 2 a, 3000 Celje;
računovodja za knjiženje poslovnih dogodkov, pripravnik; do 26.10.2005; Urtica računovodstvo in svetovanje d.o.o., Groharjeva ulica 9,3000 Celje;
delo v računovodstvu; do 11. 10. 2005; Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrna, Lo-kovina 10,3204 Dobrna. Komercialist
svetovalec za področje življenjskih in premoženjskih zavarovanj, posredovanje in sklepanje ponudb na terenu; do 15. 10. 2005; Akvizitor d.o.o.. Višnja vas 10 d, 3212 Vojnik. Programerski tehnik razvoj naprednih spletnih a-plikacij; do 17.10.2005; Mobi-nia, d.o.o., Dečkova cesta 38, 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Celja; do 8.10.2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
komercialist, trženje proti-vlomnih vrat in zaščitne opreme, delovno mesto v Celju; do 17.10.2005; Gypstec d.o.o.. Tržaška cesta 2,1000 Ljubljana. Inž. strojništva konstruktor orodij; do 11.10. 2005; Penca d.o.o. Celje, Kidričeva ulica 13, 3000 Celje. Logoped
defektolog vzgojitelj oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, skupinski habi-litator; do 11. 10. 2005; Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrna, Lokovina 10,3204 Dobrna.
Univ. dipl. inž. strojništva konstruktor strojev in orodij, del. mesto v Štorah; vloge na naslov: Pilih d.o.o., Ob dragi 5, Štore, do29.10.2005; Pilih d.o.o., Proizvodnja tehnološke opreme in trgovina, Podvin 209,3310 Žalec.
Univ. dipl. inž. gradbeniš-
odgovorni vodja gradbišča; do 4.10.2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje. Univ. dipl. ekonomist prodaja tehničnih izdelkov na tujem trgu, vodenje projektov prodaje in prodajnih aktivnosti, komuniciranje s kupci,
svetovanje končnim uporabnikom; do 24. 10. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Profesor kemije poučevanje kemije; do 4.10. 2005; Gimnazija Celje - Center, Kosovelova ulica 1, 3000 Celje. Univ. dipl. psiholog psiholog; do 11.10.2005; Zavod za usposabljanje iň varstvo Dobrna, Lokovina 10,3204 Dobrna. Doktor dentalne medicine zobozdravnik v otroškem in mladinskem zobozdravstvu, del. mesto v ZD Štore; vloge na naslov: JZ Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ul. 5,3000 Celje; do 4.10.2005; Javni zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje.
UPRAVNAENOTA"1 LAŠKO
Gradbeni delavec
zidarska in tesarska dela; do 4.10.2005; AGM Nemec d.o.o„ Sedraž 3,3270 Laško. Delavec brez poklica skladiščnik v večjem trgovskem centru, prevzem blaga, priprava blaga, odprema blaga in preverjanje kakovosti blaga; do4.10.2005; Manpowerd.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor;
strojnik gradbene mehanizacije; do 5.10.2005; MSV Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., Trobni Dol 34,3271 Šentrupert. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri gradbenih delih; do 7.10.2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško.
Zidar za zidanje in ometavanje
pomoč pri gradbenih delih; do 16.10.2005; Plahuta Vinko s.p. Laško, Vrh nad Laškim 37, 3270 Laško. Zidar
zidarska dela; do 12. 10. 2005; A in A - Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6,3270 Laško. Strojnik gradbene mehani-
upravljanje težke gradbene mehanizacije; do 12.10.2005; A in A - Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6,3270 Laško;
strojnik gradbene mehanizacije; do 7. 10. 2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3,3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik za mednarodne prevoze; do 5.10. 2005; MSV Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., Trobni dol 34,3271 Šentrupert;
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 14. 10. 2005; Šebez Simo, s.p. Avtopre-vozništvo, Rimska cesta 8,3270
Prodajalec
terenska zastopnica za ze-liščno-neg. izdelke na območju Laškega in okolice; do 6.10. 2005; Mind trade, d.o.o.. Tržaška cesta 42,1000 Ljubljana. Kuhar
kuhar; do 7.10.2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3,3270 Laško. Natakar
strežba pijač; do 7.10.2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3,3270 Laško;
prodaja pijač in toplih napitkov, prodaja izdelkov v trgovini; do 4.10.2005; Stephany d.o.o. Rimske Toplice, Globoko 7,3272 Rimske Toplice.
Strojni tehnik kontrolor 2, izvaja vhodno, medfazno in izhodno kontrolo na proizvodih podjetja, vodenje dokumentacije, koordiniranje dela z ostalimi sektorji; do 11.10.2005; Kovinar Laško d.o.o.. Celjska cesta 52,3270 Laško;
komercialist, vodja projektov s področja kovinske in inox opreme ter gradbeništva; do 7. 10.2005; VrbovšekZdenko s.p.. Inox Vrbovšek, Spodnja Rečica 81,3270 Laško;
samostojno izdelovanje kovinskih izdelkov, preoblikovanje, montaža, struženje, rez-kanje; do 7.10.2005; Vrbovšek Zdenko s.p.. Inox Vrbovšek, Spodnja Rečica 81, 3270 Laško.
Računalniški tehnik
programer; do 14.10.2005; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Dipl. ekonomist (vs) komercialist; do 14.10.2005; i-Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Profesor razrednega pouka poučevanje razrednega pouka; do 4.10.2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Delavec brez poklica delavec v proizvodnji: sestavljanje električnih in mehanskih delov ter komponent, pakiranje in paletiranje - delo v Mozirju; do 22. 10. 2005; Trenk-walder d.o.o.. Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila; do 7.10.2005; Matjaž Prislan s.p., Radmiije 41, 3333 Ljubno ob Savinji.
Diplomirani inženir gradbeništva (vs)
tehnolog gradbeništva; .do 7. 10.2005; Smreka Gornji Grad, Podsmrečje 20, 3342 Gornji Grad.
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONjjCE
Pomožni delavec pomoč pri pleskarskih in su-homontažnih delih; do 7. 10. 2005; Skrbinšek Jože s.p. Slovenske Konjice - Soboslikars-tvo, Polene 27,.3210 Slovenske Konjice. Pek
pomoč pri peki; do 14. 10. 2005; Tornado d.o.o. Zreče, Kovaška cesta 37, 3214 Zreče. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 5.10.2005; Fijavž Henrik s.p., Avtoprevoz-ništvo, Križevec 62,3206 Stranice;
voznik težkega tovornjaka v mednarodnem prometu; do 8. 10.2005; Grm Anton s.p.. Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice. Prodajalec
prodaja v trgovini z mešanim blagom in strežba pijač v baru; do 4. 10. 2005; Garant shop d.o.o., Sveti Jernej 40,3215 Loče. Kuhar
kuhanje in peka pic; do 14. 10. 2005; Beigot Tomaž s.p., Olimp-t, Mestni trg 10,3210 Slovenske Konjice. Inž. gradbeništva vodja gradbišča; do 4. 10. 2005; Gradir d.o.o.. Šolska ulica 14,3210 Slovenske Konjice. Dipl. ekonomist (vs) komercialno administrativna dela, poslovanje s kupci (sa-
mo tujina), naročanje, vode nje evidenc, fakturiranje, po slovanje z dobavitelji (naroči la reklam); do 22.10.2005; Ma rovt d.o.o. Stranice, Stranice 55 3206 Stranice.
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU
Cvetličar
aranžiranje daril; do 7. 10. 2005; Zupane Franc s.p.. Trgovina Akvonij, Cesta Kozjanskega odreda 13,3230 Šentjur. Strugar
upravljanje CNC strojev, priprava in programiranje, priprava obdelovanca in testiranje delovanja programa, rezkanje, rezanje; do 4.10.2005; Tajfun Planina d.o.o.. Planina pri Sevnici 41, 3225 Planina pri Sevnici. Natakar
strežba hrane in pijač; do 19. 10. 2005; Jug Jožica s.p.. Gostilna in trgovina Jug, Ulica skladateljev Ipavcev 18,3230 Šentjur.
Srednja poklicna izobrazba
monter suhomontažnih elementov; do 4.10.2005;"Gajšek Lidija s.p.. Montažni sistemi. Gorica pri Slivnici 72,3263 Gorica pri Slivnici. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Šentjur z okolico; do 8.10. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Delavec brez poklica
skladiščnik v večjem trgovskem centru v skladišču: prevzem blaga, priprava blaga, odprema blaga in preverjanje kakovosti blaga; do 4. 10. 2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Pomožni delavec gozdna dela; do 7.10. 2005; DS Palas d.o.o., Šlandrova ulica 18a, 3250 Rogaška Slatina. Mizar
montaža PVC stavbnega pohištva; do 13.10.2005; Zorma trade d.o.o.. Spodnje Sečovo 85, 3250 Rogaška Slatina. Avtomehanik avtomehanik tovornih vozi; do 11. 10. 2005; Šmarjetrans Cvetko Jezovšek d.o.o., Obrtniška ulica 10,3240 Šmarje pri Jelšah. Komercialni tehnik prodajni referent; do 7. 10. 2005; Hmezad hram Šmarje P.O., Obrtniška ulica 2, 3240 Šmarje pri Jelšah. Gostinslœ turistični tehnik strežba v cafe baru ; do 4. 10.2005; General ledger d.o.o.. Celjska cesta 52, 3252 Rogatec.
Ekonomski tehnik knjigovodja; do 4.10.2005; General ledger d.o.o., Celjska cesta 52, 3252 Rogatec.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
plesni vaditelj; do 19. 10. 2005; Društvo plesnih dejavnosti Roily Rogaška, Celjska cesta 3, 3250 Rogaška Slati-
Diplomirani ekonomist
(vs)
Komercialist; do 7.10.2005; Hmezad hram Šmarje p.o.. Obrtniška ulica 2,3240 Šmarje pri Jelšah.
UPRAVNA ENOTA VELENjE
Gradbeni delavec transportni delavec v Šošta-nju-gradbena in pomožna dela pri sanaciji; do 2. 11. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor; , gradbeni delavec-pomožna gradbena dela pri sanaciji in gradnji objektov; do 2.11.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Delavec brez poklica montažni delavec; do 4. 10. 2005; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1, 3320 Velenje;
natakar strežba pijač; do 14. 10.2005; Smajlovič Romana s.p., Ippon-Caffe bar in trgovinske storitve; Smajlovič Romana-ip-pon, Cesta Lole Ribarja 1,3325 Šoštanj;
voznik taksija; do 14.10.2005; Svetko Jožef s.p. Taxi Pepi, Šlandrova cesta 21, 3320 Velenje. Pomožni keramik keramik; do 8. 10. 2005; Agromat Velenje, Kersnikova cesta 1, 3320 Velenje. Mizar
mizar za pomožna dela v proizvodnem procesu lesne industrije; do 11.10.2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Zidar
zidar-zidanje in ometavanje, dela se izvajajo v Velenju; do 5.10.2005;Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9,2000 Maribor. Prodajalec
prodajalec gradbenega materiala (opravlja delo v prodajalni, svetuje strankam, zbira in ureja naročila, pridobiva nove stranke, izvaja blagajniško poslovanje, sodeluje pri inventuri); do 7.10.-2Ó05; Mins N 1 d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 18,3320 Velenje;
skladiščnik (prevzema dobavljeno blago, ugotavlja količinsko in kakovostno ustreznost blaga, ga označi z ustrezno šifro artikla, pripravlja blago za odpremo, izdaja blago, razklada.skladišči; do 7.10.2005; Mins N 1 d.o.o., Cesta Simona Blatnika 18,3320 Velenje.
Srednja poklicna izobrazba
voznik tovornega vozila; do 22.10.2005; Bačovnik Robert-avtoprevozništvo. Veliki vrh 30, 3327 Šmartno ob Paki;
vodenje manjše skupine po-služevalcev strojev in naprav; do 4.10.2005; Elvel d.o.o., Prešernova cesta 1,3320 Velenje;
skladiščno transportna dela; do 4.10. 2005; Elvel d.o.o., Prešernova cesta 1,3320 Velenje.
Elektrotehnik energetik elektro vzdrževalec in po-služevalec strojev-vzdrževa-nje, nastavljanje in posluže-vanje strojev (klasičnih stružnic, rezkalnih strojev, nc in cnc strojev), ugotavljanje napak na strojih, zamenjava delov, redno servisiranje, vodenje evidenc o popravilih in r; do 12.10. 2005; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana. D-govinski poslovodja poslovodja tehnične trgovine (načrtuje, razporeja, izvaja in vodi delo, predlaga naročanje blaga za dopolnitev zalog, predlaga uvajanje novih materialov, strojev, sodeluje pri izdelavi dnevnih in mesečnih poročil o iztržkih; do 7.10.2005; Mins N1 d.o.o., Cesta Simona Blatnika 18,3320 . Velenje.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
delovodja; do 12. 10. 2005; Tekavec d.o.o., podjetje za inženiring in Consulting, cesta I 5,3320 Velenje.
Univerzitetni diplomirani ekonomist
vodja knjigovodske službe; do 11.10.2005; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1, 3320 Velenje. Profesor slovenščine učitelj slovenskega jezika; do 7.10.2005; Šolski center Velenje, Trg mladosti 3,3320 Velenje.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Delavec brez poklica gradbena dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
Osnovnošolska izobrazba
sestavljanje mesoreznic; do 7.10.2005; Sas & co d.o.o., sistemi avtomatizacije Šmajs, Grajska vas 1,3303 Gomilsko.
Upravljcdec lahke gradbene mehanizacije
strojnik lahke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
pomoč pri montaži dimnikov; do 7.10.2005; Albo plus, proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o., Juhartova ulica 19,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Strojnik
strojnik; do 7.10.2005; Profi dom, d.o.o.. Ljubljanska cesta 26,3320 Velenje. Strojni mehanik mehanik na stroju težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Avtomehanik delo v proizvodnji, hišnik in voznik ; do 4. 10. 2005; Edit d.o.o. Prebold, Šešče pri Preboldu 22,3312 Prebold. Elektrikář energetik montaža garažnih in industrijskih vrat; do 15.10. 2005; Perger Janko s.p. Braslovče, Elektro storitve - Jany, Preser-je 16,3314 Braslovče. Elektrikář elektronik pomožni monter centralnih, vodovodnih in plinskih instalacij, vgrajevanje, vzdrževanje in popravilo; do 6.10.2005; Zagoričnik Bojan s.p., montaža centr., vodov., plin. instalacije, Preserje 7,3314 Braslovče.
Čevljar . čevljar - moški; alternativna izobrazba: čevljarski tehnik modelar; do 13. 10. 2005; Novak Alja s.p.a. - Viryent unikatno oblikovanje čevljev, Vransko 131,3305 Vransko. Tesar
tesarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
tesar; do 7. 10. 2005; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26,3320 Velenje. Zidar
zidarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
zidar; do 7. 10. 2005; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26,3320 Velenje.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10.
2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Kuhar
priprava in peka pic in mesa na žaru; do 4.10.2005; SPD d.o.o.. Pekarstvo in slaščičarstvo, Braslovče 48,3314 Braslovče. Natakar
točenje pijač in napitkov v dnevnem baru; do 7.10.2005; Guček Drago s.p.. Magnum, Go-tovlje 111,3310 Žalec;
strežba hrane in pijač; do 7. 10. 2005; Pam - cvenk, trgovina, gostinstvo in storitve, d.o.o.. Rimska cesta 72,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Mojster modelni mizar modelni mizar; do 7.10.2005; Feniks d.o.o. Žalec, Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec;
vodja modelarne; do 7. 10. 2005; Feniks d.o.o. Žalec, Cesta Žalskega tabora 10,3310 Žalec.
Strojni tehnik
izmenovodja - planiranje, organiziranje, vodenje delavcev in proizvodnje v izmeni - delovno mesto je v Preboldu; do 11.10.2005; Saps d.o.o., Mest: ni trg 5,3210 Slovenske Konji-
Elektrotehnik tehnologa vzdrževanja (m/ ž) pomoč pri prenosu tehnologij, programiranje krmilnikov, predpisovanje postopkov za vzdrževanje, izvajanje vzdrževalnih del, izdelava polizdelkov, - delo v Žalcu; do 12. 10. 2005; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Tehnik trgovske akademije
skladiščna dela - m/ž; alternativna izobrazba: prodajalec; do 7.10. 2005; KMP print tehnik proizvodnja in trgovina d.o.o., Cesta ob železnici 1,3310 Žalec. Inženir gradbeništva referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
vodja gradbišča - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
Univ. dipl. inženir elektrotehnike
tehnolog procesa, tehnolog izdelka, zagotavljanje in urejanje tehnoloških procesov, postopkov, dokumentacije - delovno mesto v Preboldu; do 11. 10.2005; Saps d.o.o., Mestni trg 5,3210 Slovenske Konjice.
Univerzitetni diplomirani ekonomist
samostojni knjigovodja, računovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
Univerzitetni diplomirani psiholog
pravna socialna pomoč in javna pooblastila za področje družine;; do 14.10.2005; Center za socialno delo Žalec, Mestni trg 5, 3310 Žalec.
www.novitednik.com
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo B ogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Mladoporočenca Veninšek
Z baloni okrašena poročna noč
Tomaž Veninšek z Rečice ob Savinji je vedno trdil, da bo na njegovi poroki igral ansambel Štajerskih 7. Nekateri so sicer malce zmajevali z glavo, vendar se je njegova trditev uresničila. Poroka s prečudovito nevesto, Tja-šo Repenšek, je bila na vratih že od pomladi, ko je takrat še družica ujela poročni šopek Tomaževe so-rodnice.
31-letnega Tomaža je moč večkrat srečevati v tovornjaku, 24-letna Tjaša pa v OŠ Rečica in Gornji Grad poučuje angleščino. Poroko, ki sta jo umestila na eno najlepših sobot v sicer vremensko neprijaznem letu, sta mladoporočenca skrbno načrtovala. Vseeno so jima pri-
Moja poroka na straneh Novega tednika
Če želite, da bi vaš najsrečnejši dan v življenju zabeležili tudi na straneh Novega tednika, nas pokličite na tel. št4225-190 ali pišite na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
jatelji, znanci in sorodniki pripravili lep kup presenečenj, skrbno varovana skrivnost pa naj bi bila tudi objava v našem časopisu. Tomaž, po navadi vedno pripravljen na potegavščine, je bil menda pred poroko »živčen kot osa«, sta v smehu pripovedovala ženinov brat in priča Jože ter njegova žena Ne-venka.
Mladoporočenca sta se menda »opazovala« že v letih, ko je Tjašina družina prihajala na obisk na Rečico, vse skupaj pa je postalo resno pred leti, ko so se Re-penškovi na Rečico tudi preselili. Na ohcet sta povabila sorodnike in sosede, za slovo od prijateljev pa sta poskrbela na fantovščini oziroma dekliščini. Neven-ka in Jože povesta le, da je Tomaževe prijatelje med drugimi zabaval (a) Salome, Tjaša pa se je »tolažila« z lutko v ženinovi naravni velikosti. No ja, to je bil začetek, kasneje pa so prijateljice pripeljale Rikyja.
Ne le slovo od prijateljev, tudi poroka bo mnogim ostala za vedno v spominu. Med drugim so pred gradom Vrbovec mladoporočenca pričakali člani velenjske folklorne skupine, kjer je Tjaša
plesala vrsto let. Med gostijo so ukradli šopek in ženina, mnogim pa se je utrnila solza, ko je posebej za strica, ženina Tomaža, zaigral Matija Veninšek, letošnji nagrajenec občinstva na Zlati harmoniki. Za presenečenje so poskrbele Tjašine prijateljice iz mladih let, ki so spalnico mladoporočencev v bloku na Rečici napolnile z baloni in budilkami. Tako sta Tjaša in Tomaž, namesto da bi po naporni poročni noči v zgodnjih jutranjih urah legla k počitku, z balkona metala balone re-čiškim otrokom ter nenehno ugašala aktivirane budilke.
Tjašo, ki jo je v zakonski stan pospremil brat Mitja, in Tomaža je v nazarskem gradu Vrbovec poročil mo-zirski podžupan Jože Grud-nik, v cerkvi na Rečici pa župnik Ferdinand Luknar. Več kot 100 gostov sta počastila v prostorih Glina, kjer je za imenitno pojedino poskrbel Dejan Potočnik iz Turistične kmetije Dobrove, za dodaten smeh pa Kondi Pižorn. Mladoporočenca bosta medeni teden na povabilo prijatelja pre: živela v Londonu.
US
Kuharice I skoraj skuhale Poldeta
Škrat Polde se vrača še s svojih zadnjih počitnic. Mateja Podpečan iz Celja ga je takole slikala S školjko. Polde pa si je medtem pel Prisluhni školjki, saj zna besedilo že na pamet! So pa škrata naplahtale kuharice iz vrtca Mavrica Vojnik, ki so mu obljubile počitnice, a je Polde moral nekaj dni prežde-ti v kuhinji, najbolj pa se je spoprijateljil s kuhalnico, ki je bila tisti čas njegova zaupna prijateljica.
Dragi bralci, pozor, ta teden zaključujemo z nagradno akcijo. Vse fotografije žal niso prišle v izbor za najizvirnejšo, kljub temu pa bo imela naša komisija težko delo pri odločitvi, komu bo odšla glavna nagrada.
Pošteni tat
Cokanovi iz Velike Pirešice 48 imajo ob cesti njivo, na kateri gojijo buče. Že lani je pridelek lepo uspel in bih bi zelo zadovoljni, če jih ne bi obiskal tat, ki je očitno ljubitelj bučnic, lep pridelek pa je verjetno opazil, ko se je peljal mimo. Očistil je nekaj lepih primerkov in izginil neznano kam. Letos se je zgodba ponovila. Naša naročnica Darinka Cokan je šele po vrnitvi z dopusta ugotovila, da je nekaj buč izrezanih, bučnice pa pobrane. Toda tokrat jo je na njivi čakalo presenečenje: v eni od buč je tat pustil v vrečko varno zavit tisočak kot odškodnino za »ukradene« bučnice. Pa naj še kdo reče, da med tatovi ni poštenjakov!
Jajčevec s podaljškom
Tako neobičajnega pridelka, kot je tale jajčevec, na vrtu pri Ka-čičnikovih doslej še niso imeli. Hči Darija (na sliki) pravi, da doma v Vojniku pridelajo vso zelenjavo, ki jo porabijo sami ali pa razdelijo med sorodnike. Z mamo Adelo posebej radi preizkusita katerega od receptov iz Kuharskih bukev Radia Celje in tako se doma pridelana zelenjava znajde v vedno kakšni novi kombinaciji. Zadnja knjiga o vlaganju in shranjevanju živil pa bo te dni pri njih še posebej brana.