PLANINSKIVeStnik 2 / 2002
vodi tudi prek našega ozemlja, ter najdaljše planinske poti pri nas, Poti kurirjev in vezistov NOV, imamo od leta 1998 tudi Aljaževo pot od doma do doma. Ta vezna gorniško-planin-ska pot vodi od Aljaževe rojstne hiše v Zavrhu pod Šmarno goro do Aljaževega doma v Vratih. Njen avtor Janez Kocjan - Janko je pobudo zanjo dal upravnemu odboru Gorni-škega kluba Jakob Aljaž ob 70-letnici Aljaževe smrti, v svoj program pa jo je sprejel tudi upravni odbor Slovenskega gorniškega kluba Skala. Pot je bila slovesno odprta na akademiji pred Aljaževo rojstno hišo ob obletnici Aljaževega rojstva, 4. julija 1998.
Pred kratkim pa smo se razveselili vodnika in dnevnika po tej poti, ki je izšel na 143 straneh malega Pormata. Ob pomoči številnih sponzorjev ga je založil in izdal Gorniški klub Jakob Aljaž iz Medvod, natisnila pa Tiskarna Schwarz d.o.o. iz Ljubljane. Avtor v vodniku opisuje pot, opozarja na težave in lepote ob njej ter predstavlja zanimivosti kulturne in naravne dediščine, ki jih lahko vidimo na potovanju.
Spominska pot ima 22 kontrolnih točk, kjer pohodniki dobijo žige. Točke pa so povezane z življenjem, delom in imenom Jakoba Aljaža. Po začetnem vzponu iz Zavrha na Šmarno goro poteka pot sprva po ravninskem delu Gorenjske, pri Preddvoru pa se vzpne proti Storžiču. Po spustu v Tržič se dvigne na Košuto, z nje prek Zelenice na Stol in naprej po grebenu na Golico in Dovško Babo. Na Dovjem, kjer je Aljaž dolga leta župnikoval (na kar spominja muzej v župnišču), je zadnja dolinska točka, saj se pot skozi Kot vzpne mimo Kredarice vse do Aljaževega stolpa na Triglavu. S spustom do Aljaževega doma v Vratih se pot zaključi. Vsi, ki prehodijo pot in zberejo vse žige, prejmejo častni znak.
Ciril Velkovrh
Evropska skupnosb in Alpe
V 63. številki (december 2001) inPormacijskega biltena, ki ga četrtletno v štirih jezikih (tudi v slovenščini) izdaja Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA), je glavna tema Evropska unija in Alpe. Andreas Weissen, predsednik CIPRE -International, v uvodniku žalostno ugotavlja, da so Alpe v politiki Evropske skupnosti kljub Alpski konvenciji vse prepogosto odrinjene na obrobje, in ob tem poziva vse, da povečajo svoje aktivnosti in prizadevanja za trajnostni razvoj Alp po načelu »Če ne pride EU h gori, bo prišla gora k EU«. Problematiki sta bili posvečeni tudi poročili z zadnje letne strokovne konference, ki je na to temo potekala v Chambery-
U /nfo
ju. Prvo obravnava evropsko regionalno, drugo pa kmetijsko politiko. Tudi Omrežje občin je imelo oktobra lani letno zasedanje v Schaanu, posvečeno pa je bilo prometu, prostoru in planiranju. Predstavljena je tudi občina Schleching, ki je zmagovalka natečaja Omrežja občin »Povezanost v Alpah« in ji je tako pripadel naziv »Občina prihodnosti«. Obravnavana je tudi priprava protokola o prebivalstvu in kulturi Alpske konvencije, ki bi moral biti njena osnova, saj varstva in razvoja Alp ni brez upoštevanja ljudi, ki tam živijo. V nadaljevanju biltena so predstavljeni še nove publikacije, primeri za belo knjigo in za črno listo, poročila iz dežel, zanimiva pa je informacija o programu INTER-REG III za območje Alp. Bilten si lahko ogledate tudi na spletni strani www.cipra.org. (Igor Maher)
Dobrova -Polhov Gradec
Turistični vodnik po občini Dobrova - Polhov Gradec, Občina Dobrova - Polhov Gradec, julij 2001.
Na zahodnem obrobju Ljubljane se svet vzpne v hribovje z gorskim nadihom, saj se v Pol-hograjskih dolomitih pojavijo skalni izrastki, strme grape ... Prav v ta svet nas popelje štirideset strani barvnega vo-dnička, za katerega je besedilo napisala Milka Bokal. V uvodnem delu so najprej splošni
50
s
LITERATURA	PLANINSKIVeStnik 2 / 2002
podatki o občini (tla, rastje, živalstvo in kmetijstvo). Zatem (brez prehoda) sledi opis naselij in glavnih znamenitosti v njih (cerkve, značilnih hiš, narave), dodane so še znane osebnosti. Naravne in etnološke posebnosti so naštete v posebnem delu. Za ljubitelje narave so na koncu predlagani nekateri izleti, posebno poglavje je namenjeno gorskim kolesarjem, ki imajo na tem območju neizčrpen vir za razne »pentlje«. Vodniček ima na sredini vpet zemljevid z vrisanimi peš in kolesarskimi izleti. Bralec, ki želi o teh krajih spoznati kaj več, pa bo vseeno pogrešal preglednost, posebej pri opisih kolesarskih izletov (avtorjev Janeza Kožuha in Seba-stjana Veharja), tudi sam jezik v celotnem vodničku je malce šepav. K PotograPijam v vodni-čku ni podpisov in bralec lahko samo ugiba, kaj je na sliki in kam stvar sodi. Tudi kakovost PotograPij je večinoma nizka, na str. 13 je fotografija celo narobe obrnjena. Glede na to, da je popotnik pogosto tudi žejen in lačen, bi v vodničku vsekakor koristil še seznam gostiln in kmetij, kjer se je mogoče okrepčati - nekatere so sicer navedene v kolesarskem delu. Turistični vodniček je sicer dobrodošel za potepanje po dolinah in slemenih občine Dobrova - Polhov Gradec. Vendar ga popotnik lahko uporabi le kot kratek opomnik, kam je možno iti in kaj lahko tam vidi, kje si ogledati nekatere že skoraj izumrle dejavnosti, kot so pletenje košar, čevljarstvo, klekljanje ipd. Za kaj več pa bo uporabnik vo-dnička potreboval še dodatno literaturo in zemljevide.
Marjan Bradeško
Za obveščenost domačinov pod Snežnikom
PARJ^SnežnUC
Ministrstvo za okolje in prostor oziroma njegova Agencija Republike Slovenije za okolje, ki se zaveda, da varstva narave ne more biti brez sodelovanja lokalnega prebivalstva, že od leta 2000 izdaja bilten Park Snežnik, namenjen prebivalcem na območju regijskega parka Snežnik. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v parku, pa tudi številni drugi naslovniki po Sloveniji. Z njim prebivalce obveščajo o poteku priprav na ustanovitev parka, o režimih varovanja, ki domačine najbolj zanimajo, predstavljajo podobne primere od drugod in rezultate raznih raziskav z območja parka. Izdali so že enajst številk, v zadnji iz decembra 2001 pa je za planince zanimivo razmišljanje o rekreaciji v parku. Predstavitvi parka je namenjena tudi spletna stran (www.sneznik.org), kjer si lahko ogledate vse doslej izdane številke biltena. Na bilten se lahko naročite na informacijski telefonski številki 041/387-832. (Igor Maher)
Kolesarjenje po okolici Domžal
Vodniška literatura in karte za kolesarje še zdaleč ne dosegajo planinskih, kljub temu pa v zadnjem času kar solidno zapolnjujemo ta razkorak. Kolesarjenje pač postaja način življenja, tako za vsakodnevno rekreacijo kot za daljše izlete.
Občina Domžale oziroma njena komisija za razvoj turizma je zaznala te nove trende in pripravila karto Kolesarske poti v občini Domžale in okolici. Izvedbo je zaupala podjetju Si-darta, kar je razvidno že na prvi pogled, saj vsebinsko in oblikovno sledi že uveljavljenemu načinu predstavitev kolesarskih poti (Kranjska Gora, 1998; Kras, 1998; Med Pohorjem in Muro, 2001). Tako so na reliefni karti označene trase kolesarskih poti (čeprav ne gre za samostojne kolesarske poti, zato bi jih bilo pravilneje poimenovati kolesarske povezave). Začrtali so pet krožnih tras, ki so speljane po nižini Ljubljanskega polja ali pa sežejo v robno hribovje vse do Lim-barske gore in Sv. Miklavža (žal imena vrhov na karti niso navedena). Vodijo po lokalnih, manj prometnih cestah, lahko pa bi vključili še marsikatero
KÜIÜAHSKt roti vunüsi DdwiAc.t. EN 0KGÜC3
52