ČITATELJI! Prosimo, poglejte rut številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA last slovenskih delavcev^v Ameriki. Ztth. 1»4» ml the F-t Offlcc m New lark. N. I. Act ti CMifrcM »f »Urek Srd. 1879. No. 148 — Štev. 148 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK,TUESDAY, JULY 28, 1942 — TOREK, 28. JULIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I* VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati pritti sovražniku osebne svobode; VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAMKE redno. VRATA NA KAVKAZ ODPRTA RUSKO VRHOVNO POVELJSTVO NAZNANJA, DA SE JE RUSKA ARMADA JMAKNILA PRED MOČNIM NEMŽKIM PRITISKOM NA KAVKAZ IZ ROST O-VA IN NOVOČERKASKA, KI SE NAHAJA 20 MILJ SEVEROVZHODNO OD RO STOVA. — RUSI SO SE DO ZADNJEGA BORILI.PO ULICAH DELOMA RAZDEJANEGA MESTA NA SEVERNEM BREGU DONA, POTEM PA SO SE UMAKNILI ČEZ DON NA JUŽNI BREG. Italjansko priznanje o sistematičnem odporu slovenskega naroda Nemško vrhovno poveljstvo, ki je že prejšnji teden trdilo, da so Nemci zavzeli Rostov in "^iovočerkašk, naznanja, da je nemška armada zavzela že tudi BataLsk, ki leži pet milj južno od Rostova in ob železnici ter <»b oljevodu iz Baku. V nevarnosti po ruske 'postojanke taidi pri CLmlijanskn, 120 milj severno od Rostova Na tem kraju Nemci naglo grade pontonske mostove čez Don, tako da ji'h Rusi sproti ne morejo podreti. 2» zavzetjem Rostova in Xo- Proces nemških ^sabotažnikov Jutri bo v Washingtonu izvanredno zasedanje najvišjega zveznega sodišča, ki bo odločilo, ali ima 8 nemških sabo-tažnikov, ki so bili prijeti potem ko so se izkrcali na Long Islandu in v Floridi in proti katerim že teče proces 16 dni, pravico do habeas corpus postopanja, to je, da iih mesto vojaškega sodišča sodi civilno sodišče s poroto. Vsa javnost je presenečena. da je predsednik najvišjega vočerkaska so si Nemci odprti sodišča Stone v sporazumu s vrata na Kavkaz in do njego- svojimi osmimi ostalimi tova- " risi sklical izvanredno zaseda- nje najvišjega .sodišča. Douglas, ki je bil na počitnicah v drŽavi Oregon je j«- sedaj na potu v AVa-ihington. — Sodnik Frank Murphy je kot polkovnik na manevrih v 13111- vi'h bogatih petrolejskih vrel Cev. i - - - - . pomuviun iiii Rostov je največje mesto ju-1 Sodile bo razpravljalo m wQrth> x c in . |biJ Q izvan_ žne Rusijo, Lma 500.000 prebi-' odločilo o tem, ali se prošnji valcev ter leži v delti Dona, 12 "godi, ali ne. Generalni prav- milj nad izlivom v Azovsko dnik Francis Biddle in vojaški morje. Rostove je sedaj v tej sodnik generalni major Myron vojni že drugič v nemških ro- C. Cramer 'bosta prošnji na- kah. V svojem naglem prodi- sprotovala z vsemi postavnimi ran ju proti vzlhodu so ga Nem-1 pripomočki. c: prvič "zavzeli TTrrverolbrn! Ker je bilo vrhovno sodile lanskega leta. Teden pozneje' na trimesečnih poletnih počit-fpa je nuušal Timošenko pričel nihali, je bilo treba na izvan-*vo'jo veliko ofenzivo ter je redno zasedanje poklicati čla-preamal Nemce iz Rostova in| ne najvišjega sodišča iz več ou-jih potisnili še 40 milj dalje daljenih krajev. Najbolj odda-proti za padu do Taganroga. S( Ijen je (bil sodnik William O. tem je maršal Timošenko imelj----- zopet v posesti "vrata do Kav y Q-ROlJI JIH POMRJE tnza.M 500 NA DAN ZA LAKOTO Nemei so prekoračili Don' med Cimlijanski-m in Rosto-I Tz Londona došlo poročilo vom, toda z velikanskimi iz-1 pravi, da v Grčiji ljudstvo pogubami Na tisoče trupel nem- mira od lakoite tako, da je samo skih vojakov leži ob bresm Do-' v Atenah vsak dan 500 mrtvih na, ali pa jih nesejo s seboj va-' zaradi lakote in pomanjkanja, in vi velike reke skupno z r»~-! To je povedal grški prime mi-bitimi mostovi. Toda Nemci nister Tsouderos, ki se je vr-vedno pošiljajo v boj f-ezerve,' nil v London Lz Zdr. držav in ki stopijo na mesto padlih. [Srednjega Vzhoda. I V -zimskih mesecih, je dejal rednem zasedanju sodišča obveščen po telefonu. Sedaj je na vlaku na potu/ v Washington. Ko je bil i sdan poziv na zasedanje sodi' fča. je bil v Wa-shingtonu sajtuo sodnik James F. Byrnes, v^i dmfi so bili izven glavnega meseta. Ceio (predsednik najvišjega sodišča Harlan F. Stone, ki je pozval svoje tovariše na izvanredno zasedanje, je povabilo poslal iz Franconia, N. H. Skozi Rostov so šle glavne pošiljafeve petroleja in živeža in ima tudi velike ladjedelnice. Rusi so vedno povdarjali, da so bili Nemci -na tem kraju vedno v veliki premoči iir jih niso mogli vritavrti niti s svojo največjo hrabrostjo. V tej pokrajini so tudi velikanska žitna polja, ki so bila uničena in uničenega je skoro 23 odstotkov ruškega žitnega pridelka. Nekaj uspehov poroča j o Rusi samo s fronte okoli Vo-roneža, kjer je bilo pobitih na tisoče Nemcem in so Rusi zopet sednik, prof. Henry Pratt Fairchild, Emil Lengyel, polkovnik Raymond Rabin* in dr. Aleš Hrdlička. Lz Berna je bilo poslano te-iefonično poročilo New Yoi4c Timesu, ki se glasi, da je posebni komunike iz krogov jugoslovanskega generalnega štaba D raza Mihajloviča poroča, da so čet ni ski oddelki podvzeli velike napade v Hercegovini i,žiC7po,skriTZt'pr?ti ki j'1'1 polol i la I ta 1 i j ans k a iu. Zločinci in par-i ra£ osl*'ne . _ , I mreže proti podmo *• i Po zelo srditih borbah so ... , , . , , L' l u-t'i^fwTn • četniki zabeli mesto Ljubki,' , italijansko prebivalstvo na t njeli 1,200 sovražnih vojake^ ^Iniatiuski obali je v nepre- Tsouderos, je pomiralo po 1000 ljixli na dan. Za to »strahoto so i Zgovorni Osiačniki, ki nalašč • zadržujejo ladje z živili. Ladje, ki so teoretično bile dovoljene v grške vode že pred štirimi meseci, so bile izadržane in •samo štiri ladje z živili so aktualno dospele v frčijo, nekaj hrane pa je bilo (poslane iz Turčije. Nemški in italijanski vojaki v 'Grčiji so siti in «e norčujejo iz lačnega prebivalstva. Posebno se v tem odlikujejo nemški emcev in so »»izopei ^ ^ g in ^obi- na enem kraju prekoračili Don ^ ^^ me^jo sestradanim na njegov zapadni breg. Fn ljlKlemka^nedrobtine od*vo-veem tem pa nemškega levega ^ ^ rtblož^nlh po. krila ne ogroza^takoda bi j ^ ^vajo, ko gleda- mogli s tem olajšati pritisk na ^ ^ ^^ nesre^niki za t u -u K5- ■ \Tsakim vrženim koščkom kruha V teh bojih pa se bijejo tudi _ zračne bitke v takem številu/a 11 mesa"_ , kot še nikdar poprej. Po dnevu . predsedniku in po noči so v zraku cela krde- _ ____ _fl_AW(i la aoroplanov. R^i imajo Rooseveltu zahteva napoved mnogo ameriških aeroplanov, vojne Tinsln zlasti bombnikov. | Organtzaeija, Amer i c a n Včeraj so Rusi pri Cimlijan- collrlcii on Soviet Relations, je in Rostovu razbili 50 nem- p0g.]aia te dni predsedniku —/—i- FBI prijela italijanske vojne veterane Ko je zvezna preiskovalna agencija iprošli teden zopet a-retirala 42 sumljivih oseb v New Yorku, je bilo med temi 40 Italijanov, ki so bili člani federacije italijanskh vojnih veteranov. Orgaizacija se je imenovala •4 Aissociazione Naizionale Com-iba:taiiti Italiano" in je imela svoje urade na 626 Fifth Ave., ali na istem naslovu, ki ga je i-mel italijanski konzulat v New Yorku. Organizacija, je dejal P. E. Foxworth, pomožni direktor od FBI., je bila skoz in skoz fašistična. V letu 1935 je ta organizacija adoptirala resolucijo, v kateri je izrekla poipolno podporo Italiji. Po celi Ameriki je imela ta organizacija 93 podružnic. Pogoji tza pristop so bili. da je prosilec bil ali italijanski vojak v zadnji svetovni vojni ali v aktivni službi italijanske armade v Etijopiji. škiih tankov. INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS t^i Široko znani posame^i- 4» I I rs\T I ^tllA M »Arr\T 1 aI/% H A ATI Rooseveltu odprto pismo, v katerem je (bila zahteva po napovedi vojne Finski. Pismo je podpisalo 337 (prominentnih Američanov in med temi so bi BONDS la STAMPS ! ki kot Louis Bromfield, Helen i Keller, Franz Boas, antropolo-1 gist; Reid Robeon, CIO pred- Japonci uporabljajo lesen* splave Iz San Francisca poročajo, da japonske mornariške oblasti poiskušajo uporab!jati lesene pplave, kateri naj bi nadomestile izgubo ladij pri prevažanju vojaJki'h in drugih potreb- v v« scin. Poročilo iz Oungkinga pravi, da sta bila dva taka splava vlečena 300 milj daleč po morju s ipomočjo vlačilcev, ter da Japonci upajo, da bodo mogli zgraditi splave tolike velikosti, da bodo za vsakega porabili 50 tf&oč debel ali tramov. "Regime Fascista" od 6. junija je objavil o odporu slovenskih rodoljubov proti italijanski vojski naislednji komentar: "Že več kot leto dni se vrši guerilska vojna, atentatom s'edijo sabotažna dejanja, na organizacijo sejmov »e odgovarja z uničevanjem železniških prog, strelja se na poštne vagone in vlake in število naših žrtev raste na stotine. To je podla in zahrbtna vojska, j strašnejsa od normalne voj-; ske. Sovražnik je povsod in nikjer. Toda naivno bi bilo misliti, da je sovražnik samo partizan, k šč-ih, v grozoii. Ziloeinci m par uzani, ne bi mogli živeti, če jih' v ne bi ščitila senca gibanja. Toda to ne pomeni, da je vse slovensko prebivalstvo sovražno razpoloženo proti Italiji, če tudi ne ljubijo Italijanov, in nimajo simpatij do fašizma, bi vendar večina prebivalstva želela, ila se ga pusti na miru, in da se tako izogne strahotam vojne. "Toda nekaj -je- pre-d vsem ja^no: guerilla vojna bi se prav hitro končala, če bi prebivalstvo samo teden dni sodelovalo z našimi vojnimi oblastmi. Treba se je zavedati, da dull, s katerim so prežeti partizani, ni samo posledica dela komunističnih elementov, to je mešanica komunizma, nacionalizma in korupcije. To so trije elementi, ki delujejo proti nam v okupiranem ozemlju in ki so prodrli ponekod preko stare meje. "Bilo bi drzno misliti, da bi poraz boljševizana zadostoval, da se napravi konec tem zločinskim napadom na naše vojake. Treba se bo boriti še nadaljnje borbe." Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Jugoslavije JUGOSL. ODDELKI V OFENZIVI poslenili sedaj na nemško-hr-vatski meji, da položijo anti tankovske obranftme mreže iu gradijo betonska zaklonišča. V mesta dalmatinske obale, katera so velikega strateškega pomena kakor na primer Trst in pomorska luka Pola, so bila poslana nemška ojačanja. Vzdolž obale kakor tudi med otoke, je mornarica in zaplenili velike količine vojnega materijala. Cetniško bojevanje v Hercegovini je postalo v zadnjem časni tako velikega obsega, da so Nemci bili prisiljeni, da pošljejo veliko Število avionov in težke artilerija ter tako pri-f&očili na pomoč italijanskim četam. Teren severnovzhodno Hercegovine je zelo neugoden za nemško "blitz" taktiko in osiš«'ne formacije, ki poskušajo da prodrejo skozi nedostopne prelaze, so navadno izpostavljeni uničenju. Požiganje vasi v okolici Sinja Italijani bombardirajo in požigajo vasi v okolici Sinja. Italijanski službeni dokument priznava jugoslovanski odpor . Pod zgornjim naslovom prinaša na prvi strani "France" od 7. julija sledeč: "Po vseh predelih od Italijanov Okupirane Jugoslavije nudi jugoslovansko prebivalstvo velik odpor proti fašističnem -zavojevalcem. Prinašamo neki službeni italijanski dokument, ki iznova dokazmje, da sledijo Italijani vzgledu svojih nemških gospodarjev v barbarskem postopanju proti ci-•vilnemu prebivalstvu zasedenega ozemlja. — Jugoslav Information Center HITLER UTRJUJE DALMATINSKO OBALO Pod gornjim naslovom prinaša "France" od 6. julija: "Z italijanske meje 5. julija. Vzdolž vise balkanske fronte erradijo Xemci obrambne utrdbe. VeČ tisoč delavcev je za- zavezrtiakih podmornic. Ena sama ve?t o približanju neke podmornice zadostuje, da nastane" prava panika in nemške mere opreznosti bo same še povečale strah prebivalstva." Še nekaj vesti iz zasužnjene Jugoslavije • Iz Berna javljajo, da je neka o soba, ki je prispela pred kratkem iz zasužnjene Jugoslavije, prinesla vest, da so o-čistili Beograd ruševin, toda dosedaj se še ni nič zidalo. Srbija nima mesa po cele mesece, ne kruha po več tednov. Za Xemce, ki so prispeli v Beo-erad, so otvorili posebne klavnice, a posebne za tSrbe, kjer se prodajajo odpadki. Ta oseba ceni, da je bilo 30,000 žrtev ob priliki bombardiranja Beograda. Prav tako potrjuje prejšnja poročila, po katerih r-o Madžari pobili v Novem Sadu več tisoč ljudi. Vesti, ki so prir-pele v Bern iz Zagreba javljajo, da je o-stal Zagreb 34 dni brez mesa. Od tu se tudi javlja, da Nemci vse pokradejo. Po poročilih iz Bern*, je dal Nedič na zahtevo Nemcev aretirati bivšegra senatorja Franca Smodeja in člane odbora Slovanskega Rdečega stanem strahu radi nevarnih ^Križa. GOVERNER LEHMAN SE JE IZREKEL ZA ME ADA Predsednik Roosevelt je dobil novega podpornika v svoji odobntvi kandidature senatorja Jamesa M. Meada za governerja države New York Sedanji governer, Lehman, se je izrekel za Meada, o katerem je dejal poročevalcem v soboto, da ie kandidat -okrog katerag* s© lahko strnejo vse skupine z navdušenjem in zaupanjem v zmago Lehman je dejal, da je do volitev v letu 1943. Governer Lehman, ki je bil pred ne-ko mesto. Mead namreč sme, ako je izvoljen za governerja, imenovati svojega naslednika v senat, seveda le te toda radi te nominacije je nastalo v stranki ostro nasprot-^tvo. Desničarji so obdolženi po levičarjih, da igrajo politične man eve re. z Jim Farley jem in Davidom Dubinskim. Levičarji bi menda radi dobili kontrolo nad stranko pri primarnih volitvah v avgustu. OBDOLŽENI, DA SO POMAGALI SABOTAŽNIKOM 800 aretacij zaradi prostitucije V mesecih maju in junijiu je bilo v New Yoiku aretiranih , 800 oseb zaradi kršenja postav glede prostitucije. To je naznanil urad okrajnega prav-i dnika, Franka S. Hogana, ki je dejal, da njegov urad zmirom zasleduje vso mogočo evidenco. ki odkriva raketirje na tem polju. Vzlic njegovemu poročilu pa se zdaj v New Yorku razgalja škandal, ki kaže na neznosne razmere in gnilobo v upravljanju ženskega sodieča ; in kontroliranju sifilisa pri prostitutkah. Zvezni detektivi so prijeli gorenjih šest oseb, ki so obdolžene, da so pomagale nemškim sabotažnikom, ki so se izkrcali na Long Islandu z nemške podmornice in so sedaj pred vojnim sodiščem v Washingtonu. Od leve na desno so (zgoraj): Hans Max Haupt Harry Jaques in Otto Wergin. Spodaj: Mrs. Kate Wergin, Mrs. Lucile Froehling .u Mrs, E. Jaques. •GLAS NABODA»«~N«vYfl TUESDAY, JULY 28,1942 "GLAS NARODA" (▼oica of Ow«td Ud FubUatae Frank Hakwr. Pna KqfiitiM ud add d tj Bteraalc r^Uahte« €■■>■■!. (A Oorpotmttea). Id eat; j. Lapaha, See. — Plača ot traateaaa of tka Iraaaaa «t abova oCfloara: SI« W*8T Uth BTSOT, __^Jt«W TOBX. m. T. 49*h Year HUm lhnda" ■abwrtpOoi te tanod trta day azoapt Satwdaya, Bndiji aaA Bolldaya Xaartj Adrartl—iwt m Afriwwl. S« Ml o Uto velja list m Ameriko te k«ne-0 m fctrt late fl.80. — t* Rev York m eelo Uto m pol tete (IJi Ea likdMiiutio m eelo teto 17J—J m pol tete 9BJQ. -•te* Mar oda" tebi lja vaakl daa teraamil aobot. aadalj la prunlkcrr *«LA1 NABODA." «1« WEST Mh STREET, NI« TO^K, H. I. —1X41 _ OBLETNICA IZOA#§fVA N AS E STALIŠČE IV. Mi smo torej z -vtso dušo za to, Via se upostavi Jugo-1 si a vi j a in sicer prenovljena, večja, močnejša in svobod-1 iiej^a Jugoslavija. Sami smo še iz tiate dobe, ko je šlo prvikrat za ustvaritev Jugoslavije, in ne moremo dan-ess pljuvati na stvar, ki nam je bila pred 25 leti sveta in resna in vredna ne samo klela, ampak tudi življenja. . In čeprav bi naše lastne koreninice ne segle tako daleč nazaj, pred nami leži zgodovina in ta nam govori, kaj so v tistih časih. Slovenci govorili, pisali, delali in živeli—vse za Jugoslavijo! Če bi magari ne poznali poznejše zgodovine in ne vedeli, kakšen je položaj za jugoslovanske narode bil in kakšen je —r ne moremo si misliti, da bi prvi f no vatel j i Jugoslavije med Slovenci in Hrvati in Srbi ne vedeli, kaj delajo. Mi smo torej z vso dušo za Jugoslavijo. Vsaka drugačna rešitev slovenskega in hrvatskega in srbskega vprašanja je za nas komaj prazna sanja, ki ne more prinesti drugega kot velikansko razočaranje in—pogin. Glede trditve o poginu nam (bodo prav gotovo radi pritrdili vsi, ki poznajo položaj—gldde nas Slovencev. Brez Jugoslavije smo mi Slovenci prvi na vrsti za pogin, i oda—pri tem ne bo ostalo! Takoj za nami slede bratje Hrvatje in taikoj za njimi ali celo že ž njimi tindi Srbi in —Bugari! Naj nihče nima glede tega kakih lahkovernih iluzij. To je bilo re® pred zaldnjo vojno, je bilo res ob in po zadnji vojni—to je toliko bolj res sedaj in bo ostalo res po sedanji vojnL Komur je treba te reči šele dokazovati, je slep in slepcu razlagati svetlobo in Ibarve-r=kaj pomaga? . Ce pa brezpogojno trdimo, da smo za Jugoslavijo, da se obnovi in upostavi, pa seveda želimo in hočemo imeti čim boljše urejeno, čim močnejšo ter na zunaj in znotraj čim odpornejšo Jugoslavijo. Zato ne ostajamo zgolj pri klicu: Hočemo Jugoslavijo — ampak obenjem razmišljamo, kakšna naj bi bila, po katerih potih oi se utegnilo priti do zares dobre in vsem ustrežljive Jugoslavije, ki ne bo lepega dne zopet pokazala toliko notranjih in vna-njih slalbosti, kot jih je pokazala ob zadnji svoji katastrofi. Že ko je država ustanovljena in vsaj nazunaj nemoteno vodi svoje posle kot država, imajo njeni predstavniki in zastopniki in voditelji veliko nalogo, da noč in dan snujejo razna izboljšanja in delajo načrte za večjo notranjo slogo in za jačjo zunanjo odpornost države. Ko se razne slabosti samo teoretično odkrijejo ali Via j o vsaj slutiti, je naloga vseh zainteresiranih, da resno razmišljalo, kako bi ae dale take slabosti odpraviti. Koliko bolj je tako razmišljanje in javno razpravljanje o takih zadevah na mestu v položaju, v kakorsnem je Jugoslavija danes—oziroma je bila tik ob svojem juz-pa'duJ Razume se, da se ne ogrevamo za Jugoslavijo, ki bo živela spet kaki dve desetletji, na videz lepa in močna, v resnici pa: trhla in polna notranjih razprtij, ki jih bo kaka diktatura sicer tiščala k tlom, da ne bodo mogle izbruhniti, dokler—ne pride spet kak 6. apriL . . Na misel nam prihaja v tej zvezi znani testament kralja Aleksandra: Čuvajte Jugoslavijo! Naj je resničen ali izmišljen, naj je prišel iz ust umirajočega diktatorja ali po ustavi vladajočega kralja—pomenljiv je in mi si ga jemljemo k srcu! Mi želimo po najboljši volji doprinesti svoj drobec k temu, da se ta testament izvrši; Čuvajte .Jugoslavijo! 1 Mi poet in ga pomagala zmleti v prah še letos. Po&ajc&a podmornice je prišla v ameriške vode, da po banditsko uničuje ameriške ladje in življenja ameriških mornarjev in oni, ki so priredili tej posadki časten vojaški pogreto, so hote aH nehote istočasno žalili spomin neštetih žrtev, ki so padle pod kruto nacijsko nasilnostjo tekom te vpjne, bodisi v ameriških vodah sami, ail pa po deželah, ki so jih Naciji pod jar mili. Posebno mora zaboleti taka novica vsakega zavestnega Slovana. Naciji, ki danes odprto po radiju in potom svojih razglasov ter časopisja oznanjajo svetu uspehe svojega načrta iz- in Kriminalno na vdahni en i IJadje, ki so. rojeni • trebi jen ja slovanskih ljudstev v grehu svojih stariŠev in SO uživajo ykljuib temu pri zapa-nam samo v "(breme in nevar- dnih narodih še vedno prizna-nost, privleče jo brez kakega nje poštenih vojiskovalcefv. Sa-veojekga truda do viška elove-1 j^i so dokazali že sto in sto-ske starosti. | krat, da se požvižgajo na med- •Do takSi predanih očitkov narodna vojašfa prava glede me sili misel na aenadno smrt vojskovanja na vodi, v zraku in Lojzeta Curelna, f£-letnega si-1 ^ siihem; s pobijanjem nedol-tov^ne Cu-iinih talcev na deJbelo so kršili BropJdyna, I in kršijo vsaki dan vojni za-tjjgana nit ion, ki prepoveduje, vojsknjo-vo^i jezera čim se narodom ali-državam ifond. "Pa.,1 direktno pobijanje civilistov, hu pri svoji, Z milijoni zločinov, ki so jih ;ni tega ne- zakrivili nad Poljaki, Čehi, Jugoslovani, Rusi in drugimi ?o dokazali, da so narod bandit o v spi na- jl Ko je nemiSka vlada po ;daan •pTaBtQvoiiao raa_ stalnem naražfcanju protinem- rediti to vprašanje, se mi stav-skega terorja v Jugoslaviji lja tolika različnih ovir na pot končno odpofclicala svoje dr-j rešitve tega vprašanja da bi MiffflffittiflB^ Najboljši prijatelj v nesreči vam je: OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" SLOVENSKA NARODU PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA I Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 60,000 PBEMOŽEg JE: $ 10,000,000.00 | Za ožje informacije glede zavarovanja i j vprašajte lokalnega tajnijta društva SNPJ Glavni st$n: . . „ j 2657-59 S. Ave., Chicago, ill. na ugledne in relnove družine ki n?u je bila žMKenia v Twin Lake« ; kjer jehil na mami. ki fe v bi srečnega kraja iradrževala tu- riško podjetje. (Ne borm opisoval življenja in zločincev, katerim ne gredo pokojnega Lojzeta, ker bolj z vojaškimi ^ pa bi moral ves demokratični svet brez oklevanja strniti vse 'svoje moči in jih uničiti tako, da ibi nibdar več ne bili na raz- popolno ga ne more nobeden opisati, kakor ga je opisal v svojem članku V Imeli emo v poljajni cvet" Mr. L. Z. Pravi jo, da človek ni vreden življenja, ako se ne potrudi toliko, da po smrti ne zapusti dobrega spomina za seboj. Pokojni Lojze je kot dober otrok svojih starišev in prijatelj vseh, že, rekel bi, v otroški dobi počkebel kot zeJo nadarjen mladenič za to čednost. Ko sem stal ob njegovem inrfvaSkem odra, sem opazoval cele vrste prijateljev in znameev. ki so se prišli .poklonit Lojzetovim ostankom. (Kakor črni oblak na jasnem nebu, je ležala temna "senca na neanih obrazih teh ljudi. Videl sem, da viakega posameznega rarači v njegovi nciranjoeti tisto nerazrešljivo vprašanje kakor mene samega: Zakaj je yendar moral umreti ravno on? Saj je foil r$evno on vstvarjep kot vKor popoinega človeka, in ki bi v vvo 4elo. ; Outil Bean a vsakim posamea- (i, nim, da nosimo v sl>oa samol^ i, eno željo: željo, kako pomagati, j, i, Kako pomagati ubogi materi, , ki je z izgnibo otroka ljubi je- ^ nega zadobila rano v materinsko srce, da ae ji ne bo nikdar vee zacelila; kako pomagati strtemu očetu, iz katerega duše ®e je vijdel eamo pekoči pplago lakomnemu svetovnemu profitaretvu kot morilci in u- ogenj obupa in kako otolažiti brate in sestro Heleno, katera se je strta od žalosti le še € težavo držala po koncu. . Kadar pa gospodari višja ei-la, sila, katere mi ne razumemo, in ki bi ibilo predrzno segati v njeno področje, je človeška pomoč zaman- Zaman je iskati oprijema v praznoti, v kateri je možno, da zadenemo se na drugo neagodo. db takih življenskih udarcih (Nadaljevanje na 4. str.) ničevalci mirnih in poltenih ljudstev in narodov. Slovani v Ameriki se vspod-bujamo k vzajemnosti in slogi, bodimo tako ^o- gli toliko usppspeje pomagati Ameriki in zaveznikom sploh do končne zmage. Visoko.cjviga, mo zastavo, ki nam je dala pravico flo svobodne besede,,do življenja y tej zemlji. Z iskrenostjo delamo tO in uiti na misel nam ne pride, da bi varali ^vpjp novp jjpmpvipo. Pfi najtežjih indnistrijskih delih drži močna slovanska roka v enakomernem tempu pogon procjiuk-cije, ki naj skoro doseže stopnjo, ki nam -bo dala orožja in potrebnega vojnega materiala ea zmago nad Hitlerjem in njegovimi pajdaei. S sklica van jem aborovanj predstavnikov slovanskega življa v tej deželi spodbujamo naše priseljeno in tu rojeno slovansko ljndstyo k lojalnosti do Amerike, k žrtvovanju vsega, kar moremo žrtvovati, da nam bo zagotovljena zmaga nad osiščem. Povsod se poznajo sledi nagega trdega dela za Ameriko, našega iskrenega gla^u za o-bramibo naše nove domovine. Krepki fantje iz naših slovanskih vrst vkopajo v arma^P 2 mvestjo, da morajo .storiti yse, da se uniči sovražnika-zločin-cia, ki je položil svojo k^to in eversko roko na žene in piro-niče, na brezmočne vojne ujetnike, na cele narode, ki si jih je na zločinski način podjarmil. Vso «to silno zavest in vse to pravično sovraštvo ^o našega skupnega sovražnika nosimo v sebi, potem pa čitamo ali sli-fiimo npvico p z vojaškimi častmi pokopanih ban d it ih — pa se nekaj urtrže v vsem trdnem nič« naših iskrenih prizadevanj in se vprašamo: ali je to mogoče? Ali je to le formalistično početje starih vojaških ^elaoni-kov, katere ameriško časopisje že dolgo biča, ali je tista pogubna patetična bresabrižnost, ki je tako daleč od realis?tike te vojne kot stari jeuuzalemski križarji? Te vrste avanture s častnimi pokopi in razglašanje istih po svetovnih radijs-k^h o-mrežjih ne bodo prinesle ne druge fronte, ne potrebnega medsebojnega zaupanja in ne .zmage. Ameriško ljudstvo, ki je tekom zadnjih mesecev zahtevalo in doseglo marsikatero čistko, bo moralo v tem prav-u je sapilil. Ni dosti po-mišljal, vzel je iz mošnje še drnigo dvajsetico in jo dal študentu iza pot. Žena je spet tarnala, a kajžar je dejal: "Mi smo samo včasih lačni, študent je pa vee leto. človek mu mora pma-gati." Takrat so začeli v hribu sekati velik gozd. Kajžar je dobil dobro plačano delo. da je izgubo čudežne mošnje pretrpel in še nekaj denarja prihranil za obutev otrokom. Ob sobotah popoldne se je vračal domov in pri taki priliki je videL kako je skopuski sosed vrgel mestnega človeka iz hiše in za n;im zaloputnil vrata. • "'Menda ca nifite česa prosili r* •"'Kaj ga bom profil, eaj nisem iberač,f' odgovori mestni človek. "iFo poštenem. oprav-dn hodim, agent sem od zavarovalnice in bi rad ljudem pre-mloženie zavaroval, da ne bodo prosjačili, Če jim) po nesreoi domačija pogori!** iKa jžar je vprašal, kofiko jih je že kaj zavaroval, in agent je priznal, da se bavi s tem poslom šele prvi dan. a ima smolo. Nikjer ne opravi nič. Mlad človek je bil in skoraj jokal se je. jj£a,j žar je pomislil, da do jeseni otroci še lahko bqsi godijo in je dejal: "Zavarujte za za<6e tek niojo fevBČino.*' Da* je agent več provizije za služil, je dal iše isvoji dve nji viqi zoper točp zavarovali, ^igenlt je bjl veseff in kajžar jeva prijacmost ga je tako povzdignila, da je zgovoren ter je 'še tisto popoldne skoraj pol vasi zoper požar zavaroval. Uspeh se ga je držal od vam do vasi in tako se je izkazal, da ga je zavarovalnica čez leto povišala za eenivca. iGozd sp sekali še leto ip dan. Kajžar je doforo aaslužil, za zi mo obroke in oblekel, za varovalnino brez zaninde plačal in šle revežem lahko dajal. Bogatin je pa naprej skoparil in »tisKal, da se je njegova sko-post menda isamim čarqvnica«n zagmiwila. . Ko je žito najviše kazalo, prihrumeli pad skopohovo polje težki oblaki in napravili točo, ki je vse sklatila. Tako ostro je šla toča samo po sko-puhpvih njjvah. da se drugih Se dotaknila ni, razen ' " _ TUESDAY, JULY 28,1942 W ~ I .'i i- - ) A i <*JiW4 , v. * F8TAN0TLJKTI j, rt* M NOVA LETEČA TRDNJAVA ZA AMERI&KO VOJSKO Najnovejša izdaja sj>lo šno m an e slovenske koračnice SOLDIERS ON PARAflE MLADI VOJAKI Priredil za PIANO HARMONIKO Jerry W. Koprivšek Cena 40 centov • • • Naročilo lahko pošljite na Slovenic Publishing Co 216 W. 18th St., N. Y. C Prizor v Burbank, Calf., ob priliki izgotovitve velikega bombnika B 17 za armado. da ovinek izravnamo in ne bo 'Steirischer Heianatbund pivič. in Nemčiji. nesreče, ker je zmerom svojim novim tovarišem lahko! Po okrašenih vaseh se je Gau'zaupajoč skupnost. 600-letni boj med tujim ljudstvom Gottschee-erjem ni nemške krvi in nern-jstva. Naslanjajoč se na tp ter v moč takega Tjud- VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg bmIoti je rtnUno do Maj Imate plafono uročnloa. Pni 9tevillM parnem MNC, druga dai U> tr«tJ« pa lata. Da Mf prl*»-alto nepotrebnega del* ta sirotko*, v«a* proslio, da ikotau aarotol-ao pravočasno poravnati. Pošljite oaroCc«uo *ariracat asm Je pa plavajte naiem« sastopalke * Valim kraja aH ta kateremu tam*4 •astoftalkor, kojtt lnaaa ao tMasa a «rka»l. kar ao Vpraii- «*at oMfkad twu 4ra«a aaa^Maa. kjer je kaj Ijenlb. ZaytopaLk »o T na laroCU potrdilo aa ptaflaao oarotelae Sea fa* f mm+tm oo JLOKAPO: PDebla, fHfl Udlla. Wai««obarg, M. J. Mmjm INDIANA: lodleaapoUa: Fraak ILLiAiOlH: Cblcago, J. Be«41* ciw f Jollet, Jennie HamM«* U Bali«; JT. Bpcllok ^ Mascoutah, Martin DoltfiC North Chleaco la >aafc^ak Mm M*«ii.awp8 Utamiiler. f, v nibtflOAN: Cbliholm, J. riiimiri my. lea. J. Peafiel Zreletb, LooJa O«o4« , .Gilbert, Urala Vaaaai Hlbbla«. Joba MONTANA: HoaaJfop, M. M. NNB^ABl^? OUvakukd. Antoa Bobek. Oh. Lorala, £oila Balami, jota yeč avitori|obilov. ^anio vedi,'spregovoril ter jkn naznanil. ] leiter nato peljal proti Rannu,1 stva. vas je Fuehrer postavil pbeina nima deparja!'* |da so po želji Fnehrerja istega kjer so naseljeni Nemci iz na to anejo,. Še letos se vam Kajžar je prepustil svet brez fine postali nemfski podapiki GoULs^hee-ja. Tik ob hrvatski.bo dodelilo pose^va, ki popri ifftoea-fni izročitvi tozadev-1 meji fci je ogledal postavljene stanejo leta 1943 vaša last. nih listin, kar jih neločljivo odrede Stuiro-a, mladine in Kot predniki in prvi gospo- p^kp^nine. £ena je godrnja 3a; tako knanio malo zem-lje, ti jp pa z»sftpnj odstopaš za c^sto.'' '"Kf^kip.bi mogel živeti, če bi imel kdaj na vesti nesrečo," je odgovpril kajžar in odšel na >ut pripravljat te^nelj za novo hišo. jtomaj je nekaj časa veže na nenisko domovino. Po žen. Tudi tukaj je bilo veselje proslavi je na prostem prosto-j očitno, ko so slišali o sprejemu ru pred hiw> prebivalstvo lepo v skupnost nen^ikega ljudstva, poadravilo Gauleiterja, ki^e je Kakor drugod, je tudi tukaj kfopal je za^pl pa lopec starih tdarjev, ki jih je bjl v tur- arugjn g^*^ £asih kdo tapa zakopal. • -i. i - . kajžar-j^fesei jih je v jppesto in d^Ai-o jevih dveh, ki ata bili med sko- J prfHjaf' puhoviirf. In sama toča čarov-, K0 je vjbU> nm je nicam ni bUTa zadosti. Mla-tile so po ohlakih, da so švigale strele 'ter treščilo v skopuhovo hišo. Xa mah je bila vsa v pla menih. OUOON; Oiif« City, 4 Coaeaaaofb. J. Bmavat - ' Corerdafe -1» okolica, Joe. ]Pa>n»al Export, Lenle Ba>a^|f| ramu, Jefty o|or» Ter*? jftgjj^ Akt. Umtb«. frask tlillap> Midway. l«t mttaMb d <*oU«af MU Praea» Bt*#icm. A- Turtle Onek. WT MMm W«at Newt««. Jcwi Jma Sosed kajžar le planil vanjo in r^šil s težavd ia. nje skopuha, ki je silil* v \ oreče podstrehe, kjer je l denar »krit. Ta čas je pa vet iT zanesel ogor ke na kajžarje* o strelho. Iz vasi so prjfeteli ljudje na pomoč, ali lesena kajža je bila stara in je gorelk kakor slama. Nič se ni dalo npiti. in do tal je pogorela." PrS skopuhu pa ljudje sploh doeti gasiti niso hoteli, le kolikor sp piorali, da1 se m ogenj v vas zanesel. Iz-giiba denarja in hiše je skopuha tako razburila, da ga je kap zadela in je pnirL, preden so vaSčani ogenj do dobra udu mi Spet je žepa kajžarju očitala: *4Vidiš, zdaj im^spogoriiče za svojo dobroto! Kaj si šel soseda reševat, namesto da bi bil varoval svojo streho 1 Zdaj je tako ali tako mrtev, prav bi bilo, če .bi $e bil v lastni hiši zadaJšiL" , 'Kajžar pa se je branil: **Z dobro voljo storjeno dobro delo ni nikoli zavrženo! Kaj boš tarnala, živi smo ostali vsi in za škodo smo zavarovani." Vsi vasoani so skrbeli za kajžarja m njegovo družino, za mrtveca skopuha se ni hotel GAl njiiče (brigati. Župan je brzo- 1 ,jav3 njfsgovijn sorodnikpm v nieatai soxc»ip|ki so pa mislil, fla je bjl rajiii revež, ker je prihajal včasih k njipa prosit jn tarnat. Dejali sp: ga pokoplje občina, se jqgiasi-pao, ,oi niorall se qpni po^r^ njun i)lačevat^.,, Bes bi bila pokopala občina, da ni kajžar zanj poskrbel. "Sosed je bil in n^kiSPansko bi bilo, ce se ne bi zanj zavzel,*' je 80$m. Waat A1H«, ft. zupap: 4." Kajžar in njegova žena sta dajala ilo in vsem ki so bili potrebni. Zato ni do fifiprti zmanjkalo ne njima ne njunim otrokom. . ' dn ker beseda nikoli ne mine je do danes ohranilo hišno ime 'VPri katarju," in ohrapi-la se ^e za vse čase tudi zgodba o dobrem Člpveku. z nekaterimi prav prisrčno rajs govarjal. - - " -- VVžnja se je sedaj nadaljevala na vinogradno področje WifieJfl. kjer so Gauleiterja pozdravili naseljenci, ki so prišli lz Besa rabi je. iPred šolskim poslopjem ga je .sprejela skupina mož m žen z besarabsko poslovilno pesmijo. Po ogledu tamkajšnjih kletarskih naprav je Gauleiter sprejemal prošnje in predloge. Mjed ogledova: njem uradnih in delovnih prostorov sb Gauleiterja počastili s podaritvijo svojevrstne pletene metile ter trsnega noža. V slovo so naseljenci podali za-otblifufbo. da bodo vedno in povsod vdani in zvesti Fuehrerju Gaulle iter sprejemal želje in prošnje prebivalcev. iV sijajno okrašeni dvorani Reimetbunda v Rann-u so Gauleiterja pričakovali vsi Sturm fnehrerji ter krajeyni pooblaščenci krajev, ki so naseljeni z GotJtsohee-jerji. Po pozdravih z godbo je Štaibsfuehrer La-force potadravil Gauleiterja, ter ga prosil, da sprejme v sestav Reicfha 24 Sturm Gotts-cheeerjev. Po petju domovinske h5n*ne Gottsehee-ja je na prdšnjo Stabsfu el rerja spregovoril Gauleiter. V -svojem govora je v imenu Puehrerja pozdravil naseljence ter se spomnil žrtev, ki so jjh z vrnitvijo v Beiwh doprinesli za nemško da rji nove generacije prevzamete s plugom in mečem to obmejno deželo v posest. S plug-cm «i boste pridelovali svpj kruh, z mieeem si boste pa v slučaju potrebe branili to deželo. Vse to se dogaja v časii, ko se celokupen nemški narod še ibori in stoji v pripravah za končno zmago. . Nadalje je Gauleiter naštel še naloge in dolžnosti, ki Čakajo naseljence. Sledilo je petje himne, nakar so razdelili listine o sprejemu v nemško ljudsko skupnost. Naslednjega dne je Gauleiter TTiberreither obiskal Brege, Haselbach, Gnrkfeld, nadalje vzorno kmetijsko posestvo Grobdorf. A!noK Brnndl itd. Povsod v doKni reke Save ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo in sprejelo. ^zawyo sk' n poslala el je, da w bil W m k^ar j^pv d^m. . '' V " fPa gneb k nj^nan %pan in i? pm TiniiKTF1'1 se z novo toliko naza>. OBISKAL NASJLJKKCK V SPODNJE ŠTAJERSKIH OBMEJNIH K»AJIH. < (Naslednji članek prinaša v Maolborti izhajajoči tednik "ŽKajerski Gospodar" z dne 37. marca 1942. V čtaku so seveda prava slovenska imena krajev navedena v nenaščini. — Op. ured.) ' Gauleiter dr. Ueberreitiher je obiskal nen^ke naseljence Y obmejnem; podrpčjiu v okraju Bann ter v dolini reke Save. Bilo je v torek 17. marca, presega lepega pomladanskega dne. ko ga ie sprejel in pozdravil Štalb&ahrer Laforce ob meji naselitvenega področja v Windisdhiandsbereni. Sledila 5e vožnja preko Faufiadha in Satteldorfa v Lastnitsch, v /področje, kjer živijo skupno naseljenci iz Dobrud3e m Grottsdhee-ja, Proti 12. uri so avtomobili dospeR v Koenigs-Ibeng. Tam je Gauleiter v o-kraseni dvorani organizacije PONUDBA ZA POLOVIČNO CENO Zadnja popolnoma novr. izdaja slovite prve po-četniške vrtnarske "bi-bKje"— 4 l/z Price Offer! The Lot^st Brond-New Edition of the Famous Original Amateur Gardeners1 "Bible" THI Garden Garden Encyclopedia 1wm*3 ii III JSmSm Formerly $4.00 fi Now only The Complete Owldafer Your War PVERY word, pas*, pktwra tm pl«t»—wirt. much NfW no PREJ $4. Sed^j^ipo $1.98 V ANGLEŠČINI V LIČNI ija za domaČo potreba t tf visok lb besed — vse je Jasno, raz-vporabno. Je v eni sami knjigi vse. tam je treba vedeti o 'želite pridelati! 19,900 člankov ram podrobno ptji' sni vae o Vrtnarstvu, o saditvi ' In a^aiOu, o gnojenju in oskrbi vrta. Najnovejše pa je VRTNARSTVO brez zemlje; nova motofe za Skodljiveev, rojenje div-nove sestavine rvetlie I — NEW ilUatttrtioMf hUvw Mor,-p«rhopt navar again — at tMk low prk*< Th* only Gard«« Encjrdopvrfia pr*por«d «xprwa)y for Hm amateur** M*d TO KNOW ASOUT ANT-THtNO YOU WANT TO OlOWl 1—*fil if liihji^i qwSy! S^JTJ«1 ■Mlas, 9 nth B#aso«e anrf aM^m^s by Aswrkos sxporb. Bdltsd by L L D. StyMw, LSJL Plol«>d W |»nln )»0 OKlfcorWst. Ik* PbHoth/fhfa b jord»w mdhmr ln bolj bi se mu izkušallo prikupiti, nesro zdaj, ko je ZavinŠčak samo grafičak. . V nedeljo popoldne se je Obralo na gostilniškem vrtu "Pri zlati kroni" vse polno občinstva. V ozadju je bil postavljen govorniški oder. Glasno je šumelo med ljudstvom. So&fd je razpravljal s sosedom in ugibal, kaj bo, kaj pride. "Žirijo župan Zalogar! Živijo neodvisno meščanstvo'!" ic/valci. Ko je ljud-tvo zagledalo prihajalce, so začeli nekateri ploskati, drugi vihteti klobuke, a vsi so se družili v klicih: "Živijo župan Zalogar! Živijo neodvsno meščanstvo!" Župan je odzdravljal na vse strani. Ljudstvo se je razdelilo po sredi, da je bila napravljena pot do govorniškega odra. Nanj je stopil občinski svetovalec in županov namestnik meščan Tramipuiž, in je pozdravil občinstvo: "•Pozdravljam vas, dragi meščani, v imenu sklicateljev! Povabili smo vas, da se pcmenimo o prihodnjih volitvah v mestni zastop. Zvedeli ste, kaj nameravajo od nasprotne strani." Govornik je cnioral utihniti zakaj ljudstvo je začelo kričati, da ni bilo slišati ja«ne besede. lamed množice se je tu ir. tam dvignla pest. Županov namestnik, mehčan Trampuž, je mahal z rokami, da je ljudstvo utihnilo. "Sicer pa jaz samo otvarjam sfborovanje in prosim gospoda župana, da prevzame besedo," je dejal in stopil z odra. Na njtgovo mesto je stopil sivolasi (če župan. Čim se je pojavil na odru, ga je pozdravilo občinstvo z glasnimi klici. Nekaj minut je moral Čakati, da se je .pomiril hrup. , Besno je bilo njegova lice, oko mu je gledalo mirno. V ponosu nra je zaigralo srce. ko je videl pred seboj glavo pri glavi. . Slami zvestti som/ifiSrjfniki ki so prišli povzdigovat svoj glas za njegovo čast. "Občinske volitve" lako je začel s krepkim glasom, ki ga je bila slišati daleč na cesto, ".Občinske volitve so nekaka preizkiltnja,, kjer se spoznajo značajni možje. Čast gre našemu meščanstvu, da j? stalo do danes vedno neomajno, kadar je branilo svoje pravice." "Resnično!" se je oglasilo iz množice. . "Doslej smo se vladali sami, doslej smo gospodarili sami s svojim in mestnim imetjem." je nadaljeval župan. "In danes izjavljamo slovesno, da metra ostati tako tudi v bodoče." "Dobro! Res je!" je zahrumelo med ljudmi. "Tujci ne bodo naši gospodarji!" je zaklical župan, "Nikdar in nikoli!" so se odzvali meSčani. "Računam na vašo možatost in prepričan sem, da ostanete zvesti načelom *vojiih dedov." Zaeuimelo je med množico, več rok se je dvignilo kakor k prisegi. "Kako se godi domačim pod tujčevo peto, to nam jasno govori zgodovina našega starodavnega mesta. Kopita turških konj so vihrala nad sipinami nalšifh domov, kri iz naših i an je napajala ta sveta domača tla. Tlačili so nas aH uničili .ias niso! Naša moč je nepremagljiva!" Zopet se je dvignil vihar odobravanja. Župan je potegnil z roka po laseh, ki so se mm vsipali na čelo, in je nadaljeval. "In to mesto hočemo ohraniti sebi in pvojum potomcem. Če pride tujec med nas. nam je dobrodošel in ljub gost.. Če nas pa hoče podjarmiti, mu pokažimo vrata!" (Nadaljevanje prihodnjič.) biti hudi, da vas nisem spoznal." . Potem je pa razjahal konja, zgrabil klado z obema rokama in jo dvignil. Vojaki so kar strmeli. Po opravljenem delu se je civilist pctkril, za jahal konja in dejal pred odhodom: '"Gospod korporal, če boste še kdaj potrebovali pomoči, in ne boste imeli ljudi, pošljite po vrhovnega poveljnika armade. Prav rad vam pridem pomagat tudi drugič." Osupli korporal je gledal za odhajajočim jeodecem, ki je bil sam Washington. ' Tudi Abraham Lincoln veliki president 19. stoletja se je odlikoval po svoji telesni moči. Lincoln je bil miad, skromen advokat, ko je prvič kandidiral v kongres. Nihče ni verjel v njegovo amago in celo njegova stranka Farna mu je prerokovala neuspeh. Lincoln si je pa pridobil popularnost prav s svojo telesno silo. Na-^ potil se je po Aemiriki in svoje hu flbežal tret^ega je p^ napol' P™P*gandne govore je združil s nravnmi cirkuškimi prizori. Čim je pri&el v ta ali oni zadavil. Ta čas se je pa bliža lo iz gozda že več Indijancev. Tedaj je zavihtel Washington na rame njihoveara, na pol zadavljenega poglavarja, ki je komaj Se lovil sapo in zbežal z njim v taboriSlče. Tekel je s težkim bremenom dobrih 6 mril j in niti najumejsi Indijanci gra niso dohiteli. Tak Ion dogedovščinani z Indijanci se je moral Washington zahvaliti, da je zaslovel že v mladosti in da je postal leta 1754 ko mtu je bilo šele 22 let, vrhovni poveljnik virjrinpkih čet, borečih se proti Francozom. Sledila je doba miru in Washington se je oženil. Njegova najljubša zabava je bil lr,v nn lisice. Washington je slovel po tem. da je na lovu večkrat razrjaihal konje in jo ubral pes za lisico. Pa tudi v pozne.išrh letih je še večkrat nokazal svojo izredno moč. Leta 1775 ga je konere« izvolil za vrhovnesra poveljnika v vojni za neodvisnrst. V tej vojni je Washington zopet dokazal svojo moč. Vojaki so popravljali neko trdnjavo ko je prihajal k njim v civilni obleki krepak mož. Korporal je pozval štiri može naj kraj. je pozval najprej naj-močnejšesra moža na junaški mejdan. Povsod je dal razglasiti. da bo teira ali tega dne zvečer govoril. fPred pocovo-rom se pa spoprime z najmočnejšim možem do-tičneca kraja. Seveda so ljudje kar drli ^knnaj in vsi so bili navdušeni, ko je kreoki kandidat najprej položil pvoiefra nasprotnika na hrbet, notem je pa začel govoriti. Američanom se je bil po-"^rmii in krepki mladenič pri-l^nb'1. Takegra zastormika po-trebniemo, so dejali. ta na« bo drlbro zastopal In tako je bil Lincoln z ogromno večino izvoljen v kongres*. NOVA IZDAJA' Dobri Atlas ZANIMIVOSTI O OGLJIKU. Vse, kar je -živega na zemlji, vsebuje ogljik. Kemija pozna nad 400,000 ogljikovih spojin. Spojin vseh ostalih elementov ni niti desetina. Kljub temu ogljik ne spada med najbolj raz širjene prvine na zemlji. Dtr. Freeman ceni, da je ogljika v trdni zemeljski skorji okrog eno desetino odstotka. Prof. Noddack pa sodi, da ga je še mnogo manj. je nujno potreben .f nravno v H AMMON DO VEM NOVEM Svetovnem Atlasu MO- NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor jo iibrftt izmd tei tisoč slik um« n«JI»olji* barvano sliko— U zbirka jo tako popolna, da jo za vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in po vojni. Vključeni so nanaidednji zemljevidi: — svet, Evropa (dane««), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne). Angleško otočje. Francija, Nemčija. Italija, A vira, Holandska, Belgija. Švedska. Norveftka. Danska. Unija sovjetskih soeja-IIstičnih republik. Bolgarska, Rumunska, Juge* Rlavlja. Grška, Albanija, Azija, Turčija, Sirija, Lebanon, Arabija, Vzhodno Indijsko otočje In Malajski polotok, Indija. Burma, Kitajska, Japonska, Pacifik Ju J na Amerika (severni del). Južna Amerika oma- jejo mnogo astronomiji pa ne] plavijo prevažajo velike ea voiakarn. ki sami ne mo- da dokazati na podlagi analize ,množinp in nrtHp_ rejo dvugniti klade. . srvetlobe. ki prihaja z nebesnih "Jaz?" se je zaioudil korpo- teles na zemljo, iz kakšnihih ral. "Jaz naj jim pomagam? P1™ sestoje, je treba povedi Saj sem vendar korporal.'1- x J " 11 1 " *rije na Bolgarsko. Železniška ^proga Beograd-Niš-Sofija je ^natlačena z vojaškimi vlaki, ki ti, da so ogljik našli tudi v me- vozljo tanke, topove in munici-4'Oprostite, gospod korporal teomem železu« v spojini z ni- j0 p^ mo^no stražo nemških — je dejal jezdec, — ne smete klom ali kobaltom, drugič pa in (b^gaj^ih vojakov. PoročU zopet kot grafit ali amorfm »j0 pravi da V0zi^0 vlak za vla S ogljik. Prof. Noddack je usgo- ikom z eno uro pre9ledkom po-! tovil količino ogljika v mete-] no& in po dnevu i ornem kamnu in železu v 60 KRUTA USODA. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kdo je moder? — Kdor se meni kratke ultra-vijolične žarke v 4'črno luč." Ta nova razsvetljava bo v veliko korist v zraku, na morju in po mestih|°d vsakega uCi. v slučaju zračnih napadov. —I ^ ^oe^n? — Kdor pre-Najbolj pa bo uporabna pri le-,'samega sebe. talstvu, ker ibo varovala pilotom oči in ne bo dajala od sebe žarke svetlobe, ki bi izdajala letalca sovražniku. Kdo je bogat? — KJdor se zadovolji s svojim. Kdo je spoštovanja vreden? — Kdor spci^tuje druge. TAKO GOVORE NEMCI. 'Preveliko, rarum presegajoče. — "Ker imamo pred seboj (Nadaljevanje na 2. str.) j primerih, najdenih vranih'' Glavni stan generala^ihaj-, - ^ Angliij so imeli svoje zumeti." TJigotovljeno je, da je tporoea, aa nemsKi zra- x ,__;xu v ^ n Vv? 1 oln L» rt ' m Q TO 1 krajih. ^ , .bilo ogliika v teh meteorjih je.edina pomoč, stisniti skupaj znatTia kol^ina. kar pre_ trdno voljo prenesti udarec z seneca, ker (ceni prof. Nod- da ni dack, da je ogljika v zemlji sa- do, da bi ne moglo .biti se hujše. ^ ena tiso5inka en^a od,tot- zato se mi zdijo zezfo na mestu tolažilne besede naiših očetov, ki so ob takih urdarcih imeli edini izrek: "Je že božja volja tako." fDjpam pa, da bo za stariše, brate in sestro pokojnega Loj-zota ta grozni udarec zelo omiljen, ako pomislijo, da "ravno v Času, ki ga, preživljamo, na milijone materam in očetom krvavi srce. katerih otroci v najboljši mrnladosti po nedolžnem krvavijo in umirajo na bojiščih in jim ni niti toliko dano. da hi že enkrat in zadnjikrat upifi oči v mrtvi obraz pvoje