LJUBLJANA, 31. JANUARJA 1968 *- LETO XIX ST. 2 K PRAVILNIKU PEDAGOŠKIH NORMATIVOV REDNA LETNA SKUPŠČINA LJUBLJANSKE UNIVERZE Vedno večja veljavnost univerze v našem družbenem življenju Naj uvodoma povzamemo be- torej redukcija le-teh edina re- loge je sicer mogoče koncipirati, ki je poudaril,^ da bo imela pri sede dosedanjega rektorja ljub- šitev. Upoštevati pa moramo, da izvesti pa le, če imamo za to spo- načrtovanju naše gospodarske poljanske univerze prof. ing. Alber- sredstva, ki jih dajemo v Slove- sobne ljudi. Številke iz drugih litike vedno večjo vlogo tudi uni- Ob začetku šolskega leta pravljalce itd. Posebej podčrtaj- ta Strune, ki je v letnem poročilu niji za te šole, v globalu nikakor držav in naših republik pa nas verza saj se bo na njen znanstve- 1967//68 smo dobili dolgo priča- mo še to da ie zlasti no reformi 0 delu te ustanove v minulem niso primerljiva s sredstvi, ki jih navdajajo z zaskrbljenostjo. Mor- m potencial morala naša družba oddaljenosti osnovne šole od in izobraževalne rezul- tako očitnih oblikah, da so jo žc določeni ukrepi sicer potrebni, celo so, pa ni denarja za njihovo moramo, da bodo te težave pn- učenčevega doma. Izdal ga je na taite' razvrstili v kategorije, in sicer v toda samo tam, kjer je to res nastavitev. Ali drugače: ti ljudje šotne tudi jutri. Kljub vsemu pa podlagi 27. člena im v zvezi s pr- Če bi ostali pri starem, to je — krizo o razraščanju, preurejanju šmotrno, potrebno in upravičeno, delajo v inštitutih, ki so bili spr- bi bilo napak misliti, da je mogo-vlm odstavkom 10. člena zakona č® bi imeli v oddelkih še vedno in odmiranju. Vsaka od teh zvrsti Za šolstvo je letos predvideno va ustanovljeni za znanstveno raz- če racionalizacijo reševati na vul- o osnovni šoli republiški sekreta- P° petdeset in več učencev, prav ima še dve veliki podskupini, sicer 5% povečanje v globalu, iskovalno delo, pa so se kasneje garen način. Racionalizacij* mo- riat za prosveto in kulturo (Ob- gotovo ne bi mogli danes sploh nanjreč vprašanje o kvantiteti kar pa še ne pomeni, da bodo lotili praktičnih nalog in se spre- ra biti resda učinkovita, Vendar jave št. 2 od 13. XII. 1967). govoriti o tem, da smo — kljub visokega šolstva in drugo o kva- problemi rešeni. V visokem šol- menili v servise. Nastaja vpraša- pa to še ne pomeni ukiftjanja / Pravilnik ureja pravzaprav vsem 'sritikam i'n obtožbam — liteti, pri čemer sploh ostaja od- stvu bo še vedno položaj tak, da nje, koliko naših kadrov, ki jih raznih šol. Za razmišljanje 6 vseh hkrati troje: vendarle v desetih letih'po za- prto, če ni morda v njej skrito bo zahteval zelo racionalno rav- je družba' šolala in usposobila, teh problemih je idealna prilož- četku reforme dvignili odstotek vprašanje o krizi v znanosti, ki nanje, na drugi strani pa bo po- odhaja v tujino. Ob teh, širših nost razprava o tezah zakona o — število učencev v oddelkih učencev, ki uspešno dokončajo jo prerašča specializacija. Ob treben smotrn dogovor za uredi- problemih znanstveno raziskoval- raziskovalni dejavnosti. Druga normalne osnovne šole, osnovno šolo v osmih obveznih vsem tem pa je zelo blizu ugoto- tev in uskladitev osebnih dohod- nega dela bi se morali zamisliti, stran pa je vprašanje vloge uni- — število učencev v oddelkih letih šolanja, od nekdanjih 30 na vitev, da smo prebolevali marši- kov . predavateljev visokih šol. ne pa se zaverovati samo v vpra- verze v našem družbenem življe- drvojezičnih šol in sedanjih preko 60 odstotkov. Ver- katero tovrstno krizo, prenekate- In še beseda o bistvenem pro- šanje. organizacijskih oblik. Obli- nju. Univerza bi morala prevzeti — problem prevoza ter pre- jetno bo znižanje števila učencev ro tudi že preboleli, in da po iz- blemu znanstveno raziskovalnega ke namreč same vsebine ne mo več nalog iz različnih kategorij — hrane učencev, ki so oddaljeni od v oddelkih ponekod, kjer je bilo kušnjah prednjačimo pred mno- dela. Dr. Fran Zwitter je med rejo ustvarjati, dajo pa ji lahko od permanentnega izpopolnjeva- šole več kot štiri kilometre. število še previsoko, vplivalo v gimi doma in na tujem. Celo v drugim dejal: — Za znanstveno boljši ali slabši okvir. Gre torej nja naših strokovnjakov do sode- V primerjavi z dosedaj ve- Jedočih letih vsaj do neke mere ulsrepih ne zaostajamo, le s to raziskovalno delo so potrebni in- za eno od vprašanj, bistvenih ne lovaoja pri raziskavi raznih znan- Ijavnimi določili o številu učencev tudi na še vzP°n procen- razliko, da moramo vselej pose- strumen« in knjižnice, stvari, ki le v sedanjosti, temveč tudi v stveno raziskovalnih projektov, v oddelkih je pravilnik na eni tov učencev, ki bodo uspešni v gati po tako imenovanem skrče- jih s pogodbami ni mogoče žago- prihodnosti. Družba pa bo morala zagotoviti, strani korak naprej v skrbi za obveznem šolanju. nem merilu ali po redukcijskem toviti, so pa nujne. Osrednji V razpravi je sodeloval tudi da se bo znanstveno raziskovalno kvaliteto rasti vzgojnoizobraže- Posebej je treba podčrtati tudi šestilu. Sklep uvodne besede ve- problem znanstveno raziskovalne- podpredsednik republiškega iz- delo nemoteno razvijalo, valnih prizadevanj naše šole, na določilo o prevozu in prehrani Ija rdeči niti vseh razprav minu- ga dela pa so še vedno kadri. Na- vršnega sveta dr. France Hočevar, drugi strani pa pravno sarakedoni- učencev. Če kje, so bili zapostav- lega študijskega leta, da se mora in urejuje stanje, kakršno je Ijeni v možnostih izobraževanja rajo univerzi vrniti ugled,^ položaj že danes na večjem delu naših naši otroci iz oddaljenih krajev, in vrednost, ki je odločujočega šol. Nobena skrivnost namreč ni, Dvakrat so bili diskriminirani v pomena za naš narod v jugoslo- da ima danes le še sorazmerno primerjavi s svojimi srečnimi vanski skupnosti. S , in odločno ureja vprašanje, ki letih po začetku šolske reforme zorila na nekatere pomankljivo-*a nekatere občine oz. sklade (se- skrbela tudi za te otroke in jim sti, ki so že sedaj očitne: ne-daj TIS) za šolstvo še ni bilo do- omogočila brezplačen prevoz in smotrn in presplošen je sistem kojčno pravno razčiščeno: ali je vsaj delno preskrbo, kakor določa samoupravljanja v raznih zavo-obcina oz. sklad za šolstvo (TIS) ustava. Novi pravilnik o norma- dih; predpisati bi bil otreba takš-v resnici in v celoti dolžna oskr- tivih zagotavlja odslej to ustavno nega, ki bi upošteval specifičnost beti za učence v času obveznega pravico vsem učencem. S tem republiških zavodov. Bolje bi bilo šolanja prevoz v šolo in ustrezno opravlja vse najbolj grobe oblike treba oprediliti tudi odnose med Dreskrbo, ali lahko del (morda diskriminacije otrok v naši re- raziskovalnimi organizacijami in M. K. POSVETOVANJE O DELU SINDIKALNIH VODSTEV IN VREDNOTENJU DELA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PRED SINDIKATOM JE BOGATA VSEBINA DELA Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejav- skupnosti) osvetlili splošno stanje nosti je pretekli teden pripravil več posvetov s predsedniki v tistih vejah družbenih dejavno-občinskih oziroma medobčinskih vodstev sindikata družbe- sti, ki kažejo največje zaostajanje, nih dejavnosti; en tak posvet je bil v Mariboru, ki je Zajel kar ima seveda za posledico slabo ^ vse občine štajerskega in pomurskega območja, dva pa sta razpoloženje zaposlenih, nižjo bila v Ljubljani za vse ostale občine. Namen posvetov je kvaliteto dela ipd. bil razgovor o pospešeni organizacijski krepitvi sindikata v občini (in v delovni organizaciji) — ena izmed prvih in poglavitnih nalog, ki si jih je z vso resnostjo zadalo novo vodstvo republiškega odbora, V nasprotnem primeru namreč ne bomo kos nalogam, ki jih pred naše članstvo in pred sindikat kot celoto postavlja sedanja družbena situacija. V teh razgovorih je treba zlasti opozoriti na stanje; v šolstvu in kulturi. Glede na odstotek, ki ga naša republika daje od narodnega dohodka za vzgojo in izobraževanje, smo zdaj ne več v stagnaciji, pač pa že v nazadovanju (tudi v primerjavi z drugimi re-Kot je pokazala razprava o sindikalne odbore, ki so že krepko publikami) Takšno stanje seveda celo v .celoti) tega bremena pre- publiki in v tem je tudi globoko visokošolskimi zavodi in razme- stenju v posameznih občinah, sta zastavila delo in so zdaj sredi ak- ne more voditi nikamor. Potrebno vali na starše. Pravilndk rešuje to human. jiti pristojnosti med skupnostjo in organizacijska trdnost v oije za uresničevanje načel -druz- je. jtastaviti vse sile, da se tako vprašanje v duhu in besedi ustav- m , ■ . , raziskovalcev in njenimi organi. Posarnezmh krajih dokaj razlic- benega dogovora« se pravi za škodljiva nesorazmerja odpravijo, nega določila, ki pravi da je ob- Tako je novi pravilnik o pedago- na. Ponekod se niso uspeh formi- zagotovitev boljšega materialnega j^a razpolago je dovolj gradiva, vezno šolanje brezplačno sfclh normativih tudi kamenček k o racionalizaciji visokega šol- ratt občinskih odborov našega položaja v tistih službah, ki naj- ki osvetjjuje ta problem (Podrob- Za iavnoet in tudi za ctareiSe zgrad,bi sodobnejše, modeme slo- stva, tem tako aktualnem vpra- sindikata, kar naj bi bil prvi ko- bolj zaostajajo (šolstvo, socialno no je zbran.0 v brošuri’ ki jo je prosvetne delavce ki se sporni- Venske Š?,le,1nhb° ?rih«*nte leto šanju, je govoril dr. Ljubo Bav- rak k organizacijski trdnosti m varstvo in kultura). Dve takšni d kratkim izdal ro’sindikata njaio čawv ko so imeli v osnov- praznovala 100-letoico obveznega Con. Menil je, da je treba po- osnovi, na kateri se lahko uspešno občim sta npr. kranjska m celj- delavcev družbenih dejavnosti: ni šoli tudi no 50 60 in več učen- *°}ania- Vsaj v pogledu števila zdraviti vsako prizadevanje v odvija delo družbenopolitične ska: tam so zbrali podatke o „Gradivo 0 vsebini in metodah cev v oddelku ie nravilnik zelo ufencev v ?n v skrbi za smeri racionalizacije, intenzifika- organizacije, kakršna je sindikat, osebnih dohodkih v gospodarskin družbenega dogovora za vredno- ------ -ii-------------.. - ---X učence iz oddaljenih krajev je cije in kvalitete dela v teh šolah. Drugod sicer že imajo občinske in negospodarskih dejavnostih, tenje dela kolikokrat^ifšhno ^mStf o topih naŠ0 Š^°- postavil *?a "fw9fsko v naši javnosti pa se danes odbore, ne vedo pa še, kaj zdaj jih primerjali med seboj in s po- s^b«. Za splošno orientacijo dela 1-, lih imaio danes raven-. Nasa .na,°ga je, da bomo ustvarja napačno mnenje, da je začeti; so občine, kjer imajo pri- močjo njih v pogovorih s pred- občinskih odborov, kakor tudi čla- skrbeli za njegovo polno in do- eden prvih krivcev za slabosti v pravljen že tudd program dela, a stavniki družbeno-političnih orga- n0fV> ^eva opozarjamo na ►»■Statut uateiji pri tako malem številu sledno izvajanje, učencev, o »•lahkem delu« v soli in podobno. Pred časom — ko smo razpravljali o pomanjkanju učiteljev za nekatere predmete (npr. matematiko, fiziko, kemijo) — je bilo zastavljeno tudi vprašanje: kako pa je bilo nekoč, ko so učitelji lahko učili petdeset in več učencev? in — ali ne bi bilo mogoče tudi danes razredov združevati, da bi se izognili takšnim neprijetnostim? Ob takih razmišljanjih seveda nihče ne pomisli, da so se časi, potrebe in zahteve tudi v vzgojnoizobraževalnemu delu prav tako temeljito spremenile, kakor so se spremenile potrebe, zahteve, vsebina in kvaliteta dela na drugih področjih: znanosti, kulture, gospodarstva itd. Če poznamo in spremljamo te spremembe, bi lahko celo rekli, da je pravilnik, ki ga sedaj uveljavljamo — v zaostanku, da bi ga morali dobiti že nekaj let Poprej. Vsi, ki poznamo razvoj naše šole, vemo, da je zlasti v letih Po osvoboditvi družba postavljala iz leta v leto šoli in šolskim delavcem nenehno nove, večje zahteve. Četudi je res, da je bila šola vedno, vse od svojega začetka vzgojnoizobraževalni zavod, pa snio v zadnjih dvajsetih letih nenehno zviševali zahteve po kvaliteti in kvantiteti resničnih vzgoj-Uoizobraževalni h nalog in zahtev. Pomislimo samo na dolžnost šole, da v čim večji meri prispeva k oblikovanju otrokove celotne ceebnosti, da skrbi za organizacijo in vsebino njegovega prostega časa, da pomaga z dodatnim poukom nadarjenim učencem in učencem, ki zaostajajo, da pripravlja učence za bodoče samou- V. C. delu teh šol razrast iniraztresenost ga ne vedo realizirati. In n,apo- nizacij (obč. konferenc SZDL, ob- in resolucijo, sprejeta na II. kon-mreže visokega šolstva, in da je sled imamo tudi take' občinske oinske skupščine, izobraževalnih g.resu« dalje na Program RO, ki je izšel kot priloga Prosvetnega delavca 31. oktobra 1967, št. 17, in pa na sklepe III. plenarne seje, PD 27. dec. 1967, št. 21.) Ponekod se vodstva sindikalnih odborov pritožujejo, češ da člani ne kažejo razpoloženja za kakšno večjo aktivnost. Ni nobenega dvoma, da bodo člani sindikata začeli živo sodelovati, če bodo začutili, da gre za življenjska vprašanja, za stvari, ki se njih živo tičejo! Naše ljudi je treba le s pravilno zastavljeno akcijo seznaniti, za kaj gre, odpreti jim perspektivo, jasno označiti naloge (ki izhajajo vse — poleg že omenjenega gradiva — iz naše pozitivne zakonodaje: od ustave, do zakona o zavodih in samoupravnih organih ipd.); imamo splošno priznana načela, ki z vseh strani osvetljujejo problematiko družbenih služb — potrebno jih je le uresničiti. To je seveda najteže. Toda nobena naloga ne sme biti pretežka, če se zavedamo njene pravilnosti in koristnosti! Tako kot se republiško vodstvo sindikata pogovarja z našimi najvišjimi družbeno-pdlitičnimi organi o realizaciji »družbenega dogovora«, tako se morajo pogovarjati občinska vodstva na svojem območju. Še eno stvar je potrebno naglasiti: na omenjenih posvetih je ponekod znova prišla do izraza težnja po združevanju sindikalnih organizacij (zlasti prosvetnih delavcev) v večje celote. Stališče republiškega odbora je, da bi se s takim združevanjem le oslabilo delo članstva, da bi se preveč zameglili problemi posameznih delovnih oreapjzacii in ne hi mogli priti dovoli do Izraza pri njihovem reševanju. Zato take težnje v sedanjem položaju niso koristne. D. H. Čas splošne blaginje je še daleč Akcije za solidarnost z bojem vietnamskega ljudstva za svobodno odločitev za svojo družbeno ureditev in za pravičen mir v tem delu Azije se vrstijo : v svetu in tudi pri nas skoraj ena za drugo. Jugoslavija daje vseskozi podporo temu boju — ne le moralno, tudi materialno. Pri teh akcijah ima naša mladina pomembno vlogo, kar je v veliki meri zasluga tudi prosvetnih delavcev, ki porabijo sleherno priložnost za to, da mladi generaciji predočijo vse tiste etične in moralne vrline, ki so osnova vsakega herojskega boja za svobodo in neodvisnost — tako je bilo v naši NOB, tako je danes v Vietnamu in še kje drugje. To so živi primeri herojstva, ki še ni umrlo, junaštva, ki ši v zgodovini vedno znova in znova piše najlepše strani v razvoju človeštva k pravičnejši in lepši prihodnosti. Zal nas vsakodnevni primeri barbarstva močnejših nacij v vseh delih sveta opominjajo, da je čas splošne blaginje človeštva in trajnega miru — še daleč, da si ne smemo zapirati oči pred resničnostjo, ki nam lahko že jutri pripravi nova presenečenja. Zveza japonskih prosvetnih delavcev — organizacije, ki šteje 600.000 članov in uživa velik ugled na Japonskem in tudi v svetu — je pred kratkim poslala vsem organizacijam prosvetnih delavcev na svetu poziv, naj bi znova pripravili dan solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva; ta dan bo 7. jebruar t. L, obletnica začetka bombardiranja DR Vietnama. Na ta dan naj bi prosvetni delavci znova pripovedovali učencem o boju vietnamskega ljudstva, o zločinstvih ameriških vojakov nad miroljubnim prebivalstvom in otroki. Mislimo, da naši učitelji že tako izkoristijo sleherno priložnost, da osvetlijo dogajanje v daljnem Vietnamu v pravi luči, da otrokom odkrivajo vse tiste silnice tega dogajanja, ki so osnova pouka o sodobnem svetu — tudi našem. Ne bo odveč, če se tudi 7. februarja spomnijo na to; gradiva je dovolj v naših ča sopisih in revijah. S PRVE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA LJUBLJANSKE TIS Stabilizacij a pred racionalizacij o Ali smo pripravljeni na nov delovni čas v šolstvu? Odbor prosvetno-kulturnega delal ^informacijo o problemih v Naloge, začrtane v programu komisije, ki bodo proučile naloge pred »racionalizacijo«. Zakaj? Po zbora Skupščine SRS za prouče- zvezi z uvedbo petdnevnega de- ljubljanske temeljne izobraževal- in pripravile predloge za izbolj- besedah predsednice temeljne jzo-vanje zakonskih in drugih pred- lovnega tedna na šolah in o ukre- ne skupnosti, so tako obsežne in šamje. braževalne skupnosti dr. Aleksan- logov — predsednik odbora je pih v zvezi s postopnim uvaja- dolgoročne, da jih zagotovo ne bo Znano je, da izvajajo danes dre Kornhauserjeve je prizadejala poslanec Jože Smole — je 17. ja- njerh delovnega časa od 8.30 do mogoče rešiti v nekem vnaprej dopolnilno izobraževanje: republi- šolstvu nestabilnost celo večjo nuarja t. 1. razpravljal med dru- 17. ure«. (Vsebino te informacije določenem roku. Mogoče pa je ški zavod za šolstvo, zavodi za škodo kot neracionalnost. Posle-gim tudi o predlogu zakona o pet- smo objavili v našem listu 27. predvideti sistem, smotrno zapo- prosvetno pedagoško službo m dica nenehnih sprememb — apre-dnevnem delovnem tednu v naši dec. 1967.) Informacija govori o redje njihovega reševanja. Takš- delavske univerze. Da pa ne bi minjanja učnih načrtov, pa tudi republiki. Z nekaterimi statistič- možnostih za prilagoditev šolske- no je bilo mnenje predsedstva in prišlo do večkratnega »konkurenč. spreminjanja samega šolskega si-nimi podatki o izkoriščenosti ga sistema 5-dnevnemu tednu s članov izvršnega odbora temeljne nega« ponavljanja teh seminarjev stema, je bila večna negotovost, delovnega časa v tovarnah in spremembami šolskega koledarja izobraževalne skupnosti na prvi in s tem do nepotrebne obreme- Zato se bo TIS v prihodnje resno drugih službah (manj imamo me- ter učnih načrtov in predmetni- redni seji tega odbora (13. januar- nitve tako organizatorjev kot zavzemala za stabilizacijo pouka, dicinskih in socioloških analiz, ki kov. Pri tem pa informacija ugo- ja). prosvetnih delavcev, katerim so Stabilizacijo, ki ne pomeni stag- bi to potrjevale) nas skušajo v tavlja, da je potrebno »zagotoviti Omenili smo že, da je ena bi- ta seminarji namenjeni, so na seji nacije, temveč nasprotno — ne-zadnjem času nekateri prepričati, investicijska sredstva za gradnjo stvenih nalog v programu ljub- menili, da je treba organizacijo nebno posodobljanje. Takšno, ki kako nujno je za našo družbeno predšolskih zavodov in osnovno- ijanske temeljne izobraževalne skupnost, da tudi pri nas, tako kot šolskega prostora«, kjer je to po- skupnosti sodelovanje pri uveljav-drugod v razvitejših državah na trebno... Po nekih podatkih je Ijanju sodobnih načel vzgoje in zahodu in vzhodu preidemo na glede tega slika takale: če bi take izobraževanja; da je za idejno celodnevno delo in proste sobote, potrebne prostore gradili s pospe- oblikovanje mlade osebnosti po-Ni dvoma, da se bo ob tem pre- šeno naglico, bi jih imeli čez 12 trebno idejno in strokovno uspo-mdku znašla celotna naša življenj- let! Če bi‘jih gradili pa z dose- sobljeno učno-vzgojno osebje. Vse ska privajenost v krizi, da bo s danjo »naglico«, bi rabili za to to pa je mogoče doseči le s stal-tako spremembo načet tok naših kar 20 let! Kako smo potemtakem nim in načrtni m dopolnilnim izo-vsakodmevnih navad in razvad — pripravljeni za prehod na nov de- braževamjem pedagoških delavcev, zato, se zdi, imajo prav tisti, ki lovni čas v našem šolstvu? Ni posodobljenjem učnih načrtov in opozarjajo, da smo nemara neko- znano, kje naj bi dobili sredstva zagotovitvijo ustrezne materialne liko prenagli, da bi morali prehod za tako gradnjo, tudi ne, kje na baze (učbenikov, učil, opreme), na celodnevno delo pripraviti bolj hitro dobiti usposobljene učitelje Ker pa so vsi ti problemi »od vče- temeljito in odgovorno. za delo v varstvenih ustanovah, raj« še danes nerešeni in puščajo _ . Še posebej se seveda postav- Vrsta vprašanj, ki nanje ne v vsakdanji pedagoški praksi vse jemo svojevrsten problem: od 262 problemom srečujejo se na kateri Ijajo ob tem vprašanja vzgajanja najdemo zadovoljivega odgovora, večje vrzeli, je temeljna izobraže- šoloobveznih otrok jih 12 ali 4,6 šoli v Sloveniji in kako to rešu- in izobraževanja naše mladine. Na seji omenjenega odbora so valna skupnost že za letos določi- odstotkov ne obiskuje pouka. S jejo. Za prilagoditev k spremenjenemu govorili še o nekaterih raziskoval- la naslednje konkretne naloge: v tem problemom se srečujemo že Res je, da na kmetih delovne načinu življenja se bo moral tudi nih nalogah s področja šolstva, ki svojem programu dela je predvl- nekaj let. Zadnja leta smo na sile manjka, toda tega ne moremo šolski sistem potruditi in si ure- jih pripravlja Zavod za šolstvo, dela izdelavo načrtov za stalno, konferencah ugotavljali, da je po rešiti tako, da šoloobveznih otrok d,iti take oblike svojega delovanja, To so: Analize učnih uspehov sistematično idejno-strokovno 'z- nekaj učencev neocenjenih, ker ne bomo pošiljali v šolo. da bodo čimbolj v skladu s po- učencev osnovnih šol, analiza pe- popolnjevanje pedagoških delav- ne obiskujejo pouka. Ti učenci bi trebami. To ne bo tako lahko, kot dagoškega kadra in njegovo stro- cev, strokovne razprave o učnih morali obiskovati šesti, sedmi ali si nemara nekateri predstavljajo, kovno spopolnjevahje ter prosvet- načrtih in materialni bazi za nji- osmi razred. Ob letošnji polletni Prav zaradi tega čujemo od pro- no-pedagoška služba v SRS. (Av- hovo izvajanje. K temu bo pri-■ konferenci pa smo ugotovili, da svetnih delavcev — tudi na ome- torji teh nalog so pedagoški sve- tegnila seveda strokovnjake pouka ne obiskujejo več nekateri njeni seji skupščinskega odbora tovalci Sikst Marion. Stanko Ur- ustreznih zavodov in organizacij, učenci tretjega in četrtega raz- smo slišali take preudarne in ute- šič in Vladimir Cvetko.) Za izvedbo teh nalog so na seji reda. seminarjev nujno uskladiti. bo grajeno na bazi, ki jo že ima- Ob obravnavi delovnega pro- mo, in ne bo podiralo vsega, že grama je še posebej izzvenel po- zgrajenega. Potreba pa urejenem, udarek na stabilizaciji in racio- stabilnem delu pa je v našem nalizaciji pouka. V osnutku je šolstvu očitna že vrsto let. »stabilizacija« postavljena celo M. K. ŠOLOOBVEZNI OTROCI NE OBISKUJEJO POUKA Na osnovni šoli Škocjan rešu- Zanima me, če se s podobnim J. P. tl KAMNIKU ; Osnovna S-s STRANJE razpisuje mesto ! 9 UČITELJA • ZA RAZREDNI POUK meljene pripombe — češ da naše šolstvo ni dovolj pripravljeno za tak skok v drugačen način dela. Prosvetni delavci so tisti, ki opozarjajo, da smo za analizo stanja in predloga zakona za nov delov- | ni čas vzeli kot osnovo nekatere J podatke z območja največjih sre- a dišč — Ljubljane in Maribora. V g Sloveniji pa je kar polovica in še § več šolskih otrok še vedno s po- j deželja in manjših krajev, neka- g ter! pešačijo dolge ure v šolo, a drugi se vozijo, tretji so spet do- 1 ma na kmetijah tako zaposleni, S da predstavljajo nepogrešljivo §j delovno silo... Kako mislimo ra |j te otroke? So tu kakšne nalize, §§ ki osvetljujejo to stran problema? g Zal takšnih analiz še nismo vide- Il|!lllllll!l!ll!!llll!!l!!!l!!llll!!!!:!!!!!'!llll!:!!!!llll!llll!llj||||||||||!llllll!lllll!l!lll!ll!!lllllll!!!lll!llllllllllllll1lllll!lilllllll!lllllll!lll!i!!ll|l!l!llll!!llllllllllllll!lllll!lllllllllll!!llll!!|lllll|l|ll||l]l[ izvršnega odbora predlagali tudi Vodstvo šol je že v septembru poklicalo na razgovor starše učencev, ki ne obiskujejo pouka. Vabilu se je odzvala le dobra polj lovica. Samo enega očeta smo 1 uspedi prepričati, da je ponovno V varstvu razmeroma malo otrok Po podatkih zavoda za pro- li. Pri vsem tem je znano, kakšna jj Š razpisuje prosto delovno ; ie večina šol: stare pretesne stav- g : mesto S be brez potrebnih prostorov, v m - • njih dve. tri izmene pouka ... Kje g • bodo otroci ves dan? Zdi se, da fj • j,- . j i tt • gremo s čudno ignoranco mimo a ,dn0l0vT1QC"S °d ^ n' 1968 j Slo pomembnih Vprašanj našega | ; ,. \ 1. * , • ! šolskega sistema in se ne zaveda- g Nastop službe takoj. Stano-s mo ^edic kd bodo lahko nasta- I ' ni' | le zaradi tega. | Republi ški sekretariat Je \7h §§ : Razpisna komisija OSNOVNE SOLE STRANJE, Stranje, p. Stahovica razpisuje delovno mesto • RAVNATELJA SOLE Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo in 6 let pedagoške prakse; — da ima višjo izobrazbo in 8 let pedagoške prakse; — da ima srednjo izobrazbo in 10 let pedagoške prakse; — da ima pedagoške in organizacijske sposobnosti. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji v roku 15 dni po objavi razpisa. Stanovanje ni zagotovljeno. Našli smo krivca : 1 š J i I š 1 II »LJUBEZNI DOMAČIJE NOBEN NAJ VAM NE USMRTI STRUP« Vsak resnično velik umetnik ni odrazil le svojega časa in svoje podobe, razodel je resnico in spoznanja, ki so trajno prisotna žiahtnina človeške in narodne misli. Vsak resnično velik umetnik izhaja iz jedra narodne biti, a je po svoji občečloveškosti tudi mednaroden, vsesplošen. In prvi velikan umetnosti na Slovenskem je France Prešeren. začel pošiljati otroka v šolo. Osta- svetno pedagoško službo na Je-| li starši so trdili, da njihovi otroci senicah je v radovljiški občini v | že znajo brati, pisati in računati; petih vzgojno varstvenih zavodih, | kaj več pa ne potrebujejo. Mnogi ki imajo 10 oddelkov, 238 otrok, i so menili, da za delo na kmetiji v jeseniški občini pa je v 19 od-1 zadostuje šest let šole in podob- delkih štirih zavodov 401 otrok. | no. Nekateri starši so se izgovar- Večina zavodov ima varstvo v | j ali, da otroci ne marajo v šolo. glavnem dopoldne, in sicer v ra-| četudi jih »silijo«. Otroci leh dovljiški občini vsi, v jeseniški | staršev so povečini slabi učenci —- pa 85 odstotkov. Prav zato so raz-| ponavljale! položljive zmogljivosti v dopol- Zdi se mi, da vsega le še ni- danskem času preveč zasedene, 1 smo napravili. Potrebna bo načrt- *{ar ponekod zmanjšuje vrednost i na vzgoja staršev na roditeljskih vzgojnega dela, ker nekateri pro-g sestankih. V celoti tudii tu ne bo- stori niso najbolj primerni in jj mo uspeli, kajti najbolj »staroko- funkcionalno urejeni. Ugotovili j pitni-« starši se roditeljskih se- so’ ^ kilo zato potrebno — S Stankov sploh ne udeležujejo. — nei da bi se pri tem povečalo šteli Poleg tega bi bilo prav, da bi Yi 0 varovancev v jeseniški ob-I razredniki obiskali starše na do- ®n* ~7 zSraditi še najmanj devet 1 movih. Ponovno bi jim skušali s skupno površino 420 1 dokazati, da škodijo svojim otro- kvadratnih metrov, v radovljiški 1 kom, ker jih ne pošiljajo v šolo. Pa dve s 60 kvadratnimi metri. 1 Poleg tega bi se učitelji pogovori- Za svoje delo prejemajo zavodi m li z otroki, ki jih starši »silijo« v razmeroma malo denarja. V je-1 šolo, pa ne marajo iti. Prepričan semski občini so jun letos odme-I sem, da bi bil marsikateri prija- nl‘ za materialne izdatke in oseb-g teljski razgovor uspešen, le pri !?oh<>dke ?en1^.r.J,a. v razmerju g tej ali oni hiši ne bi bilo nikogar ^-73, v radovljiški občini pa I doma. ko bi prišel učitelj. 3f:67 odstotkov. Ta denar zado- Prizadevanie učiteliskesa ko- le 23 050071,0 dejavnost, ne ■ , P7123«®73".!6 učiteljskega ko ostane pa ga za p0prav.jja ter pre. | lektiva pa ne bo obrodilo sadu, ureditve oziroma povečanje ^ 1 ne bo ukrepal sodnik za pre- gljivostl. Kljub temu velja ome- 1 ^6. Njemu smo v tem šolskem nitii da so v letošnjem letu v je_ g letu ze dvakrat prijavil, starše k, seniSki občini obnovUi pros^re I ne Pošdjajo otrok v šolo. vendar na Bleiskj Dobravii del igrišča | Pa do danes m še mkogar kazno- doma „Aneele Ocepek« na Plav-j val. Sodnik za prekrške je pred žu_ za en pTOStor je | dvema letoma izdal zadnje odloč- čal tudi oddelek pod Mežakljo. I be in kaznoval starše s po deset Ve, d ja je š]o za ta namJen j tisoč starih dinarjev. Ironija,, sai v Radovljici, kjer so dobili dve = zasluzi otrok ta denar v treh ,gralnicii preuredili pa so tudi dneh zato pa mu potem n, trena vzgojno varstvenj zavod na Bledu. s f! hoditi v šolo vse leto (»kmečka illl!IOI[!lllll!llllll!lllllll!llllllll!l!llll!l!ll!l!!lllll!l!lljll!llllll!lllllll!!lllll|||||!lllll!liyill||||l!l||||||i!ll|||||||!!|[|||||||||||||||||||||!ll[|III]il||l|||||||l!|||||!lllllllllllll|||||||||||lllllllllillllllllllHill, logika«)! Branko Blenkuš V časopisu Delo z dne 24. decembra je kulturna stran dedici-rana našim šolnikom — oziroma posvetu predsednikov občinskih konferenc SZDL. Ta je opozoril, da sta vzgojna in idejna vloga šole zanemarjeni. V povzetku misli, ki jih je povedal v svojem referatu republiški sekretar za prosveto in kulturo. je ugotovljeno, da je vzgojno delo učitelja razmeroma neučinkovito, da je njegov idejni vpliv neznaten, da mladina, ki zapušča šole. kaže nezadostno in neustrezno oblikovan odnos do družbene skupnosti, da ni dovolj svetovno nazorsko usmerjena in zato tudi nekritično sprejema nam tule ideološke volive. Obžaluje. da nimamo predpisov, ki bi klicali na odgovornost učitelja, ki ne iz vata svojih nalog. Predsednik izvršnega odbora izobraževalne skupnosti SRS poudarja, naj se pozornost od osebnih dohodkov prosvetnih delavcev preusmeri nazaj k mladini, predvsem k vzgoji. Predsednik republiške konference SZDL ugotavlja, d a so prosvetne institucije naglušne do idejno-polvtičnih pojavov m neprizadevne v oblikovanji socialističnih. moralnih in domovinskih ter partizanskih vrednot v mladem človeku. Očita šotam, da niso odporne in zavzete ob poja- vih, ki jih porajajo blagovno-denarni odnosi v gospodarstvu, ob ofenzivi cerkve, kateri je mladina glavni predmet interesov, ob sprovajanju samouprave, ki se ponekod na področju izobraževanja napak pojmuje. Končne pohvalne besede o požrtvovalnem delu prosvetnih delavcev zvenijo dokaj neprepričljivo. Menim, da je bil osnovni in edini smoter posvetovanja predsednikov občinskih konferenc SZDL pomoč, ki jo je ta organizacija dolžna nuditi pedagoškim delavcem. Menim, da je organizator posvetovanja želel predo-čiiti predstavnikom naše največje in najmočnejše družbeno-politične organizacije odgovornost, ki io ta organizacija ima, in vlogo, ki 1o ta organizacija mora imeti v r>o-gledu vzgoje (mladih in starih). Menim, da bi bil lahko cilj posvetovanja tudi načrt bodočega dela na tem torišču, sprejem sklepov za takojšnjo akcijo, angažiranje vseh. ki so odgovorni in ki lahko pomagajo pri odklanjanju ugotovljenih »deviacij« v vzgoii. Menim, da ni bil čili posvetovanja —. odva tanje skupine delavcev, ugotavljanje neuspehov pedagoških delavcev in obsodba njihovega dela. Zato so žumali-stični in bombastični naslovi, s katerimi je posvetovanje prezen- tlrano javnosti — žaljivi: »Ni nam vseeno, kakšna je idejnost pouka«, »Sola naj opravlja svojo vlogo tudi v vzgojnem smislu«, »Bolj bo treba posvetiti pozornost liku učitelja«, »Od denarja naj se obrne pozornost k mladini in vsebinskim problemom*. Žaljivi zato. ker neupravičeno posplošujejo dognanja, ki slonijo le na občutkih ali posameznih primerih, zato ker ne slonijo na resnih analizah, ki bi s svojimi rezultati mogli vrednotiti opravljeno deio pedagoških delavcev. Prepričan sem, da je prav v vrstah pedagoških delavcev velik odstotek entuziastov, ki ljubijo svoje delo. ga nenehno izboljšujejo. modernizirajo uporabljeno tehnologijo s sodobnejšimi metodami poučevanja in vzgoje ter se, prežeti s pedagoško etiko, zavedajo odgovornosti, ki jo imajo pri oblikovanju mladine. Ne želim posploševati, še manj Pa trditi, da v vrstah pedagoških delavcev ni slabih, dezinteresira-nih, skratka ljudi, ki ne spadajo na to delovno mesto, ljudi ki »vse preveč pozornosti dajo denarju in s tem zanemarjalo mladino in vsebinske probleme« Problem ni niti specifično naš. Srečuiemo ga drugod, rešujejo najrazličnejše države in nacije Predsednik Kennedv je pred Kongresom med drugim poudaril, da le šolstvo najrentabilneiše vlaganje družbe in naibogateiše povračilo družbi; toda v nobenem sek-toriu gospodarstva ni tako velike diskrepance med pomembnostjo prispevka družbi in finančnega nadomestila, ki ga družba daje (The New York Times — 7. februarja 1966). Toda — važno je le, kaj smemo zameriti našemu pedagoškemu delavcu v naših pogojih dela in ustvarjanja. Osnovna značilnost vseh delovnih ljudi po osvoboditvi je bil entuziazem. V tej dobi so pedagoški delavci v tem pogledu prednjačili. Prvi zakon o poletnem razvoju le bil vodnik tudi pedagoškim delavcem, skupno s sklepi III. plenuma CK KPJ. Ni moč trditi, da je samouprava negativno delovala na delo in rezultate dela pedagoških delavcev. Prav nasprotno. Razbita in za vselej je odstranjena vekovna izoliranost izobraževalnih institucij. ki so sedaj organsko vključene v naša družbena dogajanja. Res je, preden je občina potrdila statut šole. so bili potrebni vsai trije osnutki. Res je, da je statut narekoval izdelavo večtaga ali manjšega števila notranjih aktov — normativov življenja in dela. Res je, da je hioertrofiia predpisov, tj. 81 zveznih predpisov glede osebnih dohodkov, delovnega časa. evidence, strokovne izobrazbe itd. ter 13 republiških oredotacv n istih vprašanjih tUr. ! SRS. št. 41/67), narekovala prilagoditev statutov, ki jih že tretjič tiski a lu lemo, — sed a j — z novim zakonom o šolstvu ter istočasno pričakujemo nove predpise o delavnih razmerjih, ki bodo povzročili ponovno usklajevanje. \ Res pa je tudi, da vsa ta aktiv-nc®t nj vplivala samo na pedagoške delavce, temveč prav tako na druge delovne ljudi v drugih delovnih organizacijah; saj so vsi urejevali svoje predpise glede na specifičnost dela, ki ga opravljajo. Istočasno pa so delovni ljudje v delovnih organizacijah in pedagoški delavci v izobraževalnih ustanovah opravljali svojo osnovno dejavnost in pri tem bili uspešni. V tem torej ni bistvene razlike, ki bi opravičevala prepričanje. da le pedagoški delavci niso opravili svoje dolžnosti. Na drugih področjih se ie življenje in delo pedagoških delavcev odvijalo skladno z razvojem naše družbe. Kljub prepričanju osamljenih ekonomistov, da bi osnovni izdelek tovarne Rog zadoščal za materialni standard delovnih ljudi v Sloveniji, smo zgradili več tovarn avtomobilov in drugih dobrin ter s tem ustvarili dolžnost, da proizvodnjo uporabljamo. Tako je primerno družbeno veljavo dobil le delavec, ki sedi na štirih kolesih: pa tako kakor drugi so bili tudi pedagoški delavci dolžni, da preveč ne zaostatajo. Normalno ie torej, da se pogovori v »zlaornicah« sukajo tudi okrog prometnih pr odpisov, tehničnih okvar in skrbi za — proste sobote. — Tei po-slednii — ki pri današniih možnostih in opremljenosti pe zdrži niti najmanjše pedagoške kritike — posveča tudi pedagoški tisk vse več in več prostora. Ergološko utemeljeno prednost 7-urnega ’ ^ y^/\A/\A/\>VV\/V\/N^V dnevnega dela povsem napačno zamenjujemo z 42-urnim tednikom. Pri pedagoškem delu prosta sobote prav gotovo ne bo vplivala na izboljšanje dela niti na uspehe v izobraževalnem in vzgojnem procesu. Torej tudi v tem pogledu ni bistvene razlike, niti povoda, ki bi opravičil odvajanje pedagoških delavcev od drugih delovnih ljudi. Ljubljanski posvet pa je odkril le negativne strani pedagoškega dela, predvsem v vzgojnem pogledu. Kriv je učitelj. Nedvomno. Toda liriv ni samo učitelj, niti ni v sedanjih pogojih njegova krivda nai večja. Poznamo več elementov, ki vplivajo na vzgojo. Sola je nedvomno izredno pomemben vzgojni činitelj. Če idealiziramo ie sedanje kadrovsko stenje do predpostavke. da imajo vse šole najboljše učitelje moramo ugotoviti da — »pedagoški škart« (izraz rad uporablja predsednik CK ZMS) bi še vedno obstajal. Trdim celo, da se ne bi niti bistveno spremenil zato, ker so — razen šole (učitelja in šolske opreme) še drugi elementi krepko prisotni v procesu vzgoje. Začnimo pri družini — edino možni instituciii v sedanjih ekonomskih pogoiih, ki ie izredno ooimerrbna zlasti nri oblikovanju — »»vedagoškoga škarta«. Sledi kulturna skrb družbe. Vemo, da ie knitga natootrebnei-ša tistemu, ki čuti naimanišo potrebo po branju' (TIP 1/68 Sklepi občnega zbora Slavističnega društva Slovenije Praktikanti — dobrodošli! Po polletnih počitnicah bodo važno, kako je praktikant sprejet Na rednem letnem občnem zboru Slavističnega društva Slovenije, ki je bil dne 17. decembra 1967 v Ljubljani, so bili sprejeti ^naslednji sklepi, ki jih je izoblikovala posebna, v ta namen izvoljena komisija: 1. Da bi bilo učno-vzgojno delo pri pouku slovenščine (jezika, književnosti in na nekaterih šolah tudi estetske vzgoje) kvalitetno, tedenska obveznost slavista ne sme presegati 20 ur. 2. Zavod za šolstvo SRS organizira vsaki dve leti obvezne počitniške seminarje o novejših znanstvenih izsledkih za strokovno izpopolnjevanje slavistov. Udeležba je obvezna za vse, ki poučujejo slovenski jezik in književnost na srednjih in osnovnih šolah. 3. Periodično naj bi se prirejali tudi obvezni jezikovni tečaji za predavatelje drugih predmetov, humanističnih in naravoslovnih. 4. Funkcija prosvetno pedagoške službe, ki je sedaj prvenstveno svetovalna in šele potem nadzorna, mora postati v prvi vrsti nadzorna in šele potem svetovalna. Zato je treba prosvetno pedagoško službo okrepiti z možnostjo takojšnjega zakonitega ukrepanja. 5. Poskrbeti je treba, da bodo šolski učbeniki, priročniki in skripta za vse predmete izhajali brez jezikovnih, pravopisnih in tiskovnih napak. Zato jih mora pregledati kvalificiran slovenist, ki s svojim imenom na kolofonu odgovarja za opravljeno delo. 6. Protestiramo proti uporabi tujejezičnih učbenikov na naših šolah in zahtevamo, da se ali napišejo ustrezni izvirni ali pa dobri tuji prevedejo v lepo in pravilno slovenščino. 7. V interesu kulture slovenskega jezika zahtevamo, da se na vseh fakultetah, visokih in višjih šolah, ki vzgajajo bodoči učiteljski kader, uvede slovenski knjižni jezik kot obvezni predmet z izpitom (kakor je to že z narodnimi jeziki v tujini in pri nas npr. s hrvatskosrbskim na zagrebški filozofski fakulteti). 8. Poskrbeti bo treba, da zaradi prestopanja z drugih fakultet ne bodo prihajali na slavistiko najšibkejši študenti. 9. Predavanja in vaje iz specialne metodike je treba premakniti na konec štiriletnega študija, da ne bodo ovirala drugega študija in da bodo učinkovitejša. 10. V začetku učiteljske službe naj bi mladi profesorji in predmetni učitelji imeli svojega mentorja; mentorstvo je treba uzakoniti. 11. Pozivamo vodstva vseh šol, da načrtno skrbijo za gmotno osnovo sodobnega pouka slovenskega jezika in književnosti, tako da stalno in izdatno izpopolnjujejo knjižnice in zbirke učil. 12. Postopoma bo treba misliti tudi na ustanovitev slovenskega literarno-zgodovinskega muzeja, sorodnega češkemu na Strahova v Pragi. 13. Na prihodnje zborovanje slavističnega društva Slovenije v Novem mestu moramo spet povabiti zastopnika iz Trsta in Celovca, da bo naše strokovno in nacionalno delo potekalo kar se da usklajeno. 14. Občni zbor slavističnega društva je ugotovil, da se je kljub pismu SZDL Slovenije, kljub sklepom lanskoletnega zborovanja v Mariboru in kljub pozivom še zmeraj veliko premalo storilo za uveljavitev in kulturo slovenskega jezika v javni rabi. Zato apeliramo a) nd slovenske poslance, da pri svojih nastopih v zvezni skupščini govorijo v materinščini, b) na forume, ki so odgovorni za vse vrste javnih napisov in obvestil (plakati in podobno), da ne dovoljujejo jezikovno neustreznih besedil, c) na tovarne, da končno vendar že začno dosledno opremljati svoje izdelke z navodili, kontrolnimi in garancijskimi listi ter podobnim v slovenskem jeziku. 15. Na televiziji morajo postati slovenski dnevnik, zlasti pa vse otroške in šolske oddaje, ki bistveno oblikujejo ali maličijo jezikovno mišljenje in izražanje najmlajših. prišli v šole dijaki petega letnika učiteljišča. Mi, starejši, take možnosti nismo imeli. Marsikatera začetniška težava bi nam bila prihranjena in hitreje bi se znašli pri svojem delu, kot pa smo se sicer. Vsi ti praktikanti bodo jeseni naši tovariši, z nami bodo delali in živeli. Naj se učiteljišče ali PA še tako trudita pripraviti jih za delo v šolah, vedno bo ostala razlika med teorijo in prakso. Na učiteljišču je dijak še pod vodstvom profesorjev, v službi pa bo samostojen človek, ki bo moral za svoje delo sam odgovarjati. Na učiteljišču je imel le nekaj nastopov, za katere se je pripravil s pomočjo profesorja, kot praktikant pa bo tri tedne zdržema učil, in to vse predmete. Resda pri ravnatelju in v zbornici, v katerem razredu bo prakticiral in pod čigavim vodstvom. Prvi vtisi so najvažnejši. Dobiti mora čutek tovarištva in spoznati vezanost kolektiva v skupnem delu. Spoznati mora, da je poučevanje odgovorno in zahtevno delo, ki terja vsega, predvsem pa življenjsko zrelega človeka. Razumljivo je, da je praktikant več ali manj v zadregi pred kolektivom, v katerega pride, pa tudi pred učenci. Da to zadrego premaga, mora ob prihodu občutiti, da je res dobrodošel. Le tako se bo sproščeno lotil prvega poizkusa samostojnega dela. , Ravnatelj ga ne more kar tako nekomu poriniti v razred. V kolektivu naj izbere najbolj primer- mu bo stal ob strani razrednik nega človeka, dobrega metodika, določenega razreda kot mentor, toda v glavnem bo moral delo opraviti samostojno, preizkusiti svoje znanje in pedagoške sposobnosti. Vse to pa ni lahko. Treba mu je pomagati. Zato je tako ■s*- Sola na Homcu ni več samo homška Z ukinitvijo bivše osnovne .šole na Homcu je to poslopje ostalo nekaj let neuporabljeno. Zato je prišlo prav ob ustanovitvi Poseb- no usposabljanje otrok. Za vso potrebno opremo dn orodje je poskrbelo društvo za pomoč duševno prizadetim osebam, ki ima svoj ne osnovne šole, ki naj bi zajela sedež na šoli in v katerem sode- vse mentalno prizadete otroke tako domžalske kot kamniške občine. Sola je začela s poukom v letu 1964 s petimi oddelki, petimi učnim,i močmi ter 36 ^učenci. Od takrat do danes se je njena dejavnost močno razširila, saj je danes že popolna osemletka z osmimi oddelki, z 88 učenci in 10 učnimi močmi. Kljub prizadevanju obeh zainteresiranih občin in samega šolskega kolektiva se šoli vse doslej ni posrečilo zajeti večjega odstotka vseh že kategoriziranih otrok obeh občin, predvsem iz oddaljenejših krajev, ker ni zato potrebnih prevoznih sredstev. Če bi hoteli v celoti zajeti vse prizadete učence, bi morali ali urediti redni prevoz teh otrok, ali pa zgraditi internat. Največja ovira za uspešnejši razvoj te prepotrebne ustanove je prevoz teh otrok z avtobusi, s kombijem ali z vlakom. Mnogi od teh otrok so med prevozom nemirni in v nadlego ostalim potnikom. Zato ima vodstvo šole stalne pritožbe. Nujno bi bilo urediti za vse te otroke poseben prevoz v šolo in nazaj. Delno se je to uredilo z nabavo kombija (nabavila ga je kamniška občina), katerega pa se poslužuje tudi domžalska občina. Ta kombi pa je vse premajhen za prevoz vedno večjega števila otrok, saj jih pobira iz naiodda-Ijenejših vasi obeh občin. Težave pa so sedaj v zimskih mesecih še večje zaradi vedno številnejših okvar na vozilih, kljub požrtvovalnim voznikom, ki ukrenejo vse, da bi o pravem času pripeljali otroke. — Da bi v novem šolskem letu mogli sprejeti čimiveč novincev. bi bilo treba odpreti pararel-ke k vsem razredom za drugo t. j. popoldansko izmeno. To pa bi bilo mogoče izvesti le. če bosta obe občini oskrbeli reden prevoz teh otrok in če bo na razpolago potreben strokovni kader. Naj omenimo še. da je šola dobila s šolskim letom 1967'08 lepo urejeno delavnico za tehnič- luje večina industrijskih podjetij obeh občin, predstavniki družbenih organizacij, občinskih skupščin, zdravstvenega doma itd. Pogrešajo pa nekatera podjetja, ki na vabila za pristop niti niso odgovorila! Naj še dodamo, da so bili učni uspehi ob zaključku I. polletja kljub vsem težavam prav dobri, zlasti v višjih razredih, kjer so bili vsi učenci pozitivno ocenjeni. Srednja ocena je 3,34. Nace Vodnik Pomanjkljiva prometna vzgoja v ZR Nemčiji pa tudi dobrega tovariša, ki bo pripravljen praktikantu žrtvovati vsak dan nekaj časa, mu svetovati pri pripravah in se po končanem pouku z njim dobrohotno, a tudi strokovno pogovoriti. Razrednik naj mu predhodno opiše razred kot' celoto, pa tudi izrazitejše učence. Prvi, drugi dan praktikant samo hospitira, da se seznani z delom razrednika in najde stik z učno snovjo, s katero bo nadaljeval. Takoj "prvi dan naj dobi na vpogled razrednikove priprave, in podrobni učni načrt. Praktikanta je treba učencem tudi predstaviti na primeren način, da bodo vedeli, zakaj jih bo nekaj časa sedaj on učil. Treba mu je zavarovati avtoriteto. Prvi dan samostojnega poučevanja je najtežji. Se starejše učitelje hospitacija bolj ali manj moti. Na naši šoli imamo to navado (ali je prav ali ne, ne vem), da je prvi dan samostojnega pouka v razredu praktikant sam, da sam premaga prvo tremo, se sprosti in najde stik z učenci. Z razrednikom napravita seveda prej pripravo. Ostale dneve pa je razrednik v razredu in spremlja pouk. Morda — ampak če je le mogoče rajši ne, razrednik kdaj poseže v izvajanje. To naj stori le takrat, kadar je nujno, in na tak način, da bo videti, kot da pomaga učencem in ne praktikantu. V Zahodni Nemčiji je v letu 1967 v prometnih nesrečah izgu- . Kakšne so težave s prakti-bilo življenje 1.150 osnovnošol- kanti? Iz dosedanjih izkušenj bi skih otrok. V tamkajšnjih raz- rekel, da so sedanji praktikanti merah bi ti otroci lahko napol- teoretično-metodično bolje pri-nili kar tri; šolska poslopja. Kot pfavljeni kot pa snpvno (spozna-pišejo njihovi časniki, je tako vanje narave, družbe in slovnice), tragična bilanca posledica po- Nekaterim praktikantom se je manjkljive prometne vzgoje. težko sprijazniti s temeljito vsa- kodnevno pripravo. Težko jim je žrtvovati zanjo vsak dan nekaj ur. To pa bodo morali delati, dokler bodo v službi. Praktikant naj ob- zadnje dni tudi ocenjuje učence, po- Razumljivo je, da pravega merila za to še nima. Bolje je, da učenci za te ocene ne zvedo, razen seveda v nalogah. Na vsak način pa naj te ocene po pouku primerjata z razrednikom, ki naj mu tudi obrazloži, zakaj je neki učenec zaslužil določeno oceno. Na naši šoli je bil pred leti praktikant proti koncu prakse sam v razredu. Imel je v rokah tudi redovalnico in spraševal. Mogoče je bilo v njem še preveč dijaka, pa je takole govoril: »Pri tovarišici imaš nezadostno, jaz ti bom dal prav dobro zato, da ti bo tovarišica dala dobro.« Praktikant naj prisostvuje tudi mesečni konferenci. Spozna naj potek konference, njeno vsebino in namen. Stvar ravnatelja pa je, kako bo to konferenco pripravil. Kritičnih pripomb — hospitacij-skih poročil o delu članov kolektiva, skoro gotovo ne bo dajal prav na tej konferenci. Včasih je bilo treba praktikanta seznaniti tudi z administracijo. Danes to skoraj ni potrebno. Na podružničnih šolah administracije ni, na osrednjih šolah pa imajo administratorke. Z matičnim listom, izkazom, tednikom itd. pa upam, da ga seznani že učiteljišče. Važnejši so samoupravni akti — statut, pravilniki, letni načrti dela, proračun šole itd. Vsega tega pa je za čas treh tednov preveč. Vse to je sicer treba pokazati praktikantu in mu povedati bistveno, pravi pomen teh aktov pa bo začutil šele v službi. Po končani praksi pošlje šola mnenje o praktikantu, sami praktikanti pa napišejo poročilo, ko se vrnejo na učiteljišče. Za šolo bi bilo zanimivo, da bi poznala ta poročila. Prepričan sem, da bi bilo marsikatero pripombo teh mladih vredno upoštevati. Večina učiteljiščnikov pride na prakso čim bliže domačega kraja, dostikrat celo na šolo, kjer so dokončali 8. razred. Teh se najbolj veselim. Pred petimi leti je odšel iz tvojega razreda, svetoval si mu celo kakšen poklic naj si izbere, sedaj pa se vrača v šolo skoraj zrel človek. Pride med svoje' prejšnje učitelje, v zbornico, na naše delo. če ugotovim, da ima v sebi še marsikaj, kar mu je dala matična šola, da sem mu pravilno svetoval pri , izbiri poklica, potem je resnično dobrodošel. Janez Kavar PEDAGOŠKI POGOVORI Dopolnilo k vprašanju: »Ali lahko učitelj, ki ima samo gimnazijo opravlja strokovni izpit?« V odgovoru na to vprašanje (Prosvetni delavec štev. 1 z dne 10. 1. 1968) je bilo povedano, da je učitelj, ki je bil sprejet v učiteljsko službo kot absolvent srednje šole (gimnazije), moral opravljati diferencialni izpit na učiteljišču. V odgovoru je bilo povedano, da ga lahko opravi tudi še do konca tega šolskega leta. Na ne bo nesporazuma,, poglejmo zakonita določila: a) Pravilnik o sprejemanju absolventov srednjih splošnoizobraževalnih in strokovnih šol v učiteljsko službo in o njihovem pedagoškem in strokovnem uspo- sabljanju (Objave št. 3, leto IX. od 10. junija 1958) določa pogoje za sprejem absolventov v učiteljsko službo. Med drugim pravi v čl. 8., da so absolventi lahko sprejeti v učiteljsko službo le pogodbeno in da morajo v dveh letih službovanja opraviti dopolnilni diplomski izpit iz pedagoške skupine predmetov na učiteljišču. b) V Objavah št. 1. leto XIV, od marca 1963 pa riajdemo sklep Sveta za šolstvo LRS, ki pravi: »Pravilnik o sprejemanju absolventov srednjih splošnoizobraževalnih šol v učiteljsko službo in o njihovem pedagoškem in strokovnem usposabljanju (Objave IX. št. 3/58) preneha veljati 1. marca 1963.« Konkretno: Absolvent, ki bi bil sprejet v pogodbeno učiteljsko službo še 28. februarja 1963, je imel do 28. II. 1965 možnosti in pravico, da opravlja izpit. Po tem reku mu ostane pravica, do opravljanja izrednega diferencialnega izpita (po zakonu o srednjih šolah) na učiteljišču, dokler učiteljišče še obstaja. Program in vsebino tega izpita določi učiteljišče. Se nadalje pa obstaja možnost študija na PA, kakor je bilo že navedeno v odgovoru. Toliko, da ne bo nesporazuma. V. C. In memoriam prof. Bogdanu Binterju Se do nedavnega je bil med nami: med kolegi, sredi mladine, poln življenja, načrtov, sredi razpravljanja, odločanja za prihodnost. Nekaj ur zatem pa se je nenadoma izteklo njegovo življenje, utihnilo je njegovo plemenito srce. Nemo smo ga spremljali na poslednji poti. In vendar, še vedno ne moremo verjeti v njegovo poslednje slovo. Mnogo prezgodaj je zapustil svojce in nas, ki smo z njim delali dolga desetletja. Njegovo življenje je bilo bogato in pomembno za stotine in tisoče mladih vzgojiteljev. Kot študent — odličnjak — je okusil socialne tegobe brezposelnosti, nato pa je nastopil uspešno pot pedagoškega dela na srednjih šolah. Lep glas m veselje do petja sta ga povedla v vrste najboljših pevskih zborov, ki so nastopali doma in v tujini. Poln vedrine in delavnosti je prišel pred dvajsetimi leti na učiteljišče. V večini šol — po vsej Sloveniji — poučujejo pedagogi, ki so bili pred nedavnim ali pred mnogimi leti njegovi dijaki na učiteljišču ali VPS. Mladina ga pozna po zemljepisnih in zgodovinskih knjigah, katere je pisal z ljubeznijo in velikim strokovnim znanjem. Ze 1. 1938 je izdal z Vojtehom Štrukljem Zgodovino Južnih Slovanov, 1. 1947 z Leopoldom Petauerjem Zgodovino starega veka za 1. razred srednjih šol, nato Zgodovino Slovanov v srednjem veku, priročnike: Ob Jadranskem morju, Po alpskem svetu, Po nižinah in gorah Jugoslavije. In še in še ... Mnogo prostega časa je žrtvoval za pisanje teh knjig. Bdi je strokovnjak v svojem delu. Mladino je seznanjal s pojavi in problemi človeškega in družbenega življenja v zakonitostih zgodovinskega razvoja. Odpiral je mladina trdne poglede v dogajanje današnje družbe in ji usmerjal pogled v graditev lepše prihodnosti. Da bi spoznali in doživeli lepoto domovine in žviljenje naših ljudi, je organiziral in vodil ekskurzije dijakov in študentov VPS, pa tudi svojih kolegov po naši dežela in tudi preko naših meja. Poznamo ga kot neumornega iskalca resnice na strokovnem področju kakor tudi v vsakdanjem življenju. In ko je po trezni presoji našel resnico, se je zanjo tudi odločno boril. Zato smo se vsi, ki smo z njim živeli in delali, radi z njim posvetovali in tudi vedno dobili koristen nasvet. Njegovo plemenito srce je utihnilo, njegova človeška be-, seda je nedogovorjena zamrla. Vendar bo med nami ostal in živel takšen, kot je bil: človek, ki je dal mladim ljudem več, kot je bil dolžan. Hvaležni smo mu za njegovo življenjsko delo in toplo prijateljsko sodelovanje. IZ EGŠC NOVA GORICA Varnost dela — pomemben del splošne vzgoje str. 56). V registru publikacij s posebnim poudarkom na slikovni plati je dobila naša mladina končno tudj Zvitorepca. Edino še preostalo vrzel bodo zaprli napovedani romani v stripu, ki obetajo 64 strani napetih akcij. Da bo temu res tako, zagotavlja zgovorna ilustracija dveh kravarjev. Učitelju res ni težko izbrati in predpisati svojim učencem pri-merno čtivo, če družba tako bogato skrbi za sodobno in predvsem dostopno literaturo. Če presedi povprečna jugoslovanska družina le štiri ure pred televizijskim sprejemnikom, program brez dvoma tudi vzgaj« 4 milijone Jugoslovanov. Vzgojna Pomembnost te sodobne institucije se pa — žal — izgublja v Vesolju, v salonu smeha in ima le občasne jezikovno — nacionalne težave. Trditev predsednika Kennedy-ja, da je mladina »najvrednejša irnovina«, velja predvsem za nas, ki ne potrebujemo agresivnih borcev, pač pa borce za humanizem. za razvoi proizvodnih sil in socialističnih družbenih odnosov, borcev z marksističnim pogledom na svet, borcev z umskimi in moralnimi lastnostmi človeka v socialistični skupndsti. zveste socialistični domovini (Ur. list SRS 18-138/67). In to je zakon. Ne pogrešam predpisov, ki bi omogočali sankcije za neustrezno Pedagoško delo. Tako kakor spoštujemo 15. člen zakona, ki predenje število delovnih dni (ki povzročajo težave pobornikom prositih sobot), dalje cela poglavja o organizaciji vzgojnega in izobraževalnega dela, o učencih, učiteljih in vzgojiteljih itd., pa ni mogoče, da zavestno prezremo zakonske zahteve o vzgojnih in izobraževalnih nalogah. Ni potrebno torej tožiti, da nimamo predpisov o odgovornosti, pač pa je potrebno le predpise izvajati. Toda ne samo v šolstvu. Ugotovitve sestanka predsednikov občinskih konferenc SZDL v Ljubljani so tehtne in pomembne. ne glede na to, če so grajene na točno dokumentiranih izsledkih jn analizah, ali pa le na ugotovljenem trendu mladinske kriminalitete, ali na statističnih pokazateljih o zaposlenosti, ali uspešnosti na delovnih mestih, ali pa zgolj na mnenju in občutkih starejše generacije, ki si jo je pridobila v kontaktiranju z mlajšo generacijo na cesti, v avtobusu. v kinu, lokalu ipd. Ugotovitve narekujejo akcijo, ki pa he more biti uokvirjena zgoli na delo pedagogov, na organiziranju seminarjev, obveznih za pedagoške delavce ipd. Akcija mox‘a biti skupna, zajeti mora vse učitelje, ki so odgovorni za vzgojo in izobraževanje naše mladine. V tem pogledu je aktivnost SZDL izredno pomembna, saj ima vse možnosti, da bi bila tudi uspešna. Da pa bi bili pedagoški delavci. ki so bili edini predmet obravnave na posvetovanju, deležni omenjene splošne aktivnosti ob strani pedagoške hierarhije na najrazličnejših pedagoških nivojih. bj morali pričeti pri institucijah, ki proizvajajo tiste najpomembnejše kadre, ki bi najprej in naj solidne je vplivali na odstranitev ugotovljenih slabosti. Tako bi s sanacijo pedagoškega dela pričeli pri Akademiji ža gledališče, film, radio in TV, pri Visoki šoli za politične vede. pri vseh filozofskih smereh univerze in tako nazaj do vrtcev in varstvenih domov, toda le ob sočasnem saniranju ostalih elementov vzgoje vsaj tam, kjer je to mogoče, pa čeprav bi morali žrtvovati tudi nekaj komercializma. Med drugim b; morali žrtvovati tudi nekaj neustrezne, tuje in našim pogojem nepotrebne metode reklame in dognanja, kot je npr. tisto, da čim bolj je oglas malopriden, tem večji uspeh ima; izpostaviti se tudi nevarnosti, da nas kdo deklarira z reakcionarjem, če obsojamo ali zaviramo to zvrst revolucije. (N. R. 1/68 str. 26), ki spada — žal tudi med elemente vzgoje. Žrtvovati bi morali celo nekatera delovna mesta. ki pod plaščem sodobnosti ovirajo humanistično vzgojo (mladih in starih). Žrtvovati bi morali, tudi več »delovnih« organizacij, ki jih ne potrebujemo, med temi le nekaj izmed 18 distributerjev filmov. Prvič zato, ker ne potrebujemo tega svetovnega primata, ker je odkup (pretežno ameriških) filmov preko 18 distributerjev ordinaren nesmisel (Politika 16. I. str. 8). Točneje: od 261 nabavk filmov je leta 1967 opravljeno 77 v ZD^, 36 v Franciji, 26 v Angliji, 24 v Italiji, 22 v Ž. Nemčiji - skupno 185 na zapadu in 38 v SZ, 9 v ČSSR, 8 v Madžarski, 6 v Poljski, Romuniji in NDR itd. Drugič pa zato, ker je njihovo (distributerjev) pravilno stališče, da slabši filmi donašajo višje dobičke, kratkovidno in zato zelo napačno, sai je tudi film pomemben element vzgoje. Žrtvovati bi morali še marsikaj — toda razumno in načrtno, v prepričanju, da bo vse, kar bomo žrtvovali, prispevalo, da se osvobodimo spon in zavor k družbeni reformi. * P. S.: V primeru, da nežna dekliška glava na deškem - trupu v pisanem oblačilu vzbuja aler-gičnost, je to le dokazilo, da je naš svet majhen, nikakor pa ni opravičilo za obsodbo pomembne skupine delovnih ljudi, če morda omenjena dekliška glava kaže neustrezen odnos do družbene skupnosti, če njeni miselni procesi niso dovolj marksistično usmerjeni in če brez odporov sprejema tuje. tudi cerkvene vplive. Tej »sedanjosti«' ne bo pomagalo brskanje oo preteklosti, niti ne uporaba zaprašenih, morda nekdai pozitivnih »hora lega-lis«. Modeme indispozicije odpravimo le s sodobno terapijo. In prognoza, če prihaja burja, suša, dež in vihar z zapada. vendar sonce vzhaja z vzhoda. Imamo vso pravico biti optimisti. Danilo KRAIGHER Varstvo pri delu je urejeno z zvezno in republiško zakonodajo. V elek-tro in kovinski stroki je varnost dela nepogrešljiv člen znanja in navad. V elektrostroki pa je varnost dela, za razliko od drugih strok, naravnost življenjskega pomena. Zato je razumljivo, da ima ta predmet tudi v šoli izjemno važno mesto in pomen. V predmetniku EGSC Nova Gorica, kjer se vzgajajo učenci za elektro in kovinarsko stroko, se ta predmet poučuje kot poseben učni predmet »Varstvo pri delu«. Dopolnjujeta pa ga še dva druga predmeta, in sicer »Zdravstvena vzgoja« ter »Telesna vzgoja« (fizkultura). Sistematično in redno poučevanje učencev ter navajanje na take delovne navade, ki zagotavljajo varnost izvajalca del in njegovih sodelavcev, je dolgoročna investicija v varnost. To je dolgoročna investicija v zmanjševanje nesreč pri delu. Bile so in so še, pripombe od strani posameznikov iz nekaterih delovnih organizacij, čemu se porabi toliko časa za ta »nekoristen« predmet, s katerim se krati čas drugim strokovnim predmetom stroke. Zagovorniki tega stališča trdijo, da bo imel delavec še potem, ko t*o že v rednem delovnem razmerju, dovolj časa in možnosti, da se bo seznanil z načeli varnostnih ukrepov pri delu. Kako je tako stališče kratkovidno in škodljivo! Kar se Janezek nauči, to Janez zna! To smemo tudi nekoliko drugače povedati: česar se Janezek ne bo naučil, tega tudi Janez ne bo znal. Vodstvo tega šolskega centra je zagotovilo kader, ki predmet varnost dela sistematično poučuje. Morda res še nekoliko manjka temeljitejše sodelovanje z Zavodom za zdravstveno in tehnično varnost, ki bi zagotovilo podajanje novejših izsledkov in izkušenj na tem področju. Sola pa si jfe doslej oskrbela precej diapozitivov in celo nov sodoben zvočni film, ki traja 20 minut in je razdeljen na naslednja poglavja: — vzroki nesreč, — odklanjanje nesreč, — nudenje prve pomoči ponesrečencu ter umetno dihanje. S pomočjo teh pripomočkov je pouk nazornejši, pestrejši pa tudi uspešnejši. Na šoli se učenci tudi naučijo izvajati umetno dihanje po metodi usta na usta, ker imajo na razpolago sodobno lutko, ki je bila nabavljena za te potrebe. Delovne organizacije so dolžne skrbeti za vzgojo in izobraževanje o varstvu pri delu vseh zaposlenih. Nekje to svojo dolžnost opravljajo bolj dosledno, organizirano in sistematično, nekje pa tudi precej formalno in zanemarjeno. Z dotokom mladih delavcev, tistih, ki prihajajo iz šol, pa se bo število zaposlenih z znanjem in -navadami iz varstva pri delu večalo, kar bo na vsak način koristno vplivalo na splošno raven tovrstne vzgoje. Ponekod še ne razumejo, da je uspešno prizadevanje za zmanjševanje števila nesreč in obolenj, prizadevanje, ki ekonomsko nekaj pomeni, saj prihrani tako delovni organizaciji kakor posamezniku znatne ^zdatke in nepotrebne stroške. Pojmovati pa le treba to tudi iz čisto humanitarnih stališč. Število obolenj, poškodb in nezgod je treba vendar omejiti na najnižjo možno mero! Vse to more in mora vsaditi v zavest mladega človeka, ki se šele pripravlja na poklic, prav šola. In v EGSC Nova Gorica si prizadevajo, da s tako vzgojo naredijo kar največ, kolikor je v treh letih šolanja mogoče doseči. V c. z. Pot do objektivnejšega ocenjevanja Kadar se bliža polletje ali konec šolskega leta, je učitelj pogosto v zadregi: kako naj ocenjuje, da bo pravičen do vseh učenčev, koliko naj zahteva od otrok ?a zadostno oceno in koliko za odlično, kako naj preverja znanje, da bodo ocene objektivne. Najbolj neprijetno pa je, če prinese kakšen ljubljenček domov slabšo oceno, kot bi si jo želeli njegovi starši. Očka, mamica ali pa kar oba skupaj prihitita v solo in skušata dokazovati, da je njun sinko najbolj talentiran v vasi, če že ne v celem šolskem okolišu in da zna prav gotovo več kot sosedov Marko. Na ta račun mora razrednik pogoltniti marsikatero grenko, saj v večini primerov nobeno dokazovanje ali primerjanje ne zaleže veliko. Takim in podobnim nevšečnostim se prav lahko izognemo, če si sestavimo nekaj testov, ki služijo kot osnova za ocenjevanje pri posameznih predmetih: Ko smo predelali osnovno zaključeno celoto, se ob predhodnem temeljitem utrjevanju in ponavljanju lahko prepričamo o uspehu in znanju učencev s pomočjo testov. V njih naj bodo le takšna vprašanja, ki zahtevajo od učencev poznavanje bistva predelane snovi. Tako bi za vse leto potrebovali 8 — 10 različnih testovnih pol za vsak predmet. Približno tako sem začel reševati ocenjevanje sam. seveda pa ne trdim, da je to najboljša pot. 12. Reka Sava ima (koliko) izvirov. 13. Sava, ki izvira: — v Bohinju, se imenuje: — pri Ratečah, se imenuje: 14. Imenuj naj večji kraj ob Savi Dolinki: 15. Mesti Velenje in Šoštanj ležita v: a) Ljubljanski kotlini b) Celjski kotlini c) Šaleški dolini 16. Na živinorejskem obratu v Ihanu pri Domžalah rede: a) ovce b) bekone e) krave mlekarice d) mesnato vrsto goveda 17. Napiši večje kotline v slovenskem alpskem svetu: 18. Napiši vsaj tri Savske pritoke: 19. Ob katerih rekah ležijo naslednja mesta: Kamnik, Tržič, Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Ljubljana, Vrhnika 20. Katera industrijska rastlina raste v Savinjski dolini: a) konoplja b) hmelj c) lan 21. Hmelj se uporablja za izdelavo: a) čokolade b) piva c) platna 22. Najvažnejši in največll kraj v Celjski kotlini je (kateri) ki leži ob reki: 23. Kje so Nemci postrelili največ talcev na Gorenjskem, in kje na Štajerskem? Število doseženih točk: Ocena: TOČKOVANJE: Vsaka pravilna trditev velja eno točko. Tako je možno doseči 45 točk. OCENJEVANJE: 0—22 točk je nezadostno 23—28 točk je zadostno 29^-34 točk je dobro 35—40 točk je prav dobro 41—45 točk Je odlično Torej vsi učenci dobijo enaka vprašanja'—teste pa rešujejo pod enakimi pogoji. Na odgovore ne vplivati niti učiteljevo bolj- še ali slabše razpoloženje niti morebitni ostrejši ali šibkejši kriterij, ki iz tega izhaja. Ocene pa, ki jih na ta način dobimo, so dovolj realne in, kar je najvažnejše — pravične. Druga dobra stran takega ocenjevanja pa je, da staršem, ki se zanimajo za uspeh in napredek svojega otroka, lahko že med letom pokažemo, v koliki meri je bil njihov otrok uspešen pri določeni testni nalogi in ob tem seveda, kaj zna in česa mu manjka. In končno — teste (ki jih učenci zelo radi rešujejo), bi razredni učitelj ob koncu šolskega leta z ostalo dokumentacijo o učencu (matični list, izkaz) predal razredniku, Jti bo naslednje leto te otroke učil. Tako obilna dokumentacija o vsakem učencu bi prav gotovo pomagala bodočemu razredniku, da bi vsakega učenca temeljito poznal že prvi dan v novem šolskem letčt. Seveda je sestavljanje in razmnoževanje testov, pa čeprav le za interno uporabo, zelo zamudno delo, ki vzame mnogo časa, a se bogato obrestuje. Za enega samega učitelja je to vsekakor prevelika obremn.it e v. Če pa si več tovarišev razdeli delo. se to opravi mnogo laže in hitreje. Ocenjevanje s testi 'bi pri večini predmetov postalo zelo cenjeno tako pri učiteljih kot pri učencih in starših. Tone Turšič Naj navedem primer ene izmed testnih pol iz spoznavanja družbe za 4. razred! SPOZNAVANJE DRUŽBE TEST: A 1. Naštej jugoslovanske narode: 2. Jugb»ovanski narodi so se prvič tdru/.iii leta: a) 1918 b) 1941 C) 1945 3. Leta 1941 so staro Jugoslavijo napadli: 4. Savinja izvira v: a) Bohinju b) Logarski dolini c) Vrhniki 5. K visokemu Alpskemu svetu štejemo: Julijske Alpe, Pohorje, Savinjske Alpe, Kočevski Rog in Karavanke. (Pravilne trditve podčrtaj!) 6. Naštej vsaj dve planinski cvetici, M sta zaščiteni: 7. Katero je najvišje gorovje na Slovenskem: a) Karavanke b) Julijske Alpe c) Savinjske Alpe 8. Najvišji vrh v Kamniških ali Savinjskih Alpah je: a) Matajur b) Triglav c) Grintavec 8. Najvišji vrh v Karavankah je: a) Kanin b) Stol 10. Najvišji vrh v Julijskih Alpah je: sj Triglav b) Plešivec c) Peca 11. Imenuj vsaj dva večja kraja v Zgornji Soški dolini: NEKAJ MISLI OB ČLANKU: »POT DO OBJEKTIVNEJŠEGA OCENJEVANJA« Pobuda, da se šolsko ocenjevanje napravi bolj objektivno z uvajanjem nalog objektivnega tipa, je prav gotovo pozitivna (izrazu »test«, čeprav je pripraven, se v tej zvezi raje izogibamo, ker je pridržan standardiziranim preizkusom znanja). Ob članku, ki vsebuje kar dober primerek serije takih nalog, naj navedem nekaj pripomb in predlogov, saj je trud, vložen v sestavljanje (in vrednotenje) teh nalog, kaj lahko zaman, če pri tem ne upoštevamo določenih pravil, tudi če gre le za interno rabo. Eno osnovnih pravil je, da morajo biti naloge sestavljene tako, da jih pravilno reši vsak učenec. ki ustrezajo« del snovi obvlada. V formulaciji sami in tudi v navodilih torej ne sme biti no- benih nejasnosti ali dvoumnosti. Učenec mora pri vsaki nalogi vedeti, kako naj odgovor izrazi — ali naj ga pripiše, v eni ali več besedah ali v številkah, dalje ali naj ga izbere izmed danih odgovorov, ali naj izbere le enega pravilnega ali ima več možnosti ipd. Navodila, ki morajo biti še posebno jasna na nižji stopnji osnovne šole, so v dant seriji dokaj pomanjkljiva. Če so naloge različnih tipov (npr. tip dopolnjevanja, tip večstranskega izbora) v seriji med seboj pomešane, je seveda teže dati jasna navodila. V literaturi priporočajo, da naloge znotraj serije razvrstimo po tipih in na začetku vsake od skupin napišemo točno navodilo. Dalje naj bi bile naloge sestavljene tako, da jih pravilno rešijo samo učenci, ki res znajo. Mož- Položaj, problemi in perspektive pouka — zlasti novejše zgodovine (Odlomek, revija Borec, december 1967) V zgodovini je: vedno večja akumulacija dejstev, ki jih odkriva znanost, to pa je v razkoraku z možnostjo, da se ta dejstva on pouku zgodovine osvoje. Izhod iz te situacije moramo iskati v dveh smereh: a) v racionalizaciji procesa pri pouku; zato morajo učenci v čim krajšem času obvladati čimveč znanja, to pa pomeni ne samo memorirati. ampak znati znanje tudi uporabljati; b) težišče znanja moramo premikati vse bolj od količine osvojenega znanja v smer razvijanja intelektualnih operacij, s pomočjo katerih pridemo do znanja in s katerimi se znanje utrjuje ter poglablja. Torej moramo preiti K učinkoviti tehniki učenja in osvajanja delovnih sposobnosti ter navad. Prav ta zavest je še mnogo premalo prodrla do učiteljev zgodovine, čeprav ne zanikam pojava spodbudnih in organiziranih poskusov v tej smeri na območju nekaterih zavodov za prosvetno pedagoško službo. To dokazuje, da se na področju osnovnega šolstva in delno gimnazij zavedajo teh problemov, vendar je pa jasno, da sam entuziazem brez resnične materialne osnove ne more pripeljati do zaželenega uspeha. V glavnem je le bolj deklarativno načelo, naj učenec od pasivnega objekta, ki mu učitelj predava in ga sprašuje, postaja med poukom aktivni subjekt. Vprašanje je, koliko učenca postavljamo v vseh fazah dela in koliko ga sploh moremo ob prikazani situaciji v položaj, v katerem je primoran razmišljati in reševati naloge, da z njihovo pomočjo pride do samostojnih zaključkov. Takih oblik in metod dela je bolj malo. Stenske karte (seveda večinoma geografske, ker zgodovinskih ni) le malokdaj služijo za prostorno zgodovinsko predstavo, bolj pa za topografijo pomembnejših bitk, konferenc itd. Le redkokje sem ugotovil učiteljeve zahteve, da bi na osnovi gradiva, ki ga imajo v učbenikih, opravili določeno nalogo. Nemalokrat sem odkril, da šole sicer ekskurzije planirajo, jih pa večkrat ne uresničijo (sredstva!), pri ekskurzijah ne uporabljajo skupinske oblike dela, to je neposredno angažiranje učencev za opazovanje in posredovanje ugotovitev razredni skupnosti. Večkrat sem se prepričal, da je premalo vprašanj, ki bi zahtevala od učencev sklepanje, primerjanje, ugotavljanje razlik in posledic. Največkrat se učitelji zadovoljujejo s parcialnimi odgovori na zastavljena vprašanja. Pogosto sem ugotovil, da šole sicer imajo učila in učne pripomočke, pa jih ne uporabljajo. Premalo razvijajo pri učencih čut za to, kaj je bistveno, torej formativno, kaj pa informativno, ter le dopolnjuje formativno snov. Uvajanje učencev v seminarsko delo ter vaje se mi zde vsaj na šolah druge stopnje bistvena zahteva, ki bi pouk zgodovine postavile kvalitativno na višjo raven. Več je bilo tega dela na gimnazijah v zvezi z maturitetnimi nalogami, ker pa je zaradi nepojmljive zasnove pravilnika o zaključnem izpitu kandidatov iz zgodovine izredno malo, tako delo upada. V nasprotju s temi težnjami se pouk zgodovine marsikje razvija v tekmo za memoriranje dejstev, učinek znanja pa je minimalen. To vse povzroča, da uvajajo ob zgodovini v. šolah še druge predmete, s katerimi hočejo reševati obseg in znanje, tega pa je dovolj že v zgodovini. To se pravi, da zgodovine ne bomo reševali z obsegom, pač pa s kvaliteto dojemanja, razvijanja stališč in razumevanja učencev. Zato je treba iskati v oblikah in metodah dela pri pouku zgodovine pot k racionalizaciji pouka, to se pravi razvijati oblike, metode in tehnike dela, s pomočjo katerih bo učenec v čim krajšem času efektno obvladal določeno količino snovi in tako dobil dovolj časa za razvijanje svojih intelektualnih sposobnosti in delovnih navad (vaje in seminar). Skratka, potrebno je uvajati metode dela, ki bodo učenca postavile v središče učnega procesa, učitelj pa bo pretežno organizator tega procesa. Nemalo trpi kakovost v pouku tudi zaradi tega, ker je. bila zgodovina kot osrednja družbena disciplina izločena iz zaključnega izpita, tako da se mi zdi, kot bi se bila družbena skupnost odrekla nadzoru in pregledu rezultatov ter dosežkov učnovzgojnih smotrov in bi dovoljevala obravnavanje zgodovine kot drugorazrednega predmeta. Kljub vsemu povedanemu lahko rečemo, da položaj v perspektivi ni tako slab. V osnovni šoli so fiksirali čas za obravnavo novejše zgodovine, znanje zlasti narodnoosvobodilne borbe je boljše in trdnejše, učitelji dosti bolj skrbno izpolnjujejo rubrike o vzgojnih smotrih pouka zgodovine; to kaže, da o tem tudi premišljajo. Povečalo se je število ur za obravnavo novejše zgodovine in vedno več je poskusov, da bi izvajali skupinske oblike dela. Nedvomno precej opuščajo togi predavateljski način pouka v prid aktivnim oblikam. Vsekakor pa je težko kakršnekoli rezultate kvantitativno prikazati, saj je to nedvomno proces, v katerem moramo težiti za boljšim in je torej stvar širše in daljše akcije, ki je povezana z mnogimi dejavniki. Prav gotovo prodiramo počasi naprej tudi na gimnazijah, srednjih tehniških in poklicnih šolah, to pa je za vse spodbudno. Tomaž Weber nost ugibanja naj bo čim manjša, kontrolira in izboljšuje svoje delo (zato je boljše kot tri sestaviti šti- (ko na primer stabelira odgovore ri ali pet alternativnih odgovo- vseh učencev na vsa vprašanja, rov pri vsakem vprašanju, nujno ugotavlja področja, na katerih je pa to ni. Važno je predvsem, da večina učencev odpovedala in so tudi napačne alternative tako analizira vzroke). Analiza krep-izbrane, da so privlačne za učeii- kih in šibkih točk v odgovorih ca, ki ni trden). Vsebina nasled- posameznih učencev daje tudi od-njih nalog tudi ne sme učencu, lično izhodišče za individualizaci-ki ne zna, sugerirati odgovorov na jo pouka, s čimer se funkcija la-prejšnje, kot bi se lahko na pri- kih nalog približa funkciji učnih mer zgodilo pri nalogah 12, 13 in lističev. S temi nalogami lahko 14 ali 20 in 21. učence tudi uspešno motiviramo Pretvarjanje doseženih točk v 23 učfnie ™ utrjujemo ^®čja ocene na način, kot je opisan v Posavja predelane snovi Z. učno-ei,„ku (vnaprej doMano Berilo točk za vsako oceno), m vedno 1 J. ’ ’nrav- ustrezno, saj v tem primeru oce- ^ z ^rašknji, svoje ali % -»i-S tem ,e naiPoli vnaprej predvideti. Ce na primer približamo pomembnemu principu sestavimo naloge, ki so pretežke psihologije učenja, ^? ali tudi nejasno formulirane, bo- tem uspesnejse, Jutoeje in do učenci dobili pretirano nizke konkretneje ucenec spozna rezul-ocene. Pomagamo si tako, da tate svojega ,uce J • ključ za pretvarjanje točk v oce- Pri vseh različnih uporaba ne sestavimo naknadno, na osnovi nalog objektivnega tipa je moča doseženih rezultatov, njihove poudarek ne le na seštevku tocK, aritmetične sredine in razpršeno- ampak tudi na analizi odgovoro\ sti, po postopkih, ki so obširneje na posamezne naloge, m skupine obrazloženi v literaturi. S tem nalog, kajti to nam ^pove, kaj dosežemo tudi mnogo pravilnejšo učenci obvladajo in česa ne m porazdelitev ocen. Tak postopek to spoznanje nam lahko najbolje je primeren predvsem, kadar za služi pri nadaljnjem delu. Tudi več pararelnih oddelkov uporab- v članku sta omenjena dva Ko-Ijamo iste naloge. ristna načina uporabe — konkrst- , . , , no informiranje starsev in pred- Pn uporab: rezultatov v prak- vsem bodočega razrednika o zna-si se moramo varovati dveh napak — da bi rezultate nalog vsem bodočega razrednika o znanju pasameznega učenca. Le temeljito poznavanje učencev objektivnega tipa uporabljali iz- ornog0ga uspešno planiranje naključno za izboljšanje kvalitete dal1jljega učnega dela. Uporab-ocenjevanja in spregledali druge ^ rezultatov takih nalog za možnosti in pa, da bi ti rezultati preverjanje kvalitete učiteljevega nrvstali erlrinn osnova oceni, ki 10 , , 1 , ____s,.___ pa je močno Naloge objektivnega tipa, po- postali edina osnova oceni, ki jo ^eja >KXj ’ zunaj« dobe učenci v določenem pred- ViprašHiva metu. V tem primeru se v učen- ' ’ cih razvije napačna usmerjenost ^‘^e/kl jih javljajo uči-da se uce samo »za test«, a taico llr,ornbn imaio »Jeni. ieobieainom„i kvalitet. TeSko pi- no, kot čg sg učenci hkrati pri da usotavliaio Ig pravljajo tudi na druge načine . oziroma spominsko obnav-preverjanja znanja. ljanj^ določenih izoliranih podat- Rezultate nalog objektivnega kov, dejstev pri učencih (to velja tipa lahko učitelj porabi na naj- tudi za naloge, ki so navedene v različnejše načine. Služijo mu članku), ne pa tudi drugih po-lahko za ugotavljanje predznanja membnih kvalitet znanja, kot na učencev, startne točke na začetku primer, kako učenec snov razu-šolskega leta ali preden začne mei, kako uporablja znanje m obravnavati določeno učno temo. povezuje podatke (v zadnjem ča-Na njihovi osnovi lahko sproti su skušajo strokovnjaki v naloge objektivnega tipa zajeti tudi nekatere teh komponent, kar ni nemogoče, je pa mnogo bolj zahtevno). Z nalogami objektivnega tipa razumljivo tudi ne moremo zajeti ustnega izražanja učencev. Ker naj bi šolska ocena odražala, do kolike mere je učenec dosegel učne smotre predmeta v celoti, rezultat na seriji nalog objektivnega tipa ne bi smel predstavljati edine osnove za oceno, ampak bi ga morali dopolnjevati s pismenimi nalogami, z ustnim izpraševanjem, z ocenjevanjem raznih izdelkov in z raznimi drugimi oblikami ocenjevanja, ki jih s primernimi postopki tudi lahko napravimo bolj objektivne. Če na osnovi izkušenj zalogo nalog objektivnega tipa za posamezen predmet iz leta v leto izpopolnjujemo, vsakokratno sestavljanje primerne serije ni »teč tako zamudno (priporočljivo je, za kontrolo napraviti enostavnejšo statistično analizo težavnosti in diskriminativnosti posameznih nalog). Da se izognemo razmnoževanju. lahko za spremembo vključimo naipesto pismenega tudi ustno preverjanje s podobnimi nalogami (serijo nalog tipa dopolnjevanja zastavimo učencem ustno, oni pa zapisujejo samo kratke odgovore, pod določeno zaporedno številko). Naloge objektivnega tipa so torej lahko učitelju dragocen pripomoček pri oblikovanju celotnega učnega dela — ne samo nri ocenjevanju, a sestavi nalog in uporabi rezultatov je treba posvečati primerno skrb in pozornost in se v tej smeri stalno izpopolnjevati. (Tudi v našem jeziku imamo o tem že ustrezno literaturo, predvsem knjižico Ivan Toličič — Leon Zorman: Testi znanja in njihova uporaba v praksi, ki je izšla pri Zvezi delavskih in ljudskih univerz Slovenije, Ljubljana, 1963.) Bariča Marentič Požarnik, strokovna sodelavka Pedagoškega instituta v Ljubljani SONCE JE ZAKRIL OBLAK Tovarišica učiteljica je zahtevala zvezke z dvocentiinetrskim robom. Črtali smo jih lani, predlanskim, vsako leto. Narejene morajo biti že kar prvi dan, na vseh straneh. Naveličali smo se vleči črte. Hoteli smo postati sodobni. Iskali smo zvezke z robom v Jugoslaviji, pa jih nismo našli, Toda v Trstu, tam jih imajo. Prinesli smo jih torej od tam. Zmagoslavno smo jih izročili našemu šolarju. Postali smo sodobni. Ko-operirali smo šolske zahteve z industrijskimi dosežkil Tovarišica učiteljica pa za tako modernizacijo ni imela razumevanja. Morali smo čez tiskane črte vseeno vleči rdeče črte. Vsa družina je obmolknila. Vse popoldne in vso noč smo molče vlekli črte čez črte. Glave so bile prazne od poniglavih misli o naši šolski sodobnosti. »Vsaka stran v zvezku mora imeti številko. Tako ne boste mogli trgati listov iz zvezkov.-« Zabolelo je nezaupanje. A ukaz je 'ukaz. Pisali smo številke. Tildi sanjali smo jih. Otrok — naš šolar — se je zbudil sredi noči in tulil, da se je zmotil v zaporedju številk. Mož mi je telefoniral iz službe v službo, da mu je ostal samo še en zvezek za oštevilčenje, tudi meni je šlo kar dobro od rok. Z zelo natančno izpeljano delitvijo dela smo iz vseh zvezkov končno uspeli napraviti — uradne knjige. Pri prvi nalogi pa se je zgodila. nesreča. Črnilo je uničilo skoro četrtino zvezka. Kaj zdaj? Neuradno smo skovali zaroto in iztrgali vse popackane liste. Vstavili smo nove. Potegnili smo črte, napisali nove številke. Naš šolar je ugotovil: »Saj ni tako hudo! Vedno se da kaj prevarati!« Tovarišica učiteljica se tega ni domislila. Naš šolar pa je bogatejši za zelo uporabno življenjsko spoznanje, za zelo uporabno načelo. Menda pa imajo v nekaterih šolah ponekod po svetu mape za popisane liste. Šele tako urejena in dokončno oblikovana pola dobi številko v ovoju. Tam najbrž vedo, da se je treba truditi, da ne uspeš vedno. Gorje npr. Prešernu, če bi hodil k taki tovarišici učiteljici, kot naš šolar. Z vsemi osnutki in popravki Poezij vred bi propadel. J. ZAGORC PROSVETNI DELAVEC RADIO IN ŠOLA Srednja stopnja: 6. februarja ob 8.55 I. program 7. februarja ob 14.05 II. program V GLOBINO MORJA POTOVANJE Oddaja je druga iz serije fantazijskih popotovanj. Tudi tokrat je glavna oseba novinar, ki slučajno izve nekaj podrobnosti o gradnji posebne podmornice, ki naj bi potolkla vse dosedanje rekorde pod morsko gladino. Posreči se mu navezati stike s člani ekspedicije, ki ga končno tudi povabijo na potovanje. Slavje ob odhodu, zadnje mrzlične priprave in že se naši znanci spustijo v Nižja stopnja: 9. in 10. februarja: FEBRUAR SE PREDSTAVLJA 16. in 17. februarja: ZAKAJ SI JE MUCA UM4ZALA TAČKO 23. in 24. februarja: POJTE Z NAMI ... 1. in 2. marca: . MAREC SE PREDSTAVLJA 8. in 9. marca: GARAŽARJEVA MAMA 15. in 16. marca: POTOVANJE DANES, VČERAJ IN JUTRI Srednja stopnja 6. in 7. februarja: POTOVANJE V GLOBINO MORJA 13. in 14. februarja: MISLI SO KOT PTICE 20. in 21. februarja: BOGOVI IN GROBOVI 27. in 28. februarja: IGRAJMO SE ODMEV 5. in 6. marca: NARODI JUGOSLAVIJE 12. in 13. marca: PISATELJ FRANCE BEVK VIšjA stopnja 6. in 8. februarja: PREŠERNOVA PODOBA 13. in 15. februarja: SKLADATELJI ROMANTIKE 20. in 22. februarja: NINA NA CEVLONU ,( 27. in 29. februarja: jS ISAC NEWTON j 5. in 7. marca: PISATELJ BRATKO KREFT 12. in 14. marca: DUŠANOV ZAKONIK t nju težav v zvezi s potapljanjem, pravljični »svet tišine«, ki pa ni brez napravami na ladji in podobno. Med Višja stopnja: nevarnosti in prijetnih ter neprijet- to neposredno dogajanje — zgodbo nih presenečenj. Za jedilnik in do- — so nevsiljivo vpleteni opiši živ- bro voljo skrbi podmorniški kuhar Ijenja v morju. Dogodivščine, ki jih Pepe, mačku Muku se ob pogledu na naši junaki doživljajo, so v glavnem Sem dolgo upal in se bal, zobate morske živali ježi dlaka. Čla- možne, realistične, ne manjka pa slovo sem upu strahu dal' ni odprave imajo polne, roke dela vmes fantazijskih vizij in rešitev, ki ’ ’ pri odkrivanju morskega dna in pa 'tudi ostajajo v okvirih možnih, srce je prazno, srečno ni, njegovih prebivalcev, pri fotografi- vendar do zdaj še neznanih odkri- nazaj si up in strah želi. ranju in snemanju ter premagova- tij. 6. februarja ob 14.05 II. program 8 februarja ob 8.55 I. program PREŠERNOVA PODOBA PROGRAM RADIJSKE ŠOLE M. polletje 1967/68 V orientacijo pedagogom objavljamo program radijske šole za II. polletje tekočega šolskega leta, vendar s pridržkom, da iz objektivnih razlogov to ali ono temo spremenimo. Nižja stopnja 9. /10. 2.: FEBRUAR SE PRED- STAVLJA — nadaljevanje cikla, ki daje podobo posameznih mesecev s pomočjo sličic, orisov, pesmi, ugank in predstavi mimo dogajanj v naravi še človekovo delo in doživljanja v določenem obdobju. 16. /17. 2.: ZAKAJ SI JE MUCA UMAZALA TAČKO — oddaja, ki pomaga utrditi rabo velike začetnice pri imenih. 23./24. 2.:: POJTE Z NAMI, OTROCI — glasbena 1./2. 3.: MAREC SE PREDSTAVLJA — (glej komentar zgoraj) 8./9. 3.: GARAŽARJEVA MAMA — oddaja v počastitev osmega marca 15./16. 3.: POTOVANJE DANES, VČERAJ, JUTRI — razvoj prometnih sredstev 22./23. 3.: POJTE Z NAMI, OTROCI — glasbena 29./30. 3.: PAZI, NEVARNO! — varujmo se nesreč z elektriko 5./6. 4.: APRIL SE PREDSTAVLJA — (glej komentar zgoraj) 12./13. 4.: ČEŠNJA SV ATU JE — spomladansko prebujanje rastlin, kroženje sokov, listanje, cvetenje 19./20. 4.:: MOJ SOSED FRANČEK — ne uničujmo javnih naprav 26. 4.: HLEBEC KRUHA — radijska priredba Winklerjeve povesti (pred dnevom OF) 3./4. 5.: MAJ SE PREDSTAVLJA — (glej komentar zgoraj) 10. /11. 5.: NASA SLIKANICA — aktivno sodelovanje učencev z risanjem 17. /18. 5.: ZGODBA O PIKI, VPRAŠANJU, KLICAJU IN SE O CEM — oddaja, ki pomaga utrditi rabo ločil 24./25. 5.: VESELI SMO IN MLADI — šopek otroških pesmi (ob dnevu mladosti), hkrati pa naj oddaja služi kot primer lepe recitacije) 31./1. 6.: POJTE Z NAMI, OTROCI — glasbena 7./8. 6.: Na CESTI — prometno vzgojna oddaja ali POVEST ŽELODKA BOBKA — pregled dogajanja v naravi skozi štiri letne čase kot nekak obračun šolskih razgovorov v zvezi s spoznavanjem prirode. 15./16. 6.: DEBELINI IN SUHO-KRAKI — radijska priredba zabavne povesti Andrea Mau-roisa za prijeten konec sezone Srednja stopnja 6./7. 2.: POTOVANJE V GLOBINE MORJA — fantazijsko potovanje 13./14. 2. MISLI SO KOT PTICE (Stevan Bulajič — mladinska književnost) 21./21. 2.: BOGOVI IN GROBOVI — (spoznanje družbe) 27./2S. 2.: IGRAJMO SE ODMEV — glasbena oddaja 5./6. 3.: NARODI JUGOSLAVIJE — (spoznavanja družbe) 12./13. 3.: OBISK PRI FRANCETU BEVKU (mladinska književnost) 19./20. 3.: STARI SLOVANI — spoznavanje družbe 26./27. 3.: BEOGRAD — glavno mesto SFRJ 2./3. 4.: POTOVANJE V TUJE DEŽELE — fantazijsko potovanje 9710. 4.: — ŽIVALI SE OGLAŠAJO — katero žival, katero ptico si spoznal po glasu? 16717. 4.: MOLOVE LESTVICE — glasbena 23724. 4.: Priredba primernega mladinskega dela iz NOB 375. 5.: PLAPOLAJTE ZASTAVE — ponovitev 778. 5.: POTOVANJE V VESOLJE — fantazijsko potovanje 14715. 5.: ŠPORTNA — iz življenja znanega športnika 21722. 5.: FERDO GODINA — mladinska književnost 28729. 5.: ZEMLJA — VELIKANSKI ŽIVLJENJSKI PROSTOR — PONOVITEV 4./5. 6.: POD DONAČKO GORO — naši kraji in ljudje 11712. 6.: POTOVANJE V GLASBO — fantazijsko potovanje Višja stopnja 6.78. 2.: PREŠERNOVA PODOBA — ob pesnikovem prazniku 13715. 2.: SKLADATELJI ROMANTIKE — Schubert, Schumann in Chopin 20722. 2.: ISAAC NEWTON — življenje in delo 27729. 2.: NINA NA CEVLONU — priredba potopisa Nade Kraigherjeve 577. 3.: PISATELJ BRATKO KREFT — življenje in delo 12714. 3.: DUŠANOV ZAKONIK — in njegov zgodovinski pomen 19721. 3.: DRUŽBA, KI V NJEJ ŽIVIMO — prva oddaja 26728. 3.: JURIJ VEGA — življenje in delo 274. 4.: ČLOVEK IN DELO — Človeka je ustvarilo delo 9711. 4.: LIRIKA KONEC TRIDESETIH LET — Vipotnik, Udovič in drugi 16718. 4.: DRUŽBA, KI V NJEJ ŽIVIMO — druga oddaja 23724. 4.: PRAZNIK DELA — zakaj in od kdaj praznujemo 1. maj 779. 5.: UPOR NA LADJI SCT. GEORG — ponovitev oddaje o uporu v Boki Kotorski 14715. 5.: DRUŽBA, KI V NJEJ ŽIVIMO — tretja oddaja 21723. 5.: MICHELANGELO BU-ONARROTI — življenje in delo 28730. 5.: ČRNA CELINA IZ ČRNIH DNI — o Afriki in najnovejših dogodkih na tem kontinentu 476. 6.: SKRIVNOSTNI SVET ATOMOV — o atomih 11713. 6.: ZEMLJA SKOZI MILIJONE LET — iz sveta kamenin Ta preprosta kitica nam utegne na zgoščen način predočiti vso silne življenjsko stisko prvega slovenske« ga pesnika — umetnika doktorja Franceta Prešerna. Ta stiska se je porodila iz začet* nega upanja, v katerem je Prešereijf začel svojo življenjsko in umetniško pot, upanja, da bo lahko uresni-* čil tri svoje ideale: o pravičnejši družbeni ureditvi, ki bo spoštovali in nagrajevala človekove napore po njegovih zaslugah; o zvesti in trajji ni ljubezni, ki bo pesniku zdravili in blažila življenjske poraze; in 6 skupnosti slovenskega naroda, ki tK} prenehal biti majhen, neizobražen iri zaničevan in se bo enakopravno uvr-; stil med druge, večje narode. Pesnik je upal, da se mu bodo uresničili ti ideali, pa kakor je upalj tako ga je vse bolj obdajal strah, da se muVipanje ne bo izpolnilo: Sem dolgo upal in se bal... 1 In ko se je v življenjskem boju izkazalo, da je pesnikov strah upravičen in da njegovi upi ne bodo uresničeni, je bil pesnik prisiljen' opustiti tako upanje, kot tudi strahj saj je tudi strah zdaj brez pomena;.; Slovo sem upu, strahu dal. Od dolgotrajnega napora in prizadevanja, od bojev in porazov ja postalo pesnikovo srce popolnoma prazno, brez čustev, niti srečno niti nesrečno. Srce je prazno, srečno ni. Ker pa se pesnik zaveda, da mo-; ra na svoji življenjski poti vztrajati) da mora kljub porazom bojevati svoj boj do konca, da ga čakajo še neizpolnjene naloge, zato si zopet želi nazaj tisti čas, ko je še upal in se bal, kajti prav to upanje in ta strah sta tisti čustvi, ki mu omogočata pa-dalnje prizadevanje, pa najsi bo pri tem njegovo življenje še tako težko in nesrečno. Nazaj si up in strah želi. Med odpovedjo, pa zopetnim upanjem in strahom je nihalo življenje prvega slovenskega pesnika-umetru-ka, umetnika, ki je povezal svojo osebno nesrečo z nesrečo svoje domovine in je ustvarjal za družboj ki je še ni bilo in ki bi šele morala nastati. Med odpovedjo, upanjem in strahom je tudi omagal. Naš oris Prešernove podobe se začne s prizorom v domačem družinskem krogu, »pri Ribiču«. Ko potem črtamo težko pot prvega resničnega slovenskega umetnika, ga skušamo osvetliti z nekaj prizori (Prešeren in Čop v časti slovesa od mladosti, Primčevka in hči Julija v soboto sveto, ko vabi molit božji grob kristjan) in nekaj najpomembnejših pesmi. Podobo končujemo s sodbo Josipa Stritarja, ki je prvi razkril pravo vrednost Prešernovih pesmi: Nižja stopnja: »Ko bi sklical narode pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti, kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike, smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi Prešernove poezije.« 9. februarja ob 14.05 II. program 10. februarja ob 8.55 1, program Višja stopnja: 13. februarja ob 14.05 H. program 15. februarja ob 8.55 I. program SKLADATELJI ROMANTIKE FEBRUAR SE PREDSTAVLJA Le kaj bi nam o sebi povedal februar, ko bi mu bilo dano stopiti pred nas v toplih obloženih škornjih, z razprtim kožuhom, s kučmo, potisnjeno proti zatilju in z zdravo rdečico na obrazu? »Takole«, bi dejal, »prav zmrznjene sorte nisem več, razen ponoči kje visoko v hribih. A ne zanašajte se na to, kar govorim. Utegnem vas presenetiti s kakšnim mrzlim in snežnim tednom, da bo vse škripalo. Še sem ves zimski in ni mi veliko do tega, da bi zaostajal za januarjem. Raje sem podoben njemu kot pa svojemu starejšemu bratu marcu.« A prepustimo personifikacije oddaji, ki bo predstavila februar in njegove značilnosti. Mednje sodi seveda v prvi vrsti vztrajanje zime v naših krajih. Še bo snežilo, še bo pihala burja, še bodo ledenela tla pod nogami, še bo pokalo drevje od mraza in tudi ledene sVsže bodo visele s streh. Torej nam ne preostane drugega, kot da oddajo še enkrat obarvamo z belo zimsko patino. Posebno pozornost bo treba posvetiti živalim, Id prezimujejo na prostem. Temu smo se ob predstavitvi januarja namenoma izognili — tokrat bomo živalim v snegu posvetili še prav posebno mesto v oddaji. Janko in Vsevid, ki. želita zvedeti največ, kar je zvedeti mogoče, si bosta ogledala, kako se živali hranijo, kje prezimujejo in kako se izogibajo zimskim nevšečnostim. Seveda se bosta — skupaj s poslušalci — tudi vrnila v šolske klopi in se vnovič lotila prijetno-nepri-jetnih šolskih opravil.. Vsaj Janko bo lepo zagorel v obraz in marsikaj bo vedel povedati o tem, kako je preživel zimske počitnice. Sicer pa bo v šoli prvi teden po vnovičnem začetku pouka kar se da zanimivo. Pripraviti bo treba proslavo ob Prešernovem dnevu, ki je slovenski kulturni praznik. O Janku ne trdimo dvakrat, da bo prvič kaj več zvedel o našem največjem pesniku, pa sploh o tem, kaj je poezija. Nato bodo minevali dnevi, februarski dnevi, kakršni pač so, in mesec se bo pričel iztekati. Tik pred slovesom pa poj demo slavit Pusta. V oddaji bo skušal biti pustni torek kar se da vesel in šegav. Zakaj tudi ^ne?! Menda ni otroka, ki bi mu pustno slavje ne bilo nič mar. Naposled pride februar po slovo. Vendar se bo letos poslovil na poseben način: z dnevom več. Spregovoriti bo torej treba o prestopnem letu, predvsem o tem, kje je njegov izvir. In poiskali bomo seveda koga, ki je bil rojen kdaj pred osmimi leti 29. februarja, da mu bomo čestitali k drugemu rojstnemu dnevu. Nič ne pomaga februar bo vesel in zanimiv. Upajmo, da oddaja tudi. Umetnost je brez dvoma zrcalo časa, podoba družbenega razvoja in rezultat človekovega duhovnega razvoja. Zato ni čudno, če v razvoju umetnosti naletimo na izrazite prelomnice, ko na temeljih tradicije vzklijejo novi umetnostni nazori, iz katerih črpa umetnik snov za nove, popolnejše oblike in stvaritve. Takšna prelomnica se nam odkrije tudi v glasbeni umetnosti 19. stoletja. Novo umetnostno smer — romantiko — je napovedal že Ludvig van Beethoven v svoji šesti simfoniji, imenovani Pastoralna. Za romantičnega skladatelja je bilo značilno, da je na široko odprl vrata svojemu čustvovanju, ki je bilo v klasični umetnosti vendarle še omejeno v stroga načela sonate, simfonije in drugih značilnih klasicističnih oblik. Razumljivo je, da se romantični skladatelj ni mogel več zadovoljiti s .sicer popolnimi in preizkušenimi glasbenimi oblikami. Po eni strani je sicer še vedno gradil na klasicističnih tradicijah: simfonija ima še vedno sonatno obliko, le da so njeni obrisi in strogo oblikovani deli zdaj zabrisani s pisanostjo zvočnih barv in čustveno razgibano melodijo. Prav tako kot obliko je romantično čustvovanje spreminjalo tudi izrM-na sredstva. Svoja razpoloženja in vtise je umetnik začel izražati tudi v kratkih oblikah. Te so bile številnim romantičnim skladateljem posebno pri srcu, saj se je v 19. stoletju ob širše zasnovanih oblikah Nižja stopnja: (simfoniji in koncertu) razvila predvsem mala oblika. Odsev otožnosti in zasanjanosti so izrazito elegične skladbe: elegija, romanca in nokturno. Epično zasnovane skladbe so dobile naslove kot noveleta, balada, legenda, idila. Med najpomembnejšimi romantičnimi glasbenimi oblikami pa je brez dvoma samospev. Vrsta romantičnih skladateljev je svoje najlepše stvaritve izoblikovala prav na področju solistične pesmi. Eden prvih je Franz Schubert. Njemu je sledil Robert Schumann. Bil je izrazit lirik, ki se je rad zatekal predvsem v oblikovanje razpoloženjske glasbene govorice. Schumann se je kot izvrsten pianist veliko ukvarjal s problemi klavirske igre in na tem področju ustvaril vrsto umetniško popolnih del. Medtem ko sta Schubert in Schumann predstavnika nemške romantike, je največji mojster glasbene miniature v minulem stoletju Poljak Frederik Chopin. Stoji v prvi vrsti slovanskih skladateljev, ki so s svojo svežino in samoniklostjo posegli v evropsko glasbeno kulturo 19. stoletja. V radijski šolski uri se bomo torej srečali predvsem s skladatelji glasbene romantike, ki so ustvarjali na področju manjših, kratkih glas-' benih oblik, saj se prav v njih skriva bistvo romantičnega glasbenega sloga. 16. februarja ob 14.95 II. program 17. februarja ob 8.55 1. program ZAKAJ Sl JE MUCA UMAZALA TAČKO Srednja stopnja: Naslov je vsekakor nekoliko nenavaden za oddajo, ki želi šolarjem pomagati pri pravopisnih tegobah. Nekateri poslušalci se oddaje morebiti še spominjajo, bila je namreč 13. februarja ob 8.55 I. program 14. februarja ob 14.15 II. program MISLI SO KOT PTICE To je oddaja o mladinskem pisatelju Stevanu Bulajiču. Naš načrt, da bi predstavili šolarjem poleg slovenskih mladinskih pisateljev tudi nekaj pisateljev drugih jugoslovanskih narodnosti, počasi uresničujemo. Osnova, na kateri izbiramo jugoslovanske avtorje, ki jih želimo predstaviti, so njihova dela, prevedena v slovenščino. Tako si pač lahko otrok sam poišče dela, ki jih v oddaji omenimo ali pa celo delo predvajamo. Šolarji bodo lahko našli v knjižnici povest Steva Bulajiča »Krilata karavana«, ki je ena njegovih najlepših stvaritev za mladino. V njej opisuje življenje v naravi, ki se ga tako živo spominja iz svojih otroških let in ki ga je pozneje še globlje doživljal in opazoval. V njej nam opisuje življenje jate divjih gosi, ki živijo v polarnih krajih, na jesen pa se selijo na jug. Glavne osebe v povesti so ptice, a od vseh se loči močni gosak, previdni in izkušeni vodja Gek. Avtorica naše oddaje, Neža Mau-rerjeva, je želela obiskati pisatelja, da bi nam lahko posredovala še njegovo živo besedo, pozneje je spoznala, da srečati pisatelja Bulajiča ni lahko. Danes je v Zagrebu, jutri v Sarajevu, pojutrišnjem v Zgornjem Vakufu — tam dela pravkar skupaj s svojim bratom Veljkom Bulajičem film »Bitka na Neretvi«. Doslej je sodeloval pri vseh filmih svojega brata. Pomagal je pisati tudi scenarij za film »Kozara«, ki si ga je marsikdo izmed šolske mladine tudi ogledal. Stevan Bulajič se je rodil leta 1926 v črnogorski vasi Vilus. Tam je preživel le svoja otroška leta. Takrat je bil zelo navezan na deda in s seboj nosi njegove najlepše pripovedke. (Napisal jih je v knjigi: Moj ded lovec.) Ko je odšel v šolo, se je od dedove hiše in rojstne vasi poslovil. Bil je še deček, ko se je leta 1941 pričela druga svetovna vojna. Z bratom sta odšla v partizane. Bil je skojevec in hraber borec. Med vojno je napisal svojo prvo pesem. Iz spominov na narodnoosvobodilno vojno pa je nastala tudi knjiga »Šestdesetorica«. Junaki povesti so bili otroci, ki so v vojni osiroteli. Opiše nam dom vojnih sirot. Odlomek iz te knjige bomo v oddaji slišali. Slišali bomo tudi odlomek iz povesti »Krilata karavana«. Naslovi njegovih del so še: »Iz-vidači vidrinog jezera«, »Zemlja bez batina«, »Putovanje bez dnev-nog reda«, »Nebeški mornar«, »Lov do mora«. že na sporedu radijske šole. Ker smo dobili nanjo lepo število pohvalnih ocen, zlasti po metodični plati, smo sklenili, da jo ponovno vključimo v program. Imena pišemo z veliko začetnico — izve otrok v prvem razredu; in potem si to pravilo ponavlja in utrjuje z mnogimi vajami leto za letom — pa gre vendarle še tam v četrtem razredu marsikdaj kaj jnarobe. Morebiti bo tale zgodba o muci. ki si je umazala tačko, pomagala, da se bodo šolarčki pravočasno spomnili, da pišemo imena z veliko začetnico. Polonca je morala napisati za domačo nalogo pet stavkov o igračah, o svojih igračah. Zložila si jih je na kup in končno izbrala medvedka Miho, muco Lizo in pajaca Jakca. Pisala bo o teh treh, en stavek bo porabila, da predstavi sebe, enega pa za sklep. Polonca piše in piše, vsa zadovoljna, da ji misel lepo teče. Na Višja stopnja: velike črke v začetku stavka se še spomni, pri imenih pa na pravilo navadno pozabi, samo »Polonca« piše z veliko. Naloga je napisana. Polonca steče na kratek obisk k prijateljici. Ko ostanejo igračke same — pa se začne. Muca in pajac uživata v lepih besedah, ki jih je Polonca napisala o njiju, medvedek pa godrnja. Celo sprejo se, potem pa medved vendarle dokaže Polončino malomarnost: imena so pisana z malo začetnico. Kako pomagati? Muca . se domisli: s tačko zbriše napačne začetnice in tako ostanejo v nalogi besede: iha, iza in akec. Polonca se vrne, hoče se postaviti pred mamo z dobro nalogo, a vsa osupla obstane. Sledi jok: kdo je to storil? Ona ne, mama ne — muca ima črnilo na tački! Polonca pravi, da ne bo poslej nikoli pozabila pisati imen z veliko začetnico. 20. februarja ob 14.05 II. program 22. februarja ob 8.55 I. program ISAAC NEVVTON V letošnji program radijske šole za višjo stopnjo smo po dolgem času spet vldjučili vrsto oddaj o slavnih možeh, predvsem znanstvenikih in umetnikih, ki so s svojim genijem in delom dali pečat neki dobi, razširili obzorja človeškega znanja ali pa odkrili novo, nesluteno lepoto. Namen teh oddaj je, strogo šolsko gledano, dati otrokom svetle zglede teh velikanov duha, pokazati, kako so rasli in se razvijali, s čim vse so se morali boriti in kaj jim dolgujemo. To pa, zaradi česar so ti možje veliki, sodi v večini primerov tudi v program šolskega pouka. Prva oddaja je bila namreč o Charlesu Darwinu, to drugo pa smo posvetili velikemu angleškemu matematiku, fiziku in astronomu Isaacu Newto-nu, ki je z Galileom utemeljitelj sodobne fizike. Srednja stopnja: 20. februarja ob 8.55 L proj 21. februarja ob 14.05 II. BUCKOVA pesem (Janez Bitenc) Janez Bitenc BOGOVI IN GROBOVI Na naši stopnji radijske šole še ne moremo govoriti otroku strogo zgodovinsko o naših krajih in ljudeh, lahko pa jim vendarle zelo preprosto pripovedujemo stare zgodbe, iz katerih se jim počasi odpira pogled v preteklost. Tako bi radi v oddaji Grobovi in bogovi šolarjem v 4. in 5. razredu osemletke najbolj preprosto pojasnili nekaj pojmov iz arheologije in etnografije. Izhajali bi iz najdb v starih grobovih, ki so nudili arheologom možnost objavljati podobe . iz življenja v pradavnih časih, ko so bili ljudje še docela neuki. Bali so se svojih mrličev, zato so jih zvezovali in jih tako skrčene pokopavali, da ne bi vstali iz groba. V grob so polagali rajnikov nakit, orožje in hrano. Verovali so, da se duh vrača v grob k svojemu telesu in sta mu zato potrebni jed in pijača. V poznejših razdobjih so ljudje mrtve sežigali, pepel pa zbirali v velike glinaste vrče. Prav v grobovih z okostnjaki najdemo največ odgovorov na vprašanja vere in na predstave o smrti. Živinorejska^ in poljedelska plemena so vedela, da uspeh živine in letine ni odvisen le od dela, temveč tudi od sonca, vlage in letnih časov. Mislili so, da te naravne pojave uravnavajo bogovi — Sonce, Nebo, Blisk — zato so jim prinašali darove. Prepričani so bili, da so bogovi duhovi, ki so se z zemlje odmaknili v nebo. Bogovom so začeli postavljati žrtvenike in svetišča. Zaradi slabosti, strahu in neznanja je nastala vera. Poleg vere so še vraže; nekatere so ostale do danes. Tudi teh se bomo v naši oddaji spomnili in nekatere opisali. Menimo, da bo oddaja po vsebini še posebej primerna za podeželsko mladino, seveda pa bo tudi zanimala mestne otroke. Oddajo nam je napisala Joža Zagorc. 'Višja stopnja: 27. februarja ob 14.05 II. program 29. februarja ob 8.55 I. program NINA NA CEV LOMU »Nina na Cejlonu« je naslov izredno lepega potopisa za otroke izpod peresa pisateljice Nade Kraigherjeve. Prevesti' ga v radiofonsko obliko in pri tem ohraniti ves njegov čar, je povsem nemogoče, med drugim tudi zaradi skopo odmerjenega časa, vendar pa je namen te šolske ure zgolj čimbolj plastično predstaviti Cejlon. O njem navaja pisateljica na koncu svoje knjige naslednje podatke: Cejlon je kar precej velik otok. Ne mogli bi ga primerjati z otoki, kamor hodimo navadno na počitnice, saj ima 64.594 km- površine — to pa je toliko kakor četrtina cele Jugoslavije! In tega ne smemo pozabiti. Nina vseeno misli, da hribi pa le niso tako zelo drugačni... » In niso. Dobro smo videli iz letala hribovite predele okrog mesteca Kandi in precej ugotovili, da nekatere gore niso dosti nižje od našega Triglava. PIDURUTALAGALA je na primer visok 2664 m! No, vidiš, pravi Nina. Pa svoj Bled imajo ... Imajo. Svojo Gorenjsko z Bledom v sredini. Dolenjsko pa bi nemara predstavljal širok obalni pas na jugu in jugozahodu... Čeprav, v glavnem, je večji del otroka vendarle valovita ravnina z nižjim gričevjem. Gorski masiv je le v sredini otoka. Tam se tudi rodijo mogočne cejlonske reke (GANGA ali OJA se jim reče). Kratke so in glasno hrumeče. Kaj dolgih sploh ni? Najdaljša MAHAVELI GANGA, ki meri 330 km in je približno trikrat krajša od naše najdaljše reke, ki je ... ... Sava. V dobi deževja — in doba mon-suma traja od sredine maja pa do konca julija — nabreknejo reke čez vse mere, kipijo in bruhajo vodo, da se preliva in razliva daleč naokrog. Ce je vode dovolj, je v deželi blagostanje, če pa je je preveč, so same poplave in nesreče. Mokri predel otoka obsega le dve petini vse površine. In na . tem prostoru živita dve tretjini vsega prebivalstva, ki ga je toliko, kolikor polovica ljudi v Jugoslaviji (vsaj 1954. leta je to bilo še zelo res — 8,338.000). In drugi? Ostala tretjina ljudi pa živi udobno, a revno na treh petinah otoka. Nina ne razume dobro ... Čeprav ni kaj razumeti. Večji del otoka obsega pač suho področje (severni, vzhodni in jugovzhodni del), a brez vode; čeprav je- dovolj prostora, življenje ni kaj prida. To področje je torej zelo redko naseljeno. Tudi samo 27 prebivalcev na km2. Manjši del otoka pa, tisti, ki ima dovolj padavin, tj. sredina, jugozahod in jug, ta pa je dobro naseljen. Se preveč. Ponekod smo našteli celo 870 ljudi na km2, tako zelo so tam na tesnem! Prav sami ste jih našteli, sprašuje Ninica in kotički ust ji spet lezejo navzgor ... sami, sami? Tako. In ker ti je zdaj jasno, pa pojdimo naprej. Otok leži med 5" 55' in G0 51' severno od ekvatorja in 79° 41' in 81° 54' vzhodno od Greenrvicha. Vse to pa pomeni, da pripada coni ekvatorja in da ima tropsko podnebje. Na vzhodu do 38° C, okrog Kolomba pa ŽS0 C. Vroče in vlažno. V hribih pa hladno. To Nina ve, ker so nam v Nuvari Elji morali zakuriti peč. Ne ve pa, da na Cejlonu ne poznajo letnih časov. Na Cejlonu imajo samo dobo deževja (monsuma) in čas brez dežja. In čeprav je v dobi velikega deževja še preveč vode, je na Cejlonu vedno premalo pitne. In čeprav ima otok 1000 km dolgo obalo, je kaj malo priložnosti za kopanje. Zakaj obala pada strmo v morje in visoki valovi Indijskega oceana neovirano bijejo v skale. Med najbolj južno točko Cejlona in južnim tečajem ni niti koščka kopne zemlje več. f & P £ to M-m tj Se^m. ie jeti, d-ror-ivi.. -npr-čiTt v^e-tej Ao-bi'e £u. - ck* : ro - l}e Ho-fJo., CVtVf iC-nv ;*-*=- u**- y v J c. “ w u — j 3.7 ■'R.o.cd-VcL.m -meh ocUacem. smeh se Ven -po - t-o - erij A ko. - d-ctr -pr i -cLetn k Vam. zavonekomiao-c-tn, S sa.~ "bo no-sinn -meja, v njem- ke - re-n. ^meTi. e/rtj c-i-tif &in.f cilij cittd- h-u-men e-e — kict. . 23. februarja ob 14.05 n. program Nižja stopnja: 24. februarja ob 8.55 I. program POJTE Z NAMI... To je pesem dvornega norčka Bučka, ki je poleg prijazne princeske Lije edini svetal žarek na imenitnem starem dvoru. Ce ne bi bilo Bučka, bi se nadležen cesar, dvorjani in dvorjanke, paži in kuharice, lovci in gonjači tako obdelovali med seboj, da bi lepega dne od mogočnega gradu ne ostalo nič drugega kot bogate sobane in puste sive stene, brez življenja. Tako pa je bil tu Bučko s svojo veselo pesmijo, ki je. kot bi pihnil, razpodila zlovešče temne oblake in vsejala med grajske prepirljivce prijazno, toplo besedo, smeh in dobro voljo. Cesarju se je zaradi tega Bučko tako prikupil, da mu je dal za ženo svojo edinko, princesko Lijo. Ko pa je stari cesar umrl, je zavladal Bučko — in vsi, ki so živeli takrat, vedo povedati, da dežela še ni imela tako pametnega, pravičnega in veselega vladarja. Nižja stopnja: 1. marca ob 14.05 II. program 2. marca ob 8.55 I. program MAREC SE PREDSTAVLJA Marec nam prinese pomlad. Ne še tisto pravo, o kakršni sanjamo in ki jo opevajo najlepše vseh pesmi na svetu. Človek bi dejal: marčna pomlad je še nekam formalna. In vendarle je. In oddaja, ki pidpove-duje o marcu, se ji ne more izogniti. Dan se izenači z nočjo, ali natančneje: svetloba prične spodrivati temo. Ta velika tekma med obema pa je tolikanj zanimiva, da se ji naša znanca Janko in Vsevid v svojih pogovorih in popotovanjih seveda ne bosta smela izogniti. In nič strahu: ne bosta se ji. Sicer pa bo marec spremenjen v eno samo odjugo, ki ji bodo kljubovale edinole planinske višave. Tja se v zgodnjepomladanskih dneh zatečejo najbolj vneti smučarji. Janko pojde seveda z njimi, ker tak ta neugnani fant pač mora biti. Podrobno pa si ogleda tudi posledice odjuge v dolinah. Tu pa tam se bodo travniki spremenili v jezera. Reke bodo poplavljale. Kmetje bodo vznemirjeni, boječ se, da jim narasle vode ne odnesejo zemlje. V elek- trarnah bodo bolj veseli: vode se bodo stekale v velika akumulacijska jezera in polnile zalogo, ki bo prišla še posebej prav v poletnem sušnem obdobju,- Izpod tajajočega se snega bodo že na gosto pronicali telohovi cvetovi. Na kopnih prisojnih pobočjih se bodo prikazali prvi šopki trobentic. In tudi zvončki bodo veselo pokukali pod vsak dan toplejše zgodnjepomladansko nebo. Janko bo vnet tudi tokrat, ko bo veljalo prinesti prve šopke pomladanskega cvetja domov ali v šolo. Še prej pa mu bomo potisnili v roke šopek 8. marca ob dnevu žena, ko bo moral obdariti svojo mamica Za spremembo bo tokrat on darovalec in ona slavljenka, saj je sicer zmerom, tako rekoč vse leto obratno. Sicer pa mu bo pri vsem pomagal njegov zvesti Vsevid, tako da ni nobene nevarnosti, da se ne bi skupaj — in še ob naši pomoči vrhu vsega---prebila skozi malce utrud- ljive, a zato nič manj lepe marčevske tedne. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE KOMENDA-MOSTE x Moste št. 40, p. Komenda RAZPISUJE delovno mesto 9 RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še pogoje iz 20. čl. statuta, in sicer: — da ima visoko izobrazbo in 6 let pedagoške prakse; — da ima višjo izobrazbo in 8 let pedagoške prakse; — da ima srednjo izobrazbo in 10 let pedagoške prakse; — da ima pedagoške in organizacijske sposobnosti. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji v roku 15 dni po objavi razpisa. Stanovanje ni zagotovljena Srednja stopnja: 27. februarja ob 8.55 I. program 28. februarja ob 14.05 II. program IGRAJMO SE ODMEV Oddaja želi prikazati enega od manj znanih metodičnih postopkov, ki jih zahteva sodobni glasbeni pouk. Izhodišče je igra odmeva — ponavljanje glasbenih celot v obliki posnemanja. Igra odmeva, ki lahko nastopa tako v ritmičnem kakor v melodičnem delu, bo tokrat prikazana le v melodični obliki. Pomembna je za vse nadaljnje sistematično glasbeno delo, saj pomeni po ritmični obdelavi besedil in petju pesmi prvo abstrakcijo kot pripravo za zavestno opazovanje glasbenih pojavov. Sili k dojemanju in podajanju glasbenih celot, razvija glasbeni spomin, pripravlja glasbeni narek, lahko pa je tudi ena od oblik učenja nove pesmi. Igra odmeva razen tega, kakor bo pokazala tudi naša oddaja, neposredno vodi v igro vprašanje — odgovor. To je ena najpreprostejših oblik otrokove lastne ustvarjalnosti, ki razvija smisel za glasbeno oblikovanje in polagoma vodi do širših glasbenih oblik. V oddajo bo vključena znana uspavanka Nina, nana ni, zaspi, otrok, zaspi, ki se bo s preprosto instrumentalno spremljavo in z uporabo poprej pridobljenih otroških ustvarjalnih poskusov razrasla v širšo glasbeno obliko. Lahki glasbeni primeri in majhna instrumentalna zasedba zagotavljajo izvedljivost tudi v skromnejših razmerah. Srednja stopnja: 5. marca ob 8.55 I. program 6. marca ob 14.05 II. program NARODI JUGOSLAVIJE Nekje, med bosanskimi hribi, v zgodovinskem mestecu Jajce, se je rodila naša nova, skupna Jugoslavija. Rodila se je v času, ko so se njeni narodi, ramo ob rami, od Triglava do Djevdjelije borili s premočnim in dobro oboroženim sovražnikom in umirali kot borci za svobodo. Šest plamenic v grbu, obdanim z žitnim klasjem, združuje od tedaj Črnogorce, Hrvate, Makedonce, Slovence in Srbe v šestih republikah — Bosni in Hercegovini, Črni gori, Hrvatski, Makedomji, Sloveniji in Srbiji. In prav tako združuje narodnostne manjšine Šiptarjev, Madžarov, Turkov, Bolgarov, Romunov, Slovakov, Italijanov ... Res smo si različni po navadah, kako živimo, po starih običajih, pa vendar imamo toliko skupnega in toliko podobnega. Saj bi naš šolski "nzred lahko bil prav tako nekje v Beogradu, Nikšiču ali Sarajevu. Učimo se iste poštevanke, recitiramo pesmi, le vsak v svojem jeziku. In materinščina je njim makedonščina ali srbohrvaščina, nam pa slovenščina. Če prisluhnemo makedonskemu in srbohrvatskemu jeziku, lahko ugotovimo, da so nam blizu. Osiveli stari pajdaš je doma pod Galičnikom, meh iz kozje kože in dve piščali nosi s seboj — iz piščali izvablja kristalno čiste glasove — morda pesmi za makedonsko oro ali za svatovsko slavje. Na Jadranu se ribiči ob sončnem zatonu odpravljajo z ladjami na ribolov. Pesem ob zvokih kitare odnašajo srebrni valovi. Mirno morje in bogato žetev rib jim želimo. Tudi na drugi, severni ravnini, spremlja pesem žetev. Banat, Slavonija s svojimi prostranimi polji rumenega klasja pšenice — in bogata, kakor polja, so bogato nabrana krila deklet in žena. Z živopisnim vezom so svojo obleko prepredle, da bi bile čim lepše za svečan ples. — Tako se utrinjajo slike pred nami, če pomislimo na našo domovino. V oddaji »Narodi Jugoslavije« — vam jih bo posredovala Boža Sma-gur. Višja stopnja: 5. marca ob 14.05 II. program 7. marca ob 8.55 I. program PISATELJ BRATKO KREFT V nadaljevanju ciklusa o slovenskih pesnikih in pisateljih, ki so nastopili ali pa se uveljavili v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, smo. tokrat posvetili posebno oddajo akademiku dr. Bratku Kreftu, novelistu, romanopiscu, esejistu in prvemu dramatiku za Cankarjem, ki si je osvojil občinstvo. Kreft spada med prve slovenske marksistične publiciste, kot režiser pa se je veliko ukvarjal z gledališkimi vprašanji, tako teoretično kot praktično, in se uveljavil kot najboljši slovenski gledališki strokovnjak. Pred vojno je režiral na delavskih odrih in v Narodnem gledališču v Ljubljani, po vojni pa je bil dramaturg in režiser SNG. Oddaja bo pripravljena po več ali manj ustaljenem konceptu tovrstnih oddaj, tako da bodo ob pisateljevem življenjepisu podani tudi odlomki iz njegovih najboljših ali najbolj popularnih del (dramskih iger Kreatur^ in Kranjski komedijanti, romana Človek mrtvaških lobanj) pa tudi iz krajših del, predvsem iz njegove publicistike. Oddajo je pripravil France Vurnik. Srednja stopnja: 12. marca ob 8.55 I. program 13. marca ob 14.05 II. program OBISK PRI FRANCETU BEVKU Srečanje s pisateljem Francetom Bevkom je vselej prijetno doživetje. ' Zadovoljen in nasmejan, dobrodušno meri svet izpod košatih obrvi. Dolga človeška in pisateljeva pot je za njim, veliko grenkih ur, pa tudi svetlih spominov, a zdi se, ko da je življenje gledal samo z lepe strani, tako dobre so njegove oči. Ali pa so dobre prav zato, ker so videle tudi veliko hudega in so potemtakem še bolj vesele novega življenja. France Bevk, rojen leta 1890 v Zakojci pri Cerknem, je najplodo-vitejši slovenski pisatelj, saj je napisal blizu sto knjig, pesmi, novel, črtic, zgodovinskih ter sodobnih povesti in romanov, potopisov, spominov in mladinskih pesmi in povesti. Naša oddaja bo govorila prav o tem zadnjem njegovem delu, o njem kot mladinskem književniku. Višja stopnja: Tatič, Lukec in njegov škorec^ Jagoda, Pastirci, Tonček in še vrsta mladini namenjenih knjig je napravila Bevka za enega najbolj priljubljenih mladinskih pisateljev v slovenski literaturi. Bevk dobro pozna otroški svet, približa se mu in ga pritegne s čudovitimi zgodbami, ki so velikokrat spomini na lastna otroška leta. In z modrostjo dolgih let in razgibanega življenja neopazno uči mladega bralca ter ga hkrati zabava s svojimi mladostnimi doživetji, s katerim ponuja mladini življenjsko resnico in prijeten smeh* neko spoznanje in podobo, ob kateri se mora mladi človek zamisliti. V tej oddaji pa bomo Bevka predstavili tudi kot človeka in zaprosili ga bomo, da’ sam spregovori o svojem delu, pa morebiti da tudi sam kaj prebere. 12. marca ob 14.05 II. program 14. marca ob 8.55 I. program DUŠANOV ZAKONIK Nižja stopnja: Dušanov zakonik, najvažnejši zakon fevdalne Srbije, je bil proglašen 21. maja 1349. Razen sestava državnega zbora, ki je sprejel ta zakon, ni znano, kako so ga pripravljali, kdo je sodeloval pri njegovem sestavljanju in podobno. Nekaj let pozneje — 1354 — so ga na podobnem državnem zboru izpopolnili še z novimi določbami. Predvsem pa velja poudariti, da izvirnika Dušanovega zakonika ni — izgubil se je. Kot rečeno, je bil Dušanov zakonik proglašen na omenjenih dveh zborih, kajti drugega načina objavljanja takrat ni bilo. Kdor pa je hotel ta zakonik uporabljati, si je moral oskrbeti njegov prepis. Ti so razumljivo bili večkrat prepisani in tako se je ohranilo 20 prepisov iz- 8. marca ob 14.05 II. program 9. marca ob 8.55 I. program GARAŽARJEVA MAMA Prav na dan žena pade letos naša oddaja, zato nas že datum obvezuje, da mu posvetimo spomin, mimo tega, da gotovo ne bo razrednega kolektiva, ki mu programirana zgodba ne bi bila dobrodošla ilustracija k razgovorom in. k proslavi. Vsebina oddaje: V staro garažo kraj vasi se je pred meseci vselila ženska iz mesta. Vsa vaška otročad se je jezila nanjo, saj je bila ta garaža dotlej njeno najljubše igrišče. Nagajali so Jamnikovi, kjer so le mo,gli. Zlasti Jurek jo je vztrajno zasledoval. Bil je bister fant, prebral je vse knjige, ki so mu prišle pod roke, prav zato pa je imel zelo bujno domišljijo in ta ga je marsikdaj zapeljala v hude škripce in zmote. Tudi z Garažarico — tako so krstili Jamnikovo, je bilo tako. Ko je opazil, da hodi ženska vse dni po samotnih gozdnih poteh in da sprašuje ljudi o vsem mogočem, zlasti o partizanih, kdaj in kje so se med vojno tolkli v bližini vasi, jo je proglasil za špijohko. Otroci so se je začeli bati in tudi odrasli so se je izogibali — češ: če je otroci ne marajo, gotovo ne more biti kaj prida. Nekega dne pa je Jurek, v želji, da bi razkrinkal vohunko, prisluškoval pod oknom garaže in tako zvedel, da hodi Garažarica zato po gozdovih, ker išče grob svoje hčerke — partizanke, ki je padla, tako je vsaj ženska mislila, nekje v okolici vasi. Jureka je bilo zelo sram, da je ubogo, osamelo ženo tako grdo in krivično obdolžil. Ker pa je bil dober fant, je priznal svojo zmoto in jo popravil. Za 8. marec so otroci pripravili Garažarjevi mami lepo presenečenje in ji čestitali za praznik žena. Sprejeli so jo za svojo. In v zameno za izgubljeno hčerko je dobila zdaj Jamnikova cel kup vaških otrok, ki so jo imeli radi in so skrbeli, da ni bila nikoli več žalostna in sama. gubljenega izvirnika, ki pa so bili med seboj bolj ali manj različni. Prepisovalci pač niso natančno upoštevali izvirnika oziroma prepisa, prikrojevali pa so ga tudi po željah tistega, ki je prepis naročil, ne da bi to motilo pravnoobvezno moč njegovih določil. Najstarejša prepisa, ki sta verjetno urejena po prvotnem zakoniku, so našli v Strugi ob Ohridskem jezeru in v Prizrenu, najmlajšega pa so našli okoli leta 1701 v Rakovcu na Fruški gori. Dušanov zakonik je bil sprejet v času največje gospodarske in politične moči srednjeveške srbske države kot posledica njenega dotedanjega razvoja. Več kot tretjina členov se nanaša na urejanje pravic in ugodnosti oziroma dolžnosti posameznih stanov in njihovih medsebojnih odnosov, prvi členi pa so sploh bili posvečeni cerkvi in duhovništvu. Iz določil zakonika spoznamo, da je imela zemljiška gospoda polno lastninsko pravico nad »otroci« (to. je sužnji) in pravico, imeti na svojih posestvih »sebre« (to je svobodne kmete) ter izkoriščati njihovo delovno silo. Za ista kazniva dejanja je Dušanov zakonik predvideval za gospodo blažje kazni kot za kmete in podobno. Z zgodovinskega stališča je Dušanov zakonik za tisti čas pompnil napredek, predvsem zato, ker je z uvedbo raznih ukrepov pomagal korak naprej pri premagovanju oziroma vsaj omejevanju fevdalne razdrobljenosti, pripomogel je k napredku srbske družbe, saj je bil to enoten zakon za vso državo itd. 15. marca ob 14.05 II. program 16. marca ob 8.55 I. program Nižja stopnja: POTOVANJE DANES, VČERAJ IN JUTRI Prvi del oddaje govori o hitrem in udobnem potovanju danes. Spoznamo dva znanca, ki se z letalom peljeta v tujino. Do Zagreba se seveda vozita v hitrem avtomobilu po avto cesti. Na letališču opazujeta vzletanje letal, čez nekaj časa pa se tudi sama vkrcata v letalo. Z letalom se vozita do Nemčije le eno uro — pa še v tem času dobita prigrizek. S službenega potovanja se vračata z vlakom, in sicer s spalnikom. Ob tem je prikazana udobnost takega načina potovanja. Drugi del oddaje govori o tem, kako so ljudje potovali nekoč. Razvoj pri cestnih vozilih je šel od pešačenja do vožnje v neudobnih kočijah. Ko pa so ljudje v kočije vgradili še bencinski motor, je nastal voz brez konj — avtomobil. Pri železnici se je pokazal razvoj le v večji udobnosti in hitrosti. Na koncu oddaje pa bomo pogledali še malo naprej in si predstavili, kako bomo potovali čez dvajset, trideset let. Avtor oddaje je ing. Tomaž Kalin. STRAN 1 Kritika šolstva »na splošno« ne upošteva doseženih rezultatov Nadaljevanje razgovora z direktorjem Zavoda za šolstvo SRS tov. Mirom Lužnikom TRETJE LETO »MALIH ŠOL« Kaj menite o problematiki nčnih načrtov — v zvezi z njimi vedno in vedno znova lahko beremo tudi v našem listu in slišimo ustrezne pripombe in kritike? (Vprašanje preobremenjenosti otrok in podobno.) Zastavljeno vprašanje vseka- vanj,a znanstvenega raziskovanja POTREBNO NEGOVANJE PRAVILNE DUHOVNE ELASTIČNOSTI IN VEDOŽELJNOSTI — TAKO PRI UČENCIH KOT PRI UČITELJIH Ekspanziven razvoj je vseka- praksi proučevali problem enot- jak dr. George Picht v svoji mo- . ■ —__i „ i _ < :. __x ~ i ~ tvt r* •? v. -5 rv rr v o T i t i r\ nomilri Irntncfunfi i 70— Še mesec dni in spet bodo zaživele trimesečne »male šele«, organizirane v okviru osnovnih šol ali vzgojno varstvenih zavodov. V »Mala šola« sicer zahteva določene materialne, kadrovske in prostorske pogoje, ki pa zagotovo niso tolikšni, da jih z nekaj ne in selektivne šole. Naj najprej navedem misli Torstona Husena, direktorja pedagoškega -inštituta iz Stockholma, ki v svoji razpravi »Prispevek raziskovalnega dela k reformi srednješolskega kor rezultat zavestnega vključe- -izobraževanja« med dragim na- kor ni niti nepomembno niti neobčutljivo in bi zaslužilo večjo pozornost, kot jo bo mogoče posvetiti v kratkem intervjuju. Nikakor ne bi upal trditi, da so sedanji osnovnošolski učni načrti prenatrpani, hiti da pri nobenem predmetu niso v določeni meri vzrok za preobremenjevanje učencev. Takšne sodbe si ne bi mogel dovoliti predvsem zaradi tega, ker problem preobremenjenosti osnovnošolskih otrok znanstveno ni raziskan ne z vidika deleža, ki ga ima pri preobremenjevanju sam učni načrt, ne glede ostalih činiteljev, ki s tem v zvezi nesporno nastopajo. Mnenja sem, da je v nekaterih dosedanjih prispevkih in razpravah o učnih načrtih ta element vse preveč iztrgan od vseh ostalih elementov, ki pogojujejo uspešen vzgojno-izobraževalni proces. Kakor imamo na eni strani med učiteljstvom odločne zagovornike teze o prenatrpanosti, pa nastopajb tudi drugi, kii nasprotno govore o nenehnem siromašenju vsebine učnih načrtov. Kdo ima prav? Opredelitev za in proti ni niti najmanj enostavna. Zavreči pa je treba misel, da so obstoječi učni načrti nastajali za zeleno v vse sfere našega ekonomskega in družbenega življenja in predstavlja nov kvaliteten in kvanti-teten element vsega sodobnega dogajanja. Tak napredek znanja in.njegova aplikacija omogočata Direktor zavoda za šolstvo Miro Lužnik s sistematičnimi napori in s posebnim instrumentarijem spodbujanje vedno novih in novih interesov in novih stališč. Ta napredek je v resnici postal objekt enega največjih investicijskih vaja: »V začetku svojega izvajanja sem poudaril, da se vsakdo, ki ga v selektivnem sistemu vprašate, strinja s principom enakih možnosti. Ta princip zahteva v praksi, da se v situaciji razpisa vrši selekcija samo na osnovi sposobnosti, ne glede na ekonomske in družbene, pogoje. A kateri so potem ti kriteriji »sposobnosti«? V večini primerov so to rezultati inteligenčnih testov, testov znanja, šolskih ocen in učiteljeve presoje. Toda, če te kriterije podrobneje proučimo, vidimo, kot so to že poudarili raziskovalci štiridesetih let v Chicagu, a kar je detaljno proučila tudi skupina sociologov v Angliji petdesetih let — da so ti kriteriji »obremenjeni« z družbenimi razrednimi faktorjf. Glede na to je bila selekcija pristranska in pokazalo se je, da je ta obremenitev toliko večja, kolikor hitreje se selekcija izvede.« Isti problem sta raziskovala v Franciji tudi Pier Bordie in Jean Cloud Passern leta 1964. Snemala sta socialno strukturo učencev v sedmem letu šolske obveznosti in nato v sedmem raz- nografiji o nemški katastrofi izobraževanja. Navedene misli sem želel poudariti predvsem zato, ker ideje o selektivni šoli pri nas ponovno oživljajo in pridobivajo svoje simpatizerje. Nisem tega mnenja, da bi pr. predmetniki in učni načrti naše osnovne šole ne doživeli nobenih korektur in dopolnitev, kakršenkoli korenit premik v smeri selektivne šole pa bi bil z znanstvenega vidika popolnoma neupravičen. Glede obsega učnega načrta in njegove interpretacije pa menim, da je njegovo uresničevanje prvenstveno odvisno od usposobljenosti sposobnosti in indentivnosti učitelja samega. S tem pa nikakor ne zanikam tudi ostalih objektivnih pogojev, od katerih prav tako v veliki meri zavisi kvaliteta vzgojno izobraževalnega procesa. Kakšne posledice bo imela v šolah uvedba deljenega delovnega časa? Ali se je zavod že kaj ukvarjal s tem vprašanjem? Gled na to, da sem na navedeno vprašanje obširneje odgovoril v februarski številki »Otrok in družina«, bi ob tej priložnosti le omenil, da bo zavod skupno s šolami in zavodi za prosvetno peda- svoji občasni obliki seveda, kar bre volje ne bi bilo mogoče mar-pomeni, da se bodo prihodnji šol- sikje ustvariti. Dogaja pa se, da skl novinci dvakrat ali trikrat na ti pogoji ponekod celo so, vendar teden zbrali k skupnim zaposlit- pa preprečuje razvoj »malih sol« vam, pri tem pa jih bodo vodile " ‘ ~ 0 10 ’7an učiteljice ali vzgojiteljice. Premagovali bodo prve težave, nekdaj težave prvošolcev. Samo »čisto« učenje (računanje in pisanje) bo ostalo ob strani, saj »mala šola« ni tista »prava«, za katero jo nekateri napak zamenjujejo. To je le vsestranska vzgoja z določeno kvaliteto — usposabljanja otrok za šolo. Kako so napredovale »male šole« v zadnjih letih, kje so najbolj zaživele in kakšne napake je mogoče opaziti pri njihovem delu? Podatke o tem nam je dala pedagoška svetovalka republiškega zavoda za šolstvo ANICA DOLANČEVA. Najprej nekaj številk, ki potrjujejo napredek: v letu 1965/66 je bilo v »malih šolah« na Slovenskem komaj okrog 100 otrok, v naslednjem šolskem letu pa je bilo pri osnovnih šolah organiziranih že 111 oddelkov s 3239 prihodnjimi šolskimi novinci, pri vzgojno varstvenih zavodih pa 31 odelkov s 1978 šolskimi novinci. Skupno je bilo torej v tem šolskem letu v 192 oddelkih »malih šol« 5217 otrok.- Poleg teh pa je bilo še okrog 3000 otrok — rednih oskrbovancev vzgojno varstvenih ustanov, ki so imeli organizirano podvigov moderne družbe, s či-mizo brez sodelovanja prakse. To mer je vplival na izredno pove-tnnenje lahko ovržejo številni Čanje specializacij na že tako vi- prosvetni delavci, ki so vestno in požrtvovalno spremljali osnutke učnih načrtov, nakazovali predloge za izboljšanje, dajali pobude za horizontalno in vertikalno povezanost snovi in istočasno preverjali, ali je v normalnih pogojih načrt možno uresničiti. Tako so bili učni načrti pred samim sprejemom v določenem obsegu že verificirani oz. soočeni s prakso. Posamezniki zamerijo sedanjim učnim načrtom, da so preširoko obdelani, drugi zopet menijo, da bi morali biti mnogo bolj okvirni, kajti bili naj ne bi bergle za šibke in strokovno slabo usposobljene učitelje, temveč skakalne palice za samoiniciativ- soko specializiranih področjih, prav tako pa postavil tudi zelo zahtevne naloge v odnosu na asimilacijo in organizacijo novega znanstvenega gradiva. Prav v tolikšno globino segajo vplivi oziroma učinki tudi na sam šolski sistem in s 'tem na celoten izobraževalni proces. Učni načrti šol morajo vsakokrat odražati najnovejše stanje znanja posameznih ved, kar pogojuje nepretrgano preverjanje učnega -gradiva, učnih knjig, priročnikov, pa tudi nadaljnjega izpopolnjevanja učiteljev, da bi tako usklajali snovno naraščanje znanja s psihofizičnimi zmogljivostmi otrok, hkrati pa registrirali tudi ustrezne spre- ne in pedagoško razgibane pro- membe pri njih. Problem se torej svetne delavce. Zopet dilema. Ni- rešuje v bistvu na dva načina, mam namena za vsako ceno bra- Razširja se učna snov, pri čemer niti učne načrte.iz vseh predme- predvidevamo gornjo mejo. za tov češ da nikjer niso mogoče njen obseg, ali pa se. rešuje z še določene korekture in izbolj- zahtevami po podaljšanju šola-šave. Nikakor ne! Saj bi bilo to nja. Slednje je predvsem posle-v nasprotju s celotnim razvojem dica spoznanja, da potrebuje člo-znanosti v današnjem svetu. Spri- vek v sodobni družbi več osnov- čo izrednega in skokovitega razvoja znanstvenih spoznanj bo seveda potrebno učne načrte nepretrgoma izpopolnjevati. Kako naj bi sicer ostala šola vsaj ne preveč odmaknjena od življenjske stvarnosti, če že z njo ne more vštric? Oglejmo si s tem v zvezi samo nekaj zanimivih podatkov. Od konca 17. do začetka 20. stoletja je človeštvo svoja spoznanja o svetu podvojilo približno vsakih 100 let. Nasprotno se je v zadnjih petdesetih letih nagrmadilo več znanja kot v vsem Predhodnem razvoju človeštva. Po podatkih posameznih znanstvenikov pa se dandanašnje stanje predvsem naravoslovno-teh-ničr.ih spoznanj po.dvojuje že približno vsakih 8 let. nega znanja in temeljito splošno izobrazbo. Toda tudi s takim načinom celotnega problema najbrž ne bo mogoče zadovoljivo rešiti. Postavljena dilema se bo nujno morala razreševati tako, da bo šola iz izredne množice materiala izbirala bistveno in ob njem predvsem razvijala intelektualne sposobnosti in delovne navade učencev v toliki meri, da bodo učenci znanje zavzeto in nepretrgano sprejemali in ga koristno uporabljali. Takšna naloga seveda pogojuje negovanje pravilne duhovne elastičnosti in vedoželjnosti tako pri učencih kot pri učiteljih, ki morajo biti odprti do vseh novih dognanj in do vsega razvoja znanosti ter jih morajo ustrezno pedagoškim načelom v potrebni meri'vključevati »JEZIKOVNI REKORDER« je prenosni baterijski magnetofon z vloženo kaseto, ki služi kot jezikovno samoučilo. Pouk poteka po audiokomparativnem principu ob uporabi slušalk in mikrofona. Na traku snema samouk poleg že trajnega zapisa pravilnega govora še svoj izgovor, katerega lahko briše in popravlja. Ta priprava služi lahko tudi za glasbene namene Razpisna komisija OSNOVNE SOLE IVANA SKVARČA ZAGORJE OB SAVI redu gimnazije, ki je bila izrazito strogo selektivno elitna šola. V prvem primeru je bilo v šolah 72 %> učencev iz nižjih socialnih slojev, 22 % iz srednjih in 6 °/o iz višjih. V drugem primeru pa je bila situacija domala natančno nasprotna: 72 °/o učencev je iz višjih slojev, 21,5 ch iz srednjih in 6,5 "/o iz nižjih. Mislim, da je komentar odveč. Morda samo še misel Horsta Magdeburga iz ZRN, gosko službo v začetni fazi sprem- pripravo na šolo po vzgojnem na-Ijal novonastali položaj. Ker so črtu za najstarejšo predšolsko nekatere šole v Sloveniji izrazile skupino. željo, da bi že v II. polletju uved- Lani se je— povedano v od-le 5-dnevni delovni ^teden v šolaji st0tkih — organizirano priprav-i-,.-., a * ijalo na šolo 15% otrok, letos pa in jim bo republiški sekretariat za prosveto in kulturo po predhodnem sklepu svetov šol, temeljnih izobraževalnih skupnosti in občinskih skupščin dovolil delo po spremenjenem šolskem koledarju, je za te primere zavod pripravil RAZPISUJE prosto delovno mesto • RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje £ kjer v knjigi.Skupna šola — mo- prehodne dekadne predmetnike, pogoje^ .zpoln.uje pogoje za učitelja osnovne šole (srednjo, višjo ali visoko strokovno izobrazbo); — da ima vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji naslovne šole. Ponudbe sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa. del za jutrišnjo šolo, poudarja, da je njihovo šolstvo zabredlo v globoko krizo predvsem zato, ker je bilo težišče šolstva izključno usmerjeno na podpiranje majhne elite, zanemarjal pa se je riadar- jih bo deležno take priprave 27 %. ZAKAJ ČAKATI? Zaradi različnih možnosti, pogojev, pa tudi volje in na osnovi katerih bodo šole pripravile nove urnike in prilagodile podrobne Učne načrte novemu načinu dela. Navedena sprememba seveda še nima ničesar skupnega z znanstvenim preizkusom, ki bi nja je bilo število ur, navduše-ki so jih ze sama miselnost, da je zanje še prezgodaj. Da jih je nesmiselno organizirati, dokler ni povsod, v vsej republiki, ustvarjenih pogojev za tovrstno dejavnost. K temu, samo pomislek: nikdar ne bi spoznali, kakšne prednosti imajo varstveni oddelki v naših šolah, če bi čakali na to, da bi jih lahko uvedle vse šole hkrati. In dalje: tudi v deljen delovni čas prehajamo, ne da bi bili zanj že povsod ustvarjeni pogoji! Za občino Dravograd npr. še zdaleč ne moremo trditi, da je najbogatejša, pa je kljub temu začela z »malimi šolami« med prvimi in jih je tudi zelo razširila. Danes se v tej občini pripravlja na šolo že 57 % prihodnjih šolskih novincev, v 16 okoliških pa so bili v pripravo na šolo vključeni vsi predšolski otroci. Zelo veliko so dosegli tudi na celjskem območju, kjer je v predšolsko pripravo vključenih 2140 ali blizu polovice otrok. »ODSKOČNA DESKA« ZA LAŽJE DELO Nove »male šole« so nastale (in še nastajajo) iz pozitivnih izkušenj minulih let. Zrasle so iz težnje po boljših učnih uspehih in postale »odskočna deska« za lažje in bolj poenoteno delo v prvem razredu osnovne šole. Tam, kjer so se najbolj razširile, so pobudniki zanje zavodi za prosvetno pedagoško službo, ki niso te dejavnosti prepustili zgolj vzgojno varstvenim zavodom, temveč so zainteresirali zanjo tudi šole. To pa pomeni, da se je spremenilo tudi samo pojmovanje predšolske vzgoje: na delo s predšolskim otrokom danes ne moremo gledati več samo s socialnega vidika, temveč tudi s pedagoškega. In prve opombe oziroma problemi, ki jih je mogoče opaziti že sedaj v »malih šolah«? Med otroki, ki so vključeni v »male šole« ali vzgojno varstvene ustanove, in onimi, ki žive doma, se večajo razlike v zrelosti, kar pa nedvomno otežuje delo učiteljic-elemen-tark. V dosedanjem delu »malih šol« je mnogokrat očitno napačno pojmovanje te dejavnosti, ki se kaže v enostranskem poudarjanju intelektualnega razvoja. Pozitivna pridobitev »malih šol« pa je prav gotovo zbližanje vzgojno varstvenih zavodov z osnovno šolo: za predšolsko vzgojo so se začele zanimati tudi osnovne šole. — Razumljivo je, je poudarila A. Dolančeva, da teh občasnih vzgojnih oblik dela ne smemo precenjevati, saj ne morejo odtehtati vrednosti celoletnega strnjenega dela. Zato so nesmiselno napravili npr. tam, kjer so posebej vpisovali v »male šole« otroke, ki so redni varovanci vzgojno varstvenih zavodov. Lahko pa so »male šole« primerna priprava na šolo, če so vsebinsko dobro pripravljene. Za predšolskega otroka pomeni veliko že to, če je vsaj delno socializiran, ima dobro razvit govor, če razvija miselne sposobnosti, ustvarjalnost, aktivnost, če bogati besedni zaklad ... Zato velja te šole razvijati dalje in zanje zainteresirati tudi starše. »Male šole« naj bi dale predvsem veliko pobud za otrokov razvoj, sodelovanje staršev pa je lahko izredno pomembno za njihovo uspešnost. SEMINAR ZA UČITELJE »MALIH SOL« V letošnjih polletnih počitnicah je republiški zavod za šolstvo organiziral seminar posebej za učitelje, ki delajo v »malih šolah.« Zanimanje zanj je izredno, saj se je prijavilo 150 učiteljev, nekaj pa so jih morali celo od- opravile »male šole«, dokaj raz- kloniti. Na seminarju so predava- 11 X. ^ . CA /7/. .. «11-J X /~.I ^ -5^» •! vy->/-vi/-» 11 r-i -zt-i o t-i 5 e+rvv.lrrvTm i * rlr* Tit O lično: 50 % »malih šol« je imelo 60 vzgojnih ur, 25 % jih je opra- jenostni potencial ljudstva v vsej ga bilo mogoče uveljaviti najhit- Le na ta Razumljivo je, da ima ta po- v izobraževalni proces, jav svoje reperkusije tudi na raz- način pouk ne bo le sredstvo za njegovi širini in z vsemi odkloni. Odločno se zavzema za tako zva-no skupno šolo, ki ji je treba dati možnost notranje diferencia- voj šolstva, kar se še posebej izraža v dinamičnem naraščanju °bsega in kompleksnosti znanja: to je morda najpomembnejša značilnost našega časa, saj bistveno vPliva oziroma pritiska na nadaljnji pedagoški razvoj v naših šolah. Mislim, da ni potrebno naštevati posebnih primerov za preusmeritev in ustrezni pritisk na šolske sisteme, ki pomenijo za življenje vsake dežele značilno Premeno na področju znanosti. Ekspanzija znanja izgleda morda v matematiki, pri naravoslovnih Vedah in v tehniki mnogo izra-^tejša kot v družboslovnih zna-hostih. Vendar je tudi na tem Področju razvoj neverjetno dinamičen. razširjanje znanja, temveč še posebej na višji stopnji šolanja predvsem njegov soustvarjalec. NEUPRAVIČENO OŽIVLJANJE MILI NA SELEKTIVNO SOLO Ob vsem tem pa bi želel izraziti še neko misel, ki^ je v razpravah okoli učnih načrtov skorajda nenehno prisotna. Izvedimo intelektualno selekcijo in problem naših ponavljavcev in osipa bo čez noč rešen. Pri tem pa seveda nič ne pomislimo na dalekosežne posledice, ki bi jih tak ukrep prinesel s seboj. Žal nimamo znanstvenih raziskav iz naše prakse, želel pa bi navesti nekatere izsledke tujih raziskovalcev, ki so Razpisna komisija osnovne šole Voličina razpisuje delovno mesto UČITELJA ZA RAZREDNI POUK v drugem razredu za določen čas od 1. februarja do 30. junija 1968. Pogoj: učitelj z diplomo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. cije in omogočiti nadarjenim učencem zahtevnejše delo v dopolnilnih oblikah pouka. Enake zahteve postavlja tudi njegov ro- reje šele z novim šolskim letom in pod vodstvom pedagoškega instituta. Problematiko 5-dnevnega dela bo v takem primeru potrebno seveda obravnavati v vsej kompleksnosti, pri čemer še posebej mislim na racionalizacijo vzgojnoizobraževalnega dela, potrebne spremembe in dopolnitve v predmetnikih in učnih načrtih, proučevanje na daljši čas kontinuiranega prekinjanja šolskega dela ob sobotah in nedeljah; poseben problem pa je seveda spremenjen način življenja družin, kjer bosta oba roditelja delala po novem delovnem času, in seveda reševanje vsakodnevnega varstva vseh tistih otrok, ki so varstva potrebni že danes, in vseh novih, ki ga bodo potrebovali jutri. (Nadaljevanje na 10. strani) Osnovna šola Ivana Skvarča Zagorje ob Savi razpisuje prosto delovno mesto • UČITELJA ZA RAZREDNI POUK v oddelku Podkum Nastop službe takoj! vilo do 100 ur, medtem ko so ostale »male šole« delale tri mesece vsak dan, le 6 »malih šol« pa je delalo vse leto. Kot vidimo, letnega osnovnega vzgojnega našo torej prevladovale kratkotraj- ^ 11 priznani strokovnjaki: dr. Ivo Toličič o potrebi priprav na šolo in o elementih šolske zrelosti, sodelavka pedagoškega inštituta Nuša Kolarjeva o smotrih in nalogah na področju intelektualne vzgoje, Breda Cilenškova o tipičnih dejavnostih in metodah predšolske vzgoje in didaktiki v igri, sodelovale pa so še profesorice vzgojiteljske šole. Za seminariste so pripravili tudi hospitacije v vrtcih. Posebej so obdelali naloge in metode telesne vzgoje, likovnega in glasbenega področja. Na seminarju so dobili učitelji podrobne napotke za delo v »malih šolah«. V ta namen je zavod izpopolnil osnutek lanskega celo- ne oblike, ki pa jih ne moremo enakovredno vrednotiti s celoletnim delom v predšolskem varstvu. To so še vedno samo predhodne oblike k celoletnemu delu z najstarejšimi predšolskimi otroki. 'Oblike, s katerimi se bomo morali najbrž še nekaj časa zadovoljiti. črta za organizacijo 70-umega programa za delo s 6—7-letnimi otroki in dodal navodila. Srečanje učiteljev, ki bodo vodili »male šole«, je bilo namenjeno tudi razčiščevanju pojmov »male šole«, sporazumevanju o enotnosti stališč glede nadaljnje- ' ga razvijanja »malih šol« in dela v njih. M. K. KNJIGA, KI SMO JO VSI DOLGO POGREŠALI IN PRIČAKOVALI, KNJIGA, KAKRŠNE SLOVENCI DOSLEJ ŠE NISMO IMELI, KNJIGA, KI NAM BO NENEHNO ŠIRILA OBZORJE, BO NOVI C Čudoviti svet glasbil in Uspavanke in nagajivke Pouk ob gramofonskih ploščah SLOVAR TUJK PLOD DOLGOLETNEGA DELA SESTAV-UAVCA FRANCA VRBINCA, KI GA BO NATANČNO 1. OKTOBRA 1968 IZDALA CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI # Slovar natančno razlaga okrog 30.000 tujk, tujih pojmov, citatov ipd. iz filozofije, mitologije, medicine, tehnike, politike, ekonomije, umetnosti itd. # Slovar je vsestransko informativen in izrazito sodoben. # Vsa gesla imajo označen poudarek, genitiv, spol, navedene so vse oblikovne posebnosti. Pri geslih v izvirni tuji obliki je povsod v fonetičnem zapisu dodan tudi izgovor. 0 Pri vseh tujkah je v krajši ali izčrpnejši obliki, kakor je pač v posameznih primerih potrebno, dodana tudi etimologija, kar bistveno zvečuje vrednost novega slovarja. 9 Glavna naloga slovarja je seveda slovenjenje gesel. Pri tem se avtor ni omejil zgolj na slovenjenje, marveč podaja največkrat definicijo pojmov z obširnejšo, leksikon-sko razlago, zlasti pri pomembnejših geslih, ki so včasih trd oreh tudi za izobraženca. Novi slovar torej ne bo samo slovar tujk, temveč že kar leksikon. Po njem bodo s pridom in veseljem segali preprosti in izobraženi ljudje. SLOVAR TUJK bo obsegal okrog 850 strani velikosti 13,5 X 19,5 cm (format velikega Slovenskega pravopisa). Tiskan bo na finem brezlesnem papirju, vezan pa bo v elegantno in trpežno platno. Da bi založba številnim interesentom olajšala nakup te vsekakor pomembne, nadvse dragocene in potrebne edicije, ki bo vsem — preprostim in izobraženim — nenehno širila obzorje, razpisuje v subskripcijo z obročnim plačevanjem Subskripcijska cena za SLOVAR TUJK je 58,00 N-din, medtem ko bo maloprodajna cena določena ob izidu in bo vsekakor višja. Po subskripcijski ceni bodo lahko dobili SLOVAR TUJK vsi tisti, ki bodo knjigo naročili in tudi plačali najkasneje 14 dni pred izidom, tj. do 15. septembra 1968. Znesek 58,00 N-din je mogoče poravnati tudi v petih mesečnih obrokih (4 obroki po 10,00 in 1 obrok 18,00 N-din). Vse interesente vljudno vabimo, naj si SLOVAR TUJK čimprej naroče. IZPOLNITE SPODNJO NAROČILNICO, ODREŽITE JO IN POŠLJITE V OVOJNICI ALI NALEPLJENO NA DOPISNICI NA NAS NASLOV: CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2/11 Naročila sprejemajo tudi vse knjigarne po Sloveniji. NAROČILNICA ZA SLOVAR TUJK Na osnovni šoli »Oskar Kovačič« v Ljubljani je učiteljica glas-benga pouka tovarišica Tatjana Požar prikazala svojim kolegom učno uro ob gramofonski plošči ČUDOVITI SVET GLASBIL, ki jo je pripravil Marjan Lipovšek, izdala pa založba Mladinska knjiga. Učni nastop in razijsjvor o njem je organiziral zavod za prosvetno pedagoško službo Ljublja- glasbenega pouka, bodo gotovo žele lepe uspehe v učni praksi, ki je bila pred kratkim prav pri glasbenem pouku komaj senca tega, kar smo videli na osnovnih dročja, zlasti na področje slovenščine, kjer dosegajo učitelji odlične uspehe ob poslušanju Literarnih umetnin in govornih vajah pri razrednem in predmetnem šolah »Oskar Kovačič« in »Majda pouku, v vrtcih im na srednjih Vrhovnik« v Ljubljani. Prepričani smo, da danes, prav tako uspešno uporabljajo gramofonske plošče pri glasbenem pouku že na mnogih šolah in v na za učitelje glasbenega pouka predšolskih zavodih. Dosedanji na osnovnih šolah v osemnajstih ljubljanskih im okoliških občinah, šolah. Plošče Mladinske knjige pa bodo še bolj pogost in uspešen gost v vzgojnem procesu, ko bodo realizirani vsi predlogi, ki izhajajo iz potreb naše prakse. Vsaki novi plošči pa že zdaj utirajo pot v učni proces odlični učitelji pod vodstvom zavodov za prosvetno Ivan Bizjak Podpisani(a): , Zaposlitev: ..... Točen naslov: nepreklipno naročam po subskripcijski ceni 58,00 N-din SLOVAR TUJK, vezan v platno, ki bo izšel 1. oktobra 1968. Dolžni znesek bom poravnal(a) po prejemu položnic: — takoj v celoti — v petih mesečnih obrokih (4 obroki po 10,00, 1 obrok 18,00 N-din), a tako, da bo znesek poravnan najkasneje do 15. septembra. (Ustrezno podčrtajte!) Pristajam, da mi v primeru, če bi knjiga do navedenega roka ne bila poravnana, založba zaračuna slovar po maloprodajni ceni. Knjigo pošljite: na dom — v službo — prevzamem osebno. (Ustrezno podčrtajte!) Datum: (Podpis, za pravne osebe tudi žig) uspehi oddelka za izdelovanje plošč pri Mladinski knjigi pa se-vodila pa ga je pedagoška sveta- gajo tudi na druga predmetna po- pedagoško službo, valka prof. Mirjana Turel. Gramofonska plošča CUDOVI- |§p TI SVET GLASBIL obravnava glasbene instrumente simfoničnega orkestra. Poslušalcem predstavlja z besedo in barvo tonov posamezna glasbila iz družin tolkal, pihal, trobil in godal ter za zaključek še celoten orkester. Ploščo so učenci sedmega razreda poslušali že v uvodu učne ure, tovarišica Požarjeva pa jim je sproti predstavljala tudi vidno podobo posameznega instrumenta s pomočjo diafilma in Orffovega instrumentarija, ki ga imajo na šoli in ga pri glasbenem pouku tudi redno uporabljajo, kar so nam učenci sedmega razreda za zaključek ure z igranjem kratke skladbe tudi dokazali. Kratka ponovitev obravnavane snovi v obliki glasbenih ugank je pokazala, da je bil učni smoter v celoti dosežen; to je bil hkrati tudi pedagoško najvrednejši del že sicer zgledne ure, zakaj prav v tem delu je dosegla višek aktivnost učencev. V tej učni uri so podrobneje obravnavali samo družino tolkal, zato bodo ploščo Čudoviti svet glasbil še mnogokrat poslušali, da. bodo učenci zares lahko usvojili, kar od njih zahteva učni načrt glasbenega pouka in kar potrebujejo za globlje spoznavanje in doživljanje glasbene umetnosti. Isti učitelji glasbenega pouka in nekateri razredni učitelji so hospitirali tudi v tretjem razredu na osnovni šoli »Majda Vrhovnik« v Ljubljani, kjer jim je profesorica Breda Bidovec prikazala uspešno uro glasbenega pouka ob gramofonski plošči USPAVANKE IN NAGAJIVKE, ki jo je prav tako izdala Mladinska knjiga. Pri prvem poslušanju so učenci tretjega razreda ugotovili, da nekatere pesmi že znajo (Majhna sem bila, Pleši, pleši, Ringaraja), nova pa je bila zanje pesmica Janeza Bitenca KRIZ KRAZ. Sklenili so, da se bodo pesem si pomočjo plošče v tej uri naučili. Živo so se lotili dela. Z navdušenjem so si ogledali ilustracijo pesmi v veliki slikanici USPAVANKE IN NAGAJIVKE (Janez vsajtt) ponovno razpravljanje o Bitenc in Marlenka Stupica, iz- (sjcer hvalevredni) tematiki, dala MK), se pogovorili o nastan- pa ge razpravljanje po sle- ku plošče (pri tem . so ^izkoristili (jgjj starih tirnic, prava potrata prispevka iz tretje in četrte šte- časa in nekoristno ponavljanje Vilke letošnjega letnika revije Pl- splošno znanih dejstev. Toda, če , ONIR). Sledilo je poslušanje in Se ponudi redka prilika, da ; Eden izmed grafičnih listov 68: Andrej Jemec — »V znamenju sonca« (1961), barvna jedkanica in akvatinta »KNJIGE, OTROCI IN ODRASLI LJUDJE« O tem, kako korisitna je dobra knjiga za otroka, so pedagogi že toliko razpravljali, da bi bilo nega priznanja in rodne reputacije. trdne medna-Viator Nove knjige Francoise Gilot — Carlton Lake: »Življenje s Picassom«. Cankarjeva založba je konec lanskega leta natisnila v prevodu Vena Tauferja, memoarsko knjigo Francoise Gilost spisana ob spretni pomoči Carltona Lakea —, kjer v dovolj obsežnih spominih razodeva tista leta, ki avtorico povezujejo s Pablom Piscas-som. Že naslov »Življenje s Picassom« hoče opozoriti, da je Francoise Gilot hotela osvetliti predvsem človeške poteze Picassovega življenja, medtem ko Penrose — slovenski prevod smo dobili pred nekaj leti — teži celovito slediti predvsem umetniški poti velikega sodobnika. Zanimivo dejstvo da so ti spomini na Picassa najprej izšli v Združenih državah, šele potlej v Franciji — Picasso je hotel sodnijsko preprečiti izid knjige — in okoliščine, v katerih je knjiga nastala in bila natisnjena, so botrovale k večjemu zanimanju za knjigo, ki ji ne gre odrekati mikavnosti, kar pa gre pripisati dejstvu, da je osredje celotnih memoarov umetniška osebnost, ki je fundamentalno razgibala likovni svet XX. stoletja. Francoise Gilot tudi sama slikarka, posega v zasebni, tudi v intimni svet Pabla Picassa, v svet domačnosti, posebnosti in anekdotičnosti. Seveda je pisateljičina memoarska izpoved osebno obarvana, gotovoda mestoma tvegana, vendar ne brez živahne razgibanosti, ki lahko pritegne bralca s svojim naravnim slogom. Ce je dandanašnji okus bralcev širom sveta res naklonjen memoarom najrazličnejših vrst in osebnosti, potem je treba »Življenje s Picassom« pojmovati kot živahno — bržčas ne povsem objektivno — mikavno delo. ob tem pa se velja domisliti, da še vedno nimamo v slovenščini dela, ki bi nam ob reprodukcijah pribU-žalo umetniški svet Pabla Picassa. Domiselno opremo knjige je izdelal Grega Košak. Thomas Mann: »Lotte v Wei- marju«. Roman Thomasa Manna »Lotte v Weimarju« — S podnaslovom: roman o Goetheju in Char-lotte — je gotovoda nastal ob izjemnih pobudah in s posebnim namenom. Thomas Mann, bržčas najbolj pričujoč v »Čarobni gori«, je ob nastopu nacizma moral emigrirati, v emigraciji pa. je prizadeto doživljal razsulo Evrope in trenutno zmagoslavje nacizma z razdivjanim razčlovečenjem človeka in človečnosti. Po svoji pisateljski naravi si je zastavil vprašanje bistva humanizma, zato je posegel v. sfere Goethejevega duha. Kakor mu Goethejev svet in njegovo pojmovanje etičnega; humanističnega ni bil neznan, kar je Th. Mann izpričal študijsko tn predavateljsko, je s svojim romanom posegel globlje, pridaj a joč Geothe-jevi osebnosti in misli lastno pisateljsko slo in ubranost, razvijajoč miselna žarišča ob Goethejevi osebnosti, čeravno marsikaj o njem zvemo posredno in je malone bolj v ospredju Charlotte. Preprosta zgodba pove, kako sta se po štiridesetih letih srečala v Weimarju Charlotte Kestner in »Werther«, tj. Goethe, ki ga je nekoč Charlotte zavrnila zaradi zaročenca. Seveda Thomasu Mannu ne gre za fabulativno življe-njepisno obnavljanje, zato mu je važnejši psihološki svet oseb, razpon miselnega -dogajanja in boleče vprašanje svobode in humanizma. Kakor je roman zasidran v Goethejevem času, pa je nesporno, da je Thomas Mann v svojem humanističnem iskanju in vrednotenju aludlral na sodobni svet, hkrati pa se Je znova izkazal kot odličen poznavalec Goethejevega duha in življenja. Za založbo Lipa je roman prevedel J. Komane, opremil pa J. Pohlen. E Grafični list 68 2e nekaj mesecev je, kar je na knjižnem trgu ta Zormanova knjiga, ki je Sinjega Galeba pri Mladinski knjigi. Knjiga (vsaj meni ni znano) še ni vzbudila pravega odmeva pri kritikih, kar pa ni prav. Gotovo imamo opravka z najboljšim pisateljevim tekstom. analiza plošče glede na znane pes- odpreš takšno knjigo, kot jo je mi in izvedbo. Potem so ob plošči z naslovom »Knjige, otroci in od-še sami zapeli znane pasmi, da bi rasli ljudje« napisal francoski se približali tej . interpretaciji, eruid, literarni zgodovinar, pisec Zdaj je bilo učenje nove pesmi 28 knjig in številnih literarno KRIŽ KRAZ, ob potrebni ritmič- znanstvenih razprav ter član ni in melodični analizi, izredno Francoske akademije Paul Ha-uspešno. Spremljava v tej uri na- zard, (1878 do 1944), začutiš prije-učene pesmi z ritmičnima instru- ten nadih svežine, sproščeno širi-menti pa je dokazala popoln no pogledov in topli entuziazem uspeh. za čarobni fantazijski svet otroka Navedeni učni uri sta primera — skratka, prevzame te tista mo-zglednega pouka z uporabo gra- gočna in obenem nežna priprav-mofonskih plošč, ki si zadnja le- Ijenost, ki edina lahko prodre v ta dokaj hitro utira pot na ra- tako zahtevno problematiko, kot zredni in predmetni stopnji je otroška in mladinska književ-osnovne šole. Metode dela zavoda nost oziroma knjiga za razvija-za prosvetno pedagoško službo jočega se otroka. Ljubljana in sodelovanje z Mia- Prosllor nam ne dapujC.a, da dinsko knjigo v navedenem pri- bi (poleg avtorjevega uvoda) premeru z oddelkom za izdelovanje tresaii vsako od petih poglavij z gramofonskih plošč, ki Je imel zna5i|nj!rn^ naslovi: otroke mora-plodno posvetovanje z učitelji mo navaditi, da jim bo knjiga neločljiv del življenja — o tem, da so odrasli dolgo zatirali otroke — kako se otroci branijo pred odraslimi ljudmi — itd. Takšno knjigo mora vzeta v roke vsak sam in pazljivo prebirati stran za stranjo, saj mu le samo nanizati dogodivščine otrok,, ob ko si o Albinu zapomnimo samo to, tako lahko razkrije bogastvo svoje njih pa prikazati čim večji krog pre- da je govoril H namesto F, tudi Mirko originalnosti m številne literarno -- - — -* —*—•---------i~,4“ °-----------4 zgodovinske podatke, ki bi jih, tako lepo zbrane, zaman iskali v KNJIGE ZA MLADINO Ivo Zorman: Na senčni strani mesta izšla kot 121. zvezek Knjižnice bivalcev njihove kolonije? Res je, da ni natančneje zastavljen. So pa pravi na koncu zaživi pred bralcem vsa junaki mladinske povesti, pisatelj jih ta revna kolonija in njeni posebneži pasivno skoraj sploh ne opisuje, ves (stari Gams, Klun, Tič, Nemška dete- čas le skozi akcijo. Taki so, kot pač kateremkoli podobnem dem, ijica pisateljeva mati, fantje itd.), so dečki v teh letih, celo današnji Nadalje se bralcu zazdi, da avtor ne- otroci bi se lahko indentificirali z katere stvari napove, ki pa jih potem njimi, čeprav je čas drugačen. Lepo nekako ne izpelje (recimo motiv z je avtor označil tudi njihovo zorenje. , zajčki bi moral imeti večje dimenzije soj ob štrajku v tovarni ravnajo kot zgodnja tride- tudl v svojl razrešitvi — iskanje tra- odrasli ljudje. proletarcev iri bolečina dečka, ko so zajčke po- Zorman obravnava čas med obema vojnama, kaže seta leta, življenje predvsem njihovih fantičev mestni tovarniški koloniji. Nazorno .. prikazan proces proletarizacije vaške vin »miriali družine, ki jo oče potegne za seboj v fabriško kolonijo. Tu se začne novo življenje, za otroke pa nove igre, na- Čeprav je bila knjiga napisana že pred 35 leti in izhaja iz drugačnega družbenega im kultur-za našega bralca briških otrocih občutek neke posebne outsiderske pozicije, toda obenem tu- drug na drugega, prav tako kot so povezani odrasli delavci. Nevsiljivo in pristno je avtor podčrtal tudi socialne krivice tistega časa: Milče umre, ker ga oče ne more poslati v zdravilišče, odrinjenost siromašnih otrok v šoli, Bratinovo kapitalistično špekulantstvo med Itd. Morda bi lahko očitali delu, da nima prave rdeče niti. Ali je ta osrednja nit morda otrokov oče. ki ga je »vtor imenitno prikazal skozi doživljanje fanta Stefana (kako ta doživlja —- ve, Doiecuna uec»a, »o v- _, , . , ..,v, v, izgubila prav nic na svoji aiktu- zVomoeje ob^seiltvf6 proS^VaLv najbolj opisov (morda bi za lažjo predstavo alnosti in dokumentarne vredno- —p celo bili kdaj potrebni), skoraj vedno s^j. Ostala je žlahtna in pomeni smo sredi akcije in vragolij teh fan- , Najtopleje je avtor poleg dečkov- tov. Imenitno pa je opisana recimo pomembno obogatitev našega slo- prijateljev opisal očeta. To je vredno Francetova^ podstrešna soba, pa tudi venskega literarno Zgodovinskega fonda. Vsekakor ne bo mogel mimo nje noben učitelj — slavist, pa tudi nihče, ki se zanima ali pa celo sam pomaga soustvarjati spetC1 sprijate\jijo> nori ™ve literarne vrednote na pod- kUVI-JCIlJCT, Z,« uti urvc jAd II vrv c: Igic, na- i.ja L v i j v v -------7 — i „ (,-------• *------------ ^ ----- vade, nova prijateljstva. Prav zanimiv posebej omeniti, saj vemo. kako je soba Nemške deteljice. Nekatera po-je občutek, ki se začne porajati v fa- večina naših avtorjev opevala matere, navijanja (celih stavkov in posamez- “ ...... ’ _ .. 1- „ l-^ -i« /-vrvi c a n £» „: v, ,1\ „ „„: 1 _ ,1 „ ^ JU ____i,, _ Zanimivo ►morala-« je tudi, kolonije, di ponosa. Otroci fabriške kolonije se grehe (laž, tatvino, ki ni prava tatvi-zavedajo, kako usodno so navezani kako je opisana nih besed) marsikdaj odlično stopnju* nekatere manjše je vzdušje. Tudi konec, ki je zelo po' doben začetku (ko je bila pisateljeva na, itd.) otroci mimogrede preidejo, družina že preseljena iz fabriškega zelo pa so občutljivi za socialne kri- stanovanja, že pripelje voz novo dru-vice ki jih lahko kar naprej sreču- žino jejoj zelo so moralno strogi do svojih dečki in že tečejo med štose). crkvrnžnilcov »mestnih«, čeprav tudi sami niso imuni proti enakim pre- Knjiga je pisana v prvi osebiJn krškom V 'bistvu pa je ta prepad vse kaže, da je avtobiografska. Mi-mestnimi in fabriškimi prepad slim, da ni razloga, da bi današnji dveh družbenih razredov, dveh moral, mladini ne nudila prijetnega in zam- s čimer dobiva knjiga kar simbolen mivega branja in da bije ne osve- ton. Nekateri fantje so opisani bolj temeljito kot drugi. Tako lahko spoznamo tudi duševne stiske dečkov, reci-ečeta), ali je osrednji votek prijatelj- mo junaka, ki zgodbo pripoveduje, #tvo med fanti, ali pa je avtor želel mogoče Milčeta in Franceta, medtem ščala; poleg tega pa leposlovno prikazuje tiste čase o katerih govorimo navadno še samo pri zgodovini. Opremila jo je Nadja Furlan, ilustriral pa Aleksander Horvat. Tone Partljič ročju otroške in mladinske proze ter poezije. Bibliofilu in vestnemu prevajalcu Božidarju Borku, ki je k delu napisal krajši, toda temeljit uvod, kakor tudi založbi Mladinski knjigi, smo lahko samo hvaležni, da sta nam posredovala delo, ki ne uživa zaman nedelj e- • NAROČNIKI NAŠIH RAZGLEDOV! ® ŠOLE IN PROSVETNI DELAVCI! 9 IZREDNA KULTURNA AKCIJA: GRAFIČNI LIST 68 9 PRVIČ NA SLOVENSKEM: ORIGINALNE GRAFIKE PO IZJEMNO PRIMERNIH CENAH © NAŠ NAMEN IN VAŠA MOŽNOST: GRAFIČNI LIST V NAŠE DOMOVE, DELOVNE PROSTORE IN LOKALE NASI RAZGLEDI RAZPISUJEJO: SUBSKRI BCI JO ZA GRAFIČNE LISTE SODOBNIH SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV V PRVI SERIJI SO UMETNINE: • JANEZA BERNIKA 9 RIKA DEBENJAKA • ANDREJA JEMCA • VLADIMIRA MAKUCA • KIARA MEŠKA • MARJANA POGAČNIKA Vsi listi so ročno odtisnjeni v večbarvnem globokem tisku samo v petdesetih (50) primerkih-originalih, oštevilčenih in opremljenih z avtorjevim podpisom. Posamezne grafike so v formatu 75 X 56 in 65 X 50. Cena posameznemu listu je za individualne naročnike Naših razgledov in šole samo 200.00 N-din (20.000 S-din), za delovne organizacije pa 300.00 N-din, kar je v poprečju tetjina cene običajne razstavne vrednosti. Naročniki — posamezniki, ustanove, delovne organizacije — bodo prejemali grafične liste oštevilčene s tisto zaporedno številko, ki bo tudi zaporedna številka evidentirane naročilnice. Prednost pri subskripciji imajo naročniki Naših razgledov za leto 1968. Ce bo za posamezen list več kot 50 naročnikov, bodo nadaljnji prijavljenci — ko jih bo dovolj — lahko dobili grafični list istega avtorja, vendar z drugim motivom. Naročilnice pošljite na naslov: Moderna galerija (grafični list 68), Tomšičeva 14, Ljubljana, do 1. marca 1968. Do istega datuma je treba tudi nakazati vsoto za posamezen list ali za vso serijo, in sicer na žiro račun 501-3-19, Moderna galerija, Grafični bienale Ljubljana, z oznako GRAFIČNI LIST NR 68. Na željo bodo naročniki lahko osebno prevzeli grafike v Moderni galeriji v Ljubljani, sicer pa jih bomo poslali po pošti. (Plačilo je možno v treh obrokih do 1. maja.) Originali grafik so razstavljeni od 15. januarja v preddverju Moderne galerije, kjer si jih naročniki lahko ogledajo. Razpis subskripcije druge serije, ki bodo v niej zastopani: BOGDAN BORČIČ, JOŽE HORVAT-JAKI, DŽEVAD HOZO, BOŽIDAR JAKAC, FRANCE MIHELIČ, KAREL ZELENKO, bomo objavili v začetku julija letos. Podrobnejše informacije dobite pri tovarišici Bredi Mišja, Moderna galerija, Tomšičeva 14, Ljubljana, tel. 20-007. • ORIGINALNA GRAFIKA — NAJLEPSE LIKOVNO DOPOLNILO SLEHERNEGA STANOVANJA! ® NAROČNIKI NAŠIH RAZGLEDOV! ® POHITITE S SUBSKRIBCIJO — DOBILI BOSTE UMETNINE UGLEDNIH SLOVENSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV, NAGRAJENIH DOMA IN PO SVETU. ! Štev. 2 NOVOSTI MLADINSKE KNJIGE STKAN S znanstveni bazi napisan prirodopis živalstva. Seveda ni učbenik, je pa pomembno dopolnilo za pouk narovoslovja. Odlikuje jo tudi bogata terminologija, s katero je tllsfil ISSSJg glHUli sssr— knj^žnih^izdajah^^Ialožbe^aU to^namenjeno^zgolT otrokom, je slovca Ivana T. Sandersona. K tena zgolj informativnih zapisov, prihajalo odslej prav iz te zaloz- mu najprej kratek mformati Pregled nad bero dvajsetih let te niške hiše. Omenjena bibliografi- podatek: na 332 straneh je v založniške hiše pa daje BIBLIO- ja pa pomeni pregled nad to h- knjigi poleg teksta 330 čudovitih GRAFIJA ZALOŽBE MK 1945-66. teraturo in je namenjena vsako- fotografij, od tega 217 ba . Že samo imensko kazalo s pri- mur, ki se bo strokovno poglab; Knjigo st™ko^n°^11 d^r^ bližno 2500 imeni prevajalcev, Ijal v mladinsko književnost, ali Polenec ki jo je skupaj s pro . urednikov izvajalcev in režiser- tistemu, ki si bo zazelel spozna- S. Škerlom tudi prevedel, str „„„ .. „ . jev nam pove, koliko strokovnja- vati njen bogati svet Bibliografi- kovni svetovalec pa je bil akade- ,zvora in razvoja našega jezika, kov je sodelovalo v široko za- jo sta uredila Nada Prašelj in Bo- mik U"1V' P™£' drt Jo7an Med drugim je pridal tudi po- snovani dejavnosti te založbe, gomil Gerlanc. ^^L^nmpriškeaa dela V knjigi membne ugotovitve o domovini Mladinski knjigi namreč ne gre Hkrati z bibliografijo so nas prevod ameriškega dela. V Knjigi edl®kov in njih0vih sose- i odrekati priznanja, da je danes na zadnji tiskovni konferenci se- so namreč tudi Podatki in opisi ^^š je pionirsko delo in '.' UjKji as-s txsss& uzsp zvezek ilustrirane enciklopedije voslovcev. Ta knjiga je na strogo Kot tretja pomembna publikacija ki je izšla v zadnjem času pri MK, so ESEJI O SLOVENSKEM JEZIKU dr. Franceta Bezlaja. S to knjigo je dr. Bezlaj po dolgoletnem proučevanju in pri-merjanju slovenščine z drugimi slovanskimi jeziki prispeval pomemben delež k razjasnjevanju Paul Gauguin — »Tahitsko dekle« — risba (1892) to, da bi dala na knjižni trg vse, kar je bilo pri nas za otroka vrednega ustvarjeno. V svojem prizadevanju za izvirno in kvalitetno mladinsko knjigo je priteg-,,, nila naše najboljše mladinske pili satelje, v skrbi za dobro ilustracijo pa najboljše likovnike. Ne moremo mimo ugotovitve, da postajajo prav zaradi kvalitetne ilustracije domači leposlovni otroški teksti vse bolj znani tudi izven meja naše domovine. V vseh letih svojega delovanja pa založba tudi ni skoparila z vzpodbudami. Ze JllfJIgg 1949. leta je uvedla Levstikove nagrade za najboljša dela mladinske književnosti, ki so danes že tradicionalne. Z organiziranimi tekmovanji za bralno značko pa je MK vzpodbudila otroke k bra- »Ali smo starši res odpovedali ?« , __ixi i*-4 yio e+tnfiinrv mn r>OVed&l€ Knjižnica za starše se je pred kratkim obogatila za novo, po vrsti dvanajsto delo, to je knjižico z nekoliko alarmantnim naslovom »Ali smo starši res odpovedali?«. Pri izbiri za tako občutljivo in nikdar do kraja Izčrpano temo je imel uredniški odbor srečno roko, saj je obdelavo problematike družinske vzgoje zaupal znani pedagoginji v ljubljanski vzgojni posvetovalnici, avtorici knjig s področja spolne vzgoje, javni delavki in materi več otrok Heleni Puharjevi. Ugodni kombinaciji - teh okoliščin, ki se v eni sami osebi združujejo in povezujejo v neločljivo in poglobljeno življenjsko celoto, gre hvala, da smo slovenski starši do- Svet moderne umetnosti (9) Resnična, velika fantazija ima gieboko vsebino. J. Kozak Paul Gauguin (1848-1903), nekdanji bančni uradnik z donosnim položajem v Parizu, zbiralec modernih umetnin in nedeljski slikar, je pri Petintridesetih letih dokončno spoznal, da je slikarstvo tisto žarišče, ki se mu bo povsem posvetil. Kljub zavidljivemu položaju v službi, kljub družinsko predani ženi s petimi otroki, je odpovedal službo in se povsem posvetil slikanju. Ko se je žena z troki vrnila k staršem v Kopenhagen, se je Gauguin še bolj čutil tujca med ljudmi, ostal je s sinom Clovisom. brez gmotnih sredstev. Strastna predanost slikarstvu mu vliva pogum in moči, v Bretag-ni slika preprosto življenje ljudi, naslanjajoč se na staro ljudsko umetnost in okensko slikarstvo srednjega veka. Gauguin slika prizore iz bretagnjskega življenja, spoznava vernost preprostih ljudi, jo upodablja, ne da bi sam čutil vero. Nezadovoljen z zahodno civilizacijo je mnenja, da je industrializirana meščanska družba potisnila ljudi v tehnizacijo in prevladujočo materialno sfero, ne da bi pri tem skladno skrbeli za duhovno življenje. To tujstvo ki ga je oznanil že poprej pesnik Baudelaire,, kasneje pa je na drug način spregovoril zoper industrializiranega, neprirodnega človeka D. H. Latvrence, je Gauguin izrazil v slikah, grafikah in risbah na svoj način, bežeč pred stehnizi-rano meščansko družbo v svet primitivne prirode in prirodnosti in neposredne lepote, iščoč izgubljeni raj. Ze bivanje na otoku Martini-que mu je razkrilo nov svet in nove možnosti izražanja, po povratku v Pariz — temu je botrovala finančna stiska — je povsem zavračal naturalistično upodabljanje Fissarroja in Moneta ter prvi objavil svojo teorijo kjer zagovarja svobodno tretira-nje risbe, svetlobe brez sence, nenavezanost, oziroma nepodrejenost prirodi, sočne, kontrastno podane barve idr. Taka gledišča ga povsem ločijo od impresionistov, ki se jim je odmaknil morebiti v večji meri kot van Gogh. Gauguin je priredil v Parizu razprodajo tridesetih slik, da bi z izkupičkom lahko krenil iz Francije, ZALOŽBA MLADINSKE KNJIGE Med knjižnimi novostmi je te dni prišlo na slovenski knjižni • trg pomembno delo: ESEJI O SLOVENSKEM JEZIKU našega znanega jezikoslovca, univ. prof. dr. Franceta Bezlaja Avtor je serijo člankov, ki so pred tremi leti izhajali v »Tovarišu« pod skupnim naslovom »Blišč in beda slovenskega jezika«, dopolnil in razširil ter jih smotrno povezal z vrsto drugih člankov in razprav. Drugi del Esejev prinaša »Jezikovne priče slovenske etno-geneze«, ki obsegajo devet zaključnih poglavij. Prof. Bezlaj pove o izvoru in razvoju slovenskega jezika marsikaj novega, kar ni pomembno samo za jezikoslovce, ampak bo pritegnilo vse tiste, ki radi spoznavajo našo narodnozgodovinsko in jezikovno preteklost. Knjiga stane samo 28.— N-din. Kupite jo lahko v vseh knjigarnah, naročite pa jo pri prodajnem oddelku založbe, Ljubljana, Titova 3, ali pri zastopnikih in poverjenikih založbe. Leta 1891 je odpotoval na Tahiti, da bi tu našel izgubljeni raj, da bi v miru ustvarjal in se oplajal ob umetnosti domačinov. TaJco je Paul Gauguin postal nekak »nasprotni miskHmr«, učil se je pri primitivni umetnosti domačinov, namesto da bi njih poučeval. Njegovo navdušenje za Tahiti, za otočane Pacifika ni zgolj osebnega značaja, saj na nek način simbolizira konec štiristoletne kolonialne dominacije belega Človeka, njegov odpor zoper družbo, kakršno je zapustil zadobi med domačini Tahitija pomirjujočo, čutno, ustvarjalno vsebino. V svojem »dnevniku« ^Noa Noa« je zapisal: »•Vse bolj se otresam civilizacije. Začenjam misliti preprosto, zapušča me sovraštvo do bližnjega, celo ljubiti sem ga pričel. Uživam v vseh nasladah življenja, svobodnega, živalskega, človeškega.« ^Stapljam se s prirodo; v mene prihaja mir. ker sem prepričan, da bo jutrišnji dan istotako svoboden in lep ...« Toda Tahiti je okužila civilizacija, zato se je nezadovoljni Gauguin preselil na otočje Marquises, kjer je osamljen, bolan, braneč domačine pred belimi sorojaki, v pomanjkanju in trpljenju umrl. Zadnja slika, ki jo je ustvaril veliki umetnik pod tropskim soncem, pa je bila — pokrajina Bretagne pod snežno odejo. Kakor ga spočetka motivno mamijo preprosti prizori iz Bretagne — »Rumeni Kristus«. »Svinjski pastir« — pa se na Polinezijskih otokih razplamti v občudovanju bujne prirode in lepih teles ženai in mladeničev, tu je okolje, ki ga Gauguino-va fantazija preobraža v nove motive in izrazne možnosti. Predvsem velja poudariti, da ni zgolj motiv noviteta Gauguinove palete, z vzhodnim slikarstvom Azije so se seznanjali že impresionisti pa van Gogh, neposredno pa je posegel v ta prl-rodni, lepotni svet, ki ni brez skrivnosti Paul Gauguin. Ekspresiv-. no oblikovanje mladih, zrelih žena in mož je stilizirano v izraziti risbi, ki zaobjema močne, prežarjene b^r-ve kontrastov. Tu se prepleta ani-malno občudovanje ženskega telesa z omamentaliko, sintetično izražanje — nasproti impresionizmu! — je zaobjeto v svojski kompoziciji in pogosto — zlasti v grafiki — plosko-vito podano. Gauguin se je učil pri domačinih im njihovo izkustvo vezal na tisto, kar je prinesel iz Evrope. Takega ga razodevajo olja »Žene na plaži«, »Otahi«, razmišlju- joče ubrano platno »Odkod prihajamo? Kaj smo? Kam gremo?« »Mesec in zemlja« lesorez »Žene ob reki«, idr. Gauguinov odhod na Polinezijske otoke ne more biti eksotični eksperiment, marveč iskrena težnja, da najde prirodno izvirnost in trajnejšo govorico umetnosti. Morda prvi odločen korak k univerzalni umetnosti. Hoteč ustvariti monumentalno kompozicijo, je zavrgel vse, kar je nebistveno, zanemaril je gibanje, globinsko nizanje, osebam je dal svečan, resnoben videz, svojsko ritmiko in včasih simbolično, skrivnostno razpoloženje. Naglasiti velja Izredno premišljeno, svojsko kmopozicijo Gauguina, ki se frontalno razlikuje od središčne ali globinske kompozicije njegovih sodobnikov in predhodnikov. Gauguinov vpliv na slikarstvo XX. stoletja —- je odrazil zlasti pri fauvlstih, ekspresionistih in abstraktnih kar jih. (Nadaljevanje sledi) sli- bili v roke pedagoško branje, ki na nevsiljiv, • zaupno pomenkujoč se, vendar pa tudi na strokovno dognan način osvetljuja osnovno celico človeške družbe — družino — ter subtilna dogajanja v njej kot posledico finih in zelo občutljivih interperso-nalnih odnosov, med vsemi njenimi člani. Pri tem avtorica nič ne moralizira in nikogar ne obsoja. Z globokim razumevanjem za človeške slabosti vsakega izmed članov družinske skupnosti in z željo, da bi bili njihovi medsebojni odnosi čim boljši, čimbolj humani in čimbolj osrečujoči za vse, ki so s krvnimi vezmi povezani v kompliciran splet družine, podaja Helena Puharjeva vrsto praktičnih napotil za uspešnejše ravnanje staršev oziroma za pravilno' vzgojo. V svoji živi želji, da bi roditeljem zares pomagala pri njihovem odgovornem, toda nadvse lepem in plemenitem delu, se avtorica v nekaterih pedagoških odstavkih dvigne in skoraj s pesniško močjo izraža svoje pedagoške misli polne toplega čustva in resničnega humanizma. Prav zaradi tega, gladko tekočega in čustveno tako bogatega diktu-sa se nam zdi, da iz prakse navedeni primeri razbijajo to enotnost in učinkujeio prav nasprotno, kot je to bilo bona fide tudi mišljeno. Namesto, da bi prišla do izraza njihova nazornost kot podkrepitev emocionalno in vsebinsko bogatih pedagoških misli, delujejo v pedagoška izvajanja vpleteni primeri faktografsko prozaično in razbijajo fluentnost miselnih enot, skratka škodujejo celovitosti in pedagoški kvaliteti dela. Prav gotovo bi starši, ki delajo vzgojne napake, tudi brez tolikšne nazornosti, ob tako poljudno napisanih vrsticah, hitro začutili, v čem je bila zgrešenost njihovega dosedanjega vzgojnega ravnanja in kako naj temu odpomorejo. Namesto primerov iz vzgojne posvetovalnice bi — tako se nam dozdeva — mnogo neposredne] e učinkovalo nekaj skrbno izbranih fotografij o lepih trenutkih, in sicer vsakdanjega družinskega življenja, ki bi s svojo ilu- strirano močjo povedale mnogo več kot katerakoli kazuistikal Kljub tem pripombam, ki pa jih je treba oceniti le kot dobronameren In za nikogar obvezen konstruktiven predlog, menimo, da pomeni knjižica »Ali smo starši res odpovedali?« dragocen prispevek naši slovenski poljudnoznanstveni pedagoški literaturi. Zato jo kaže vneto propagirati in razširjati; to pa bomo najlaže storili na roditeljskih sestankih in tako na nevsiljiv način prispevali k dvigu vzgojnega nivoja staršev številnih otrok, ki so nam zaupani v vzgojno vodenje in vzgajanje. In še nekaj misli glede knjižnega programa Knjižnice za starše! Cankarjeva založba nam obljublja, da bodo v kratkem izšle še tele pedagoške knjižice: »Otrok in denar« (Z. Jelenc), »Otrok odklanja hrano« (S. Pogačnik-Toličič — dr. Z. Humar), »Delovna vzgoja v družini in otrokov bodoči poklic« (F. Kovač), »Mladostnikovo vedenje« (dr. F. Pe-diček) in »Moj otrok in fi)m« (dr. M. Vrabec). K tem temam, ki jih toplo pozdravljamo, predlagamo tudi obdelavo tele problematike: Kako naj navajam otroka na red? — Družinski in otroški prazniki, njihova priprava in izvedba. — Otrok in njegova korespondenca. — Kaj naj bere moj otrok? — Otroci imajo radi živali. — Naučimo otroka razumno gospodariti! — Vzgoja bolnega otroka. — Bralna in napisovajna motnja pri otrocih. — Ce otrok jeclja .. . — Moj otrok je slaboviden. — Imam invalidnega otroka. — Otrok in njegova družba. — Pravilno ravnanje z levoročnim otrokom. — Odpravljanje otrokovih razvad. — Vzgoja umetniško nadarjenega otroka. — Kako naj se pripravim na rediteljski sestanek? (za starše in učitelje). — Otroci in svet odraslih. Za obdelavo dodatno navedenih tem pri nas verjetno ne bo težko pridobiti ustreznih strokovnjakov, prav tako pa tudi za uspešno nadaljevanje koristne Knjižnice za starše ne bo ovir. VIATOR Paul Gauguin — »Žene ob reki« — lesorez PODLISTEK CIGANOVEGA KONJA SONCE RAZLIČNO SIJE • •. le norec trdi, da je zemlja mati, ljudje pa bratje,... B. Vodušek 30. oktober 1967 Dragi'dnevnik! Nisem pozabila na star običaj, da se človek predstavi tistemu, s katerim se bo srečaval dan za dnem. Sem učiteljica Urška Močnik, sem gor v sv. Klaro pa sem prišla pred tremi leti. V teh letih nisem našla tu nikogar, s katerim bi takole zvečer lahko kramljala o stvareh, ki me zanimajo in ki hi mu lahko vse potožila. Upam, da boš tj z mano potrpežljivo delil uspehe in poraze, veselje in žalost in kar te še podobnih stvari. Vem, k tebj, se bom zatekala v najrazličnejših razpoloženjih, zato ne bodi breveč siten, če- se bom kdaj nerodno izražala. Da tudi napake mi oprosti. Mislim, da bi bilo škoda, da bi vsa moja doživetja odtavala v pozabo, vsaj nekje naj ko zapisano, kakšno življenje s^m živela in živim, takole za stara leta, ko mi bo sneg pobedil Slavo... 8. november •.. pred eno uro sem se vrnila s sestanka mladinske organiza-nije. Udeležba ni bila bogvekaj, dogovorili oa smo se o marsičem, Nlladmci žeiiio igrati igro in izbiro so prepustili meni. Ne vem. ža kai in katero naj se odločim. Loslej so bile najbolj obiskane razne stare ljudske igre, jaz pa bi želela prekiniti tradicijo. Rada bi izbrala nekaj sodobnejšega, ker rokovnjači, deseti brat, potovke, krošnjarji in druge tovrstne folklorne osebnosti ne vznemirjajo več sodobnega vaščana, med sodobno dramsko literaturo za vas pa se ne spoznam, če je je sploh kaj. Seveda bom morala igro tudi sama režirati, pripraviti sceno, si zamisliti obleke, napisati plakate, a kaj bi že sedaj vzdihovala. Saj ne bo prvič! Doma imam pa vse narobe in slabo vest imam. ker sem se zatekla k tebi, moj dnevnik, bolje bi bilo, da bi malo počistila po sobi in kuhinji. Da, takoj bom odložila pero.. Ze grem... 10. november ,.. vsa sem utrujena. Celo nedeljo sem prepisovala vloge za igro. Izbrala sem Finžgarjevo Verigo. Z izbiro nisem povsem zadovoljna, bom pa prihodnjič bolj sodobna. Mladinci so se z izbiro strinjali, nekateri so se že navdušili za posamezne vloge. Prihodnjo nedeljo bomo imeli prvo bralno vajo. Dopoldne sem bila na sestanku socialistične zveze in sortne izbrali za tajnico, ker je prejšnji tajnik odšel k vojakom. Branila sem se. a ni zaleglo. Rekli so mi, da sem za to delo še najbolj sposobna in da pri socialistični še nimam nobene funkcje. Nekdo je celo rekel, da sem perspektiven kader. Bog ve. ali je vedel, kaj to pomeni! Oprosti, malce sem zlobna, a ne bom več. Priprave za jutri sem naredila že včeraj. V prvem razredu bomo vzeli črko U. računali bomo do štiri... v drugem... v tretjem ... v četrtem ... Kombiniran pouk me strašno utruja, a kaj, ko je v vasi in okolišu komaj 23 otrok. Včeraj mi je eden prinesel košaro gob in nisem jih še očistila, preveč drugega dela sem imela ... 14. november ... prvi dve leti sem mnogo razmišljala, zakaj moram biti prav jaz tako nesrečna, da živim tu za sedmimi gorami. Letos o tem mani razmišljam, celo vesela sem. da imam sploh delo. Včeraj je obiskal mojo šolo ravnatelj matične šole. Bil je zadovoljen z delom v razredu, pripravami, z izdelki učencev. Potožila sem mu. da imam veliko izvenšolskega dela, a bi bilo bolje, da mu ne bi. Rekel ml je namreč, da je šola prvo, nato je šele vse drugo. Mislim, da se tega ves čas zavedam. zato bi mi lahko rekel kaj bolj vzpodbudnega. Za nocoj bom končala, ker moram za jutri pripraviti učila za prvi razred in narisati zemljevid Evrope za četrti razred. V četrtek, ko imam prost dan. bodo prišli delavci, da bodo prekrili streho. Stara je že in začelo je zamakati... 23. november ... dopoldne so prišli k vajam za igro gasilci in so me prosili, če bj lahko popoldne, ko imajo gasilsko veselico, kuhali in pekli v moji kuhinji. Seveda sem jim dovolila, zato pa pri bralnih vajah nisem bila z vso dušo in telesom. Ves čas sem razmišliala, kako bo jutri v mojem stanovanju vse narobe. Ko so prišli pred tremi leti prvič k meni z enako željo, bi se morala upreti, a kaj, ko so mi rekli, da jim ie tudi prejšnja tovarišica vedno dovolila. Vloge sem razdelila, a zavedam se. da ne najbolj posrečeno. Nekateri so zahtevali take, ki jim sploh ne bodo ležale. Rekli so, to ali pa grem, in morala sem popustiti... Popoldne smo se drug drugemu v kuhinji komai umikali. Da jih ne bi motila pri delu, mislim na gasilce, sem odšla na veselični prostor. A nisem dolgo vzdržala, ker je ves čas silil v mene vaški don Juan — Jernejev Tinče. Vem, da ne misli z mano resno, zato sem odšla domov. Gasilci so mi rekli, naj jim pomagam pri blagajni. Ustregla sem jim, a bolje bi bilo, da jim ne bi. ker je zvečer primanjkovalo 7 jurjev in sem jih nato plačala iz lastnega žepa. Nisem se hotela prepirati, skrivaj sem dodala denar ... Dolgčas mi je po domu in domačih ... 7, december ... Včerai me je obiskal predsednik občinske zveze kulturno prosvetne organizacije in mi rekel, da moram v vasi poživiti kulturno prosvetno delo. Omenila sem mu. da z mladinci študiramo igro, a ko sem mu povedala katero. je zavihal nos in dejal, da bj lahko izbrala kai bolj pametnega. Dodal je še, da so mladinci pač mladinci, igrali pa bi najbrž radi tudi starejši, zato naj poskusim še z njimi. Svetoval mi je tudi. nai kulturno delo na vasi poživim z modernejšimi oblikami. Prosila sem ga za nasvet in pomoč, odgovoril pa mi je, da moram sama najti najustreznejše oblike. Ko je odšel, je dejal, čez eno leto pa nasvidenje ... Danes ves dan dežuje, zato je v šolj manjkalo polovico otrok. Nekateri imajo namreč do šole skoraj dve uri hoda. Pred tremi urami se je oglasila pri meni neka mati. Ponudila sem ji stol, ona pa mi je dejala, da sem lahko srečna, ker živim teko v miru. Nato mi je začela pripovedovati zgodbo svojega življenja. Obe sva jokali in zdaj ne vem. kako naj obravnavam njenega sina, kj bi moral obiskovati četrti razred, a mu oče ne dovoli. Pravi namreč, da za kmečko delo ni potrebna šolska učenost. Važno je le, da se zna podpisati. Mati bi pa tako želela, da bi sin nekaj postal, ker je zelo brihten ... 11. december ... danes imam rojstni dan. Ce pomislim, kako je bilo včasih lepo na ta dan, me kar v grlu stisne. Ves večer sem pričakovala prijateljico, kj uči na najbližji šoli, a ie ni bilo. Najbrž ie pozabila. Ce bi vedela, da je ne bo, bi napovedala vajo za igro, da mi ta dan ne bi minil v taki osamljenosti. Se to: gasilci so nekako ugotovili, da so bili njihovi prvi računi napačni, a niso mogli ugotoviti, odkod sedem tisoč viška. Nisem jim hotela povedati... 17. december Iz doline sem se vrnila vsa premražena. Morala sem se udeležiti redne delovne konference na matični šoli. V kniigarni sem kupila VIO MALO in TRAVNIŠKO KRONIKO, zato bom. ljubi dnevnik, nocoi kratka. Vem. da mi bosta dali knjigi veliko snovi za razmišljanje ... 21. december Knjigi sem v dušku prebrala... Igra lepo napreduje ... Izbrala sem igro za odrasle... Včeraj je bila seja SZDL in moram napisati zapisnik ... Pripraviti moram program za novoletno jelko ... Pripraviti se moram za strokovni izpit... Don Juan mi ne da miru ... Pisala mi je sošolka, ki je takoj po končani šoli dobila mesto učiteljice v mestu. Takole mi piše: ... mislim, da zajemam življenje s polno žlico. Z Janezom sva pred poroko in vem, da bom z njim srečna. Ni mi žal, da sem pustila Gašperja, o katerem sem tj pisala pred enim letom. Zvečer se sprehajava po gozdu in opazujeva zvezde. Vedno, ko me obišče, mi prinese novo gramofons>® ploščo. Oba najraje poslušava pesem Samo ljubezen nam je potrebna. Beatles! so perfektni. Ogledala sva si ameriško drsalno revijo na ledu v ljubljanski hali Tivoli. Zdaj se odpravljava v Celovec. Preteklo nedeljo sva bila v Trstu. V domačem mestu si že nič koliko časa nisem ogledala nobene prireditve. Kdo bo pa gledal ta primitivizem. Prosili so me, da bi prevzela tajništvo muzejskega sveta, a sem odklonila, zato mi dajo zdaj popoln mir. Zadnjič me ie Fric. tako pravimo našemu ravnatelju, silil, da bi prevzela poverjeništvo za Prešernovo družbo, a sem odločno rekla NE. Kai' mi pa morejo!? Sj ti še vedno tako neumna, kot sj bila prvo leto? Ne pozabi vendar da živimo samo enkrat! Bom kratka, ker pričakujem Janeza... David Rimaš Štev. 2 | i IZREDNA NOVOST NA NAŠEM KNJIŽNEM TRGU: JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE Založba MLADINSKA KNJIGA v Ljubljani je pravkar izdala jezikovne tečaje za štiri svetovne jezike: # za angleščino: HELLOVV, CHILDREN! # za francoščino: BONJOUR, M ES ENFANTS! # za italijanščino: CIAO, BAMBINII # za nemščino: GUTEN TAG, LIEBE KINDER! Tečaj za vsak jezik sestavljata s štiribarvnimi podobami ilustriran učbenik z osnovnim besednim zakladom in vsakdanjo frazeologijo ter kolekcija petih gramofonskih plošč z reproduciranim besedilom. Na koncu vsake knjige je slovarček besed in fraz v petih svetovnih jezikih (angleščina, francoščina, italijanščine, španščina in nemščina) ter slovarček besed in fraz v tujem jeziku, pojasnjen z besedami ter frazami v slovenščini, hrvaščini, srbščini in makedonščini. NAJMODERNEJŠA, NAJUClNKOVITEJSA METODA ZA UČENJE TUJIH JEZIKOV. Izdaja je namenjena zlasti predšolskim otrokom in otrokom v prvih razredih osnovne šole, uporabna pa je tudi za odrasle. Posamezen tečaj stane 75 N-din. Tečaje si lahko nabavite v vseh knjigarnah, lahko pa jih naročite tudi pri prodajnem oddelku založbe v Ljubljani* Titova 3, ali pri zastopnikih in poverjenikih založbe. Kritika šolstva »na splošno« ne upošteva doseženih rezultatov (Nadaljevanje s 7. strani) zdi, da je kritika »•na splošno« mislim tako na povečanje šolskega Kakšno je vaše mnenje o večkrat pod pritiskom posameznih prostora, znaten porast števila uei-današnjem šolstvu na Sloven- konkretnih problemov in pomanj- teljev, zmanjšanje števila učencev skem na splošno. Kje so vzroki kljivosti ali pa posameznikov in oddelkih in končno tudi zmanjsa-nezadovoljstva nad stanjem, zaradi tega večkrat le preveč eno- nje osipa v pokameznih vrstah kakršno je? stranska, ker ne upošteva dose- šol. Vzroki za nezadovoljivo sta- Misiim, da šolstvo na Sloven- ženega napredka, ki je bil v šir- nje so številnejši, kot jih večkrat skem še ni v celoti zadovoljivo šem slovenskem merilu na tem prikazujemo le z materialno de-urejeno in bodo potrebni še znat- področju vendarle dosežen, čeprav ficitarnostjo, kar pa ne pomeni, ni napori za njegovo izboljšanje, še ne zadovoljuje vseh, čestokrat da le-ta ni^med ^najpomembnejs^-Zelel pa bi poudariti, da se mi res še zelo perečih potreb. Pri tem ' ’ ^ Franjo Roš 75-letnik mi elementi, ki takšno stanje pogojujejo. Naše strokovno šolstvo je boleča točka, vemo; ali zavod za šolstvo SRS načrtno zasleduje to področje? Res je. Seveda pa to ni samo naš slovenski, niti samo jugoslo- Pred 15 dnevi je slavil knji- pator pregnal v Srbijo; po vojni ževnik Franjo Roš svoj 70. ju- je v Beogradu organiziral prvo . bilej. Začetkom januarja so se slovensko 4-razredno osnovno vanski problem, temveč bolj ali ga posebej spomnili njegovi sta- šolo, ki deluje še danes. Po vrnitvi manj problem vseh, tudi ^razvi-novski tovariši — upokojeni pro- v Celje je bil nekaj časa okrožni tejših narodov. Strokovno šolstvo svetni delavci — na svojem red- šol. nadzornik, zatem pa je po- je v mnogo večji meri kot ostalo nem mesečnem sestanku v Celju, učeval na tedanji II. nižji gimna- podvrženo spremembam^ v gospo-Zbralo se nas je 28, slavljencu pa ziji; od 1. 1948 pa do upokojitve darski sferi in prav spričo razvoja je govoril naš delovni predsednik 1953 je poučeval tudi na celjskem tudi bolj občutljivo, ker zahteva učiteljišču. Kot odličnega peda- hitrejšo odzivnost kot ostala pod-goga se ga prav radi spominjajo ročja. Kdor namreč danes meni, njegovi učenci, sedanji učitelji. da bo lahko na osnovi pridoblje-Franjo Roš ni bil samo uči- nega znanja v srednjih, višjih in telj, metodik in vzgojitelj, am- upokojeni šol. nadzornik tov. Riko Pestevšek. Franjo Roš' je bil rojen 14. I. 1898 v Kranju, a od 1. 1902 živi v Celju, kjer je 1. 1917 maturiral visokih šolah ob vsej fleksibilnosti letih književnosti, zlasti pesništvu, pa tudi prozi. Sodeloval je stotnikom pesnikom Maistrom-Vojanovim. Rudolfom klicu. Najprej je služboval v Sent- .hunski ^^von. Slovan in Ljubljanski zvon. TSSS&SSiSZ. Svoja mladinska dal. Ja objavljaj v Celju. Bil je obenem tudi dolgo vrsto let predsednik JUU v Celju, ki je bilo eno največjih v predvojni Sloveniji. =,._ “SSSSS sj«fcir;Ji£S -ŠSgJg&SS S&-JK3! MS Si?a„p.rofp=,“«.K% prvi svetovni vojni je nekaj časa ^ študiral pravo v Zagrebu, nato pa se je posvetil učiteljskemu po- kolikor naj bi v službi dajal kot resnično ustvarjalna osebnost, je v veliki zmoti. Saj se bodo v tem času spoznanja že petkrat podvojila. če bi ves razvoj potekal po dosedanjih konstantah. Zato mislim, da je za področje strokovne- vanje, a njegov večji avtobio- ječe in pregnanstva« Napisal je tudi več dramskih del: Srbsko ob katerih bo bodoči ustvarjalec UČitelje, j6 tudi Franja ROŠa Oku- DIJAKINJE VZGOJITELJSKE ŠOLE MED MLADINO Bilo je v tednu pred Novim topel in prisrčen poklon. Toliko Dedek Mraz je moral v Kam- - . ciove»R.cs<» iivijouja letom. Povsod je žarelo svečano oči je že strmelo v nas, toliko niku z našo pomočjo skočiti z zorjih, pa je pomembna Knjiga •DersT)e]itjVa človeštva, i « .,1 i u i -i.-*. _ . • • _ ..ti/tj -i — »RimrfmsiVi izgnanci iz Srbne« ^ ^ narodno pr.vlJJco Car Trojan im. *» kozja ušesa, Desetnico Alenčico in libreto za operi Gosposvetski sen in Matija Gubca Rista Savina. Njegovo najnovejše povojno delo, ki je izšlo pri mariborskih Ob- in smotrno sam dopolnjevati svoje znanje. Po vsaki drugačni logiki bi morali raztegovati šolanje ne do 24. leta, ampak mnogo dlje. To pa spričo omejenih možnosti človeškega življenja najbrže ni razpoloženje za prihod dedka otroških ust je pelo pesmico »Mi odra, da je lahko stisnil roke »Slovenski izgnanci iz Srbije« I J.U. i Mraza. Tudi v, srcih mladih je ; svetila lučka z željo, da bi te Idneve kar najlepše proslavili. To Smo začutile tudi me, dijakinje vendar |4.c razreda Vzgojiteljske šole v Pri spremljanju strokovnega se imamo radi« skupaj z nami, vsem tistim malčkom, ki so sedeli 1941 1945. toliko rok nam je že ploskalo po na stolčkih ali v vozičkih, ker se Franjo Roš je še vedno dela- šolstva zavod seveda ni odsoten, uspešno končanem nastopu, pa s pomočjo palic le težko premi- ven ter sodeluje s svojimi lite- saj se npr., v njegovem okviru iz- vendar so bile besede ljubkega kajo. Vsak je želel dobiti darilo ramimi prispevki v mnogih na- delujejo novi učni načrti ra mulatka nekaj enkratnega. Saj iz rok dedka Mraza in mu pogle- šib revijah in časopisih. Pred leti osnovi profilov, ki jih potrdi^ Go- Ljubljani, in smo pod vodstvom smo mnogo lepega povsod doži- dati v dobrodušno smejoči obraz, je bil izvoljen za častnega celj- spodarska zbornica. Takih načrtov [tov. prof. Pie Gostičeve, Marte vele, mnogo otrok smo videle, Tako je minil teden, ko smo skega meščana, kar je veliko pri- bo v prihodnje potrebno samo ta fr,—i.--- jn Alenke Erženove morje ročic nam je mahalo v po- bile nepopisno srečne. Še bomo znanje za njegovo javno in kul- Paivlinove pripravile pravljico »Piščalka«, zdrav, nam in dedku Mrazu, ki pričarale v našem poklicu švet turno delo. ^ Obiskale smo vzgojno-varstvene se nam je dostikrat pridružil, pravljic — starejši žal ne veru- Tov. Roš je tudi duhovni vodja d.ročje strokovnega solstva zavoa poklicne šole izdelati še okoli 134. Reči pa moram, da ravno za po- zavode in podjetja v Ljubljani, vendar besed drobnega kodro- jejo več vanje. mesečnih sestankov upokojenih ni zadovoljivo zaseden, da bi lah- Polju, Vevčah in Kamniku ter laščka ne bomo nikoli pozabile. Ob tej priliki se iskreno za- prosvetnih delavcev v Celju, kjer ko več pozornosti posvetil pedago-yse navzoče popeljale v lepi prav- Minila bodo lepa šolska leta, de- hvaljujemo vsem vzgojno-var- vedno sodeluje s kakim literar- škim in strokovnim problemom na Ijični svet. kleta se bomo razšla, pozabila na stvenim ustanovam in delovnim nim odlomkom. Njegovi stanov- samih šolah in pri uvajanju prak- Nekaj utrinkov našega doži- marsikaj, toda na te dneve, polne organizacijam, ki so nas z vso ski kolegi in vsa kulturna javnost ličnega dela učencev v delovnih dela, utrujenosti, a vendar novega ljubeznivostjo sprejele in nam želijo jubilantu, da bi še mnogo organizacijah. Se slabše pa je v po vsakem nekaj lepega in božajočega. Zdi se nam, da smo upra- Dijakinja Milena Fartek v imenu razrednega kolektiva 4.c Stanko Skočir [vetja. . , . „ , _ _ Sproščen smeh se je razlegal veselja, radosti otrok, bo ostal nudile toplo roko v pozdrav in za let ustvarjal zdrav in čil! za zavesami. Odložile smo kostu- spomin dolgo. Kako bi le mogle priznanje, me in se šalile. Še en uspel na- pozabiti vse tiste iskrice veselja stop je bil za nami. Toliko jih je v očeh tisočerih otrok, ko so za-že minilo, pa vendar smo začutile gledali princeske, kralja, palčke in končno dedka Mraza. Tudi na to, kako so prisluh- tem pogledu stanje v večini zavodov za prosvetno pedagoško službo. vičile zaupanje vseh tistih široko nili slepi in slabovidni otroci naši Vzgojiteljske šole Poljanska 22, Ljubljana !lllll'|[|||||||illllllllll[i!lll![!![llllllllll!l!>lll!l!!ll!lli[ll!lll!lllllll!!!!llllllllllllll!illllll!lllllllll Posebna osnovna šola Vzgojnega zavoda Janeza Levca, je pravkar prišla k nam, je jokal nam je uspelo vnesti v to življe- Ljubljana, Karlovška c. 18 # ima brezplačno na razpolago staro rabljeno šolsko pohištvo med seboj spogledamo, v očeh so res pravljice! Vedno se kaznuje Interesenti naj pošljejo pismen odprtih oči malčkov, ki so gledale v nas, osebe iz pravljice. Otroški jok je prekinil Inaš smeh. V naročju vzgojiteljice, ki pravljici, ne bo mogoče pozabiti. Čeprav vidijo samo obrise, ali še teh ne, vendar doživljajo prefinjeno in bogato. Srečne smo, da mulatek. »Jaz bi še gledal,« . se nje žarek sonca, trenutke, ko so razloči med jokom. »Še bi gledal«, vsi otroci pozabili na vse in sreč-joče in noče prenehati. Dekleta se no zaživeli v pravljici. Kako lepe vseh pa je brati: to je za nas res zlo in poplača dobro. zahtevek na svet zavoda. Svet šole II. GIMNAZIJE V LJUBLJANI, Šubičeva 1 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 0 učitelja angleškega jezika — P — za nedoločen čas 0 učitelja za kemijo — P — za nedoločen čas 0 učitelja za matematiko in fiziko — P — za nedoločen čas 0 učitelja za matematiko in fiziko — P — za določen čas Pionir št. 5 Težko je reči, kateri sestavek ja v 5. številki Pionirja najboljši. Ljubitelji športa bodo morda pogrešili svojo stran ali pa jih bo premamil prispevek Mitja Tavčarja, da bodo spregledali, kaj to pot v reviji »manjka«. Prof. Kunaver piše o tem, ali je na Marsu življenje. Sestavek ponazarjajo lepe barvne ilustracije. S področja naravoslovja so prispevki o mineralih, o tropskem deževnem pragozdu in o živalih tega gozda. Tudi ti prispevki so ilustrirani. Pridružuje se jim nagradna naloga Ptice pozimi. Omenjena številka Pionirja se na zanimiv način oddolžuje Prešernovemu prazniku. Tov. Matija Žgajnar piše o tem, kako je mladina 1. 1942 v Ljubljani praznovala Prešernov dan. Sestavek ima veliko vzgojno vrednost, ki bi jo v šoli morala izkoristiti vsaj slavist in učitelj TSM. Tista stran, ki je v Pionirju namenjena domačim literarnim ustvarjalcem, Ima naslov »Kjer hiša mojega stoji očeta«. Tov. Tomčeva piše med drugim o Prešernu, Čopu. Linhartu. Finžgarju in Jalnu. Prispevek, ki mladim bralcem približuje pokrajino zgoraj omenjenih predstavnikov slovenske književnosti, nosi simbolični naslov DEŽELA. S tov. Eto Kunaverjevo jo preletimo v letalu in se tako s svobodne ptičje perspektive seznanjamo »s pokrajino na levem bregu Save med Žirovnico in Radovljico in tja do vznožja Peči pod Karavankami. Trikotnik ravnega sveta pod gorami, ki ga ni razrezal prav noben potok.« Janina David je Poljakinja, ki je preživela grozote nacistične okupacije. Odlomek iz avtobiogarskega dela »Certverokotno nebo«, je učencem v prevodu posredovala M. Šircelj. Življenje v Srbiji v času Dušana Silnega je lepo ilustriran sestavek s področja zgodovine, ki prinaša marsikatero zanimivo podrobnost iz časovno že tako zelo odmaknjene dobe. Za učence zanimiv in tudi praktičen sestavek o gramofonih je napisal Sergej Dolenc. Pionirjeva pošta prinaša nekaj dobrih ilustracij iz šolskih glasil. Prvemu šolskemu polletju se je revija oddolžila z ilustriranim Odprtim pismom. Zadnje strani obsegajo ugankarski in jezikovni kotiček. Mihec Pi-hec razlaga, kakšno naglasno znamenje je strešica. Primerja ga z »Mico Lepotico«. Ali ne bi bilo bolje, če bi Mica Lepotica, ki postaja pod streho svoje bajte, namesto hlač nosila krilo? Učenci pravijo, da ni dovolj podobna sama sebi. Berta Golob Osnovna šola Jožeta Letonje-Kmeta Šmartno ob Paki razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZA RAZREDNI POUK za podružnico Skorno, za določen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. PUOSVU M DELAVK Ust Izdaja republiški odbor sin dikatn delavcev družbenih dejavnosti Slovenile - Izide štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Orago Ham Naslov uredništva: Ljubljana. Poljanska 6-TI, tel. 315-585 Naslov uprave: Ljubljana. Na /orjeva I. tel. 22-284. Poštni predal 355 Vil. Letna naročnina 10 N-dln IlOuti S-din), ra šole in druge ustanove 20 N-din (2ooo s-din) Štev. tek. računa: 301-8-26-1. Tisk: CZP Ljudska pravica V pedagoškem inštitutu Na obisku šolskih ustanov v Pragi Po ogledu šolskih ustanov simo obiskali še pedagoški inštitut. Z namj so govorili posamezni predstojniki oddelkov inštituta. Ker so bili nekateri zadržani, bom lahko prikazal le del nalog, s katerimi se ukvarja inštitut. Tudi na Češkem je v teku šolska reforma, ki mora biti izvedena do leta 1970. Šolske reforme so se lotili premišljeno in naenkrat na vseh znanstvenih nivojih. Pobudo za izvedbo šolske reforme je dal CKKP. Poleg pedagoškega inštituta sodelujejo pri izvedbi šolske reforme vse visoke šole ter akademija znanosti in umetnosti. Vse te inštitucije so izdelale natančen načrt ter si medsebojno razdelile delovna področja. Pedagoški inštitut deluje s študijskimi grupami za vsa učno-vzgojna področja. Velika skupina proučuje probleme metodike. Leta 1966 so priredili mednarodni seminar, na katerem so natančno ugotovili dejansko stanje posameznih učno-vzgojnih področii ter kakšne so perspektive posameznih uono-vzgojnih podiioči.i v nadaljnjem razvoju šolstva in novi šolski reformi. Delo seminarja ie potekalo v sedmih sekcijah. Vsaka sekcija je po zaključku izdelala smernice nadaljnjega razvoja učno vzgojnih področij. Po teh smer- nicah pa bodo skušali izvesti šolsko reformo. Kot sem že pisal, spadajo pod pedagoški inštitut štiri eksperimentalne šole, od katerih so tri v Pragi, ena pa v Pisku. Dve od teh šol sta srednji šoli. Pravijo, da je to najcenejša oblika dela in da je nevarno, če je vse šolstvo v republiki eksperimentalno. V eksperimen,talnih šolah raziskujejo diferenciacijo pouka. V zadnjih letih so preizkusili že nekaj oblik diferenciacije. Diferenciacija učencev na študijsko in delovno skupino se ni dobro izkazala. V Pisku so preizkusili diferenciacijo na podlagi zanimanja učencev za posamezne skupine učno-vzgojnih področij. Učenci so imeli na razpolago tri izbirne skupine, in sicer: prirodoznanstveno, delovne predmete in ponavljalno. Pri starših je bilo zelo veliko zanimanje za ponavljalno skupino. V tej skupini je bil poudarek na vajah iz matematike in materinega jezika. V to skupino so se vključevali največ tisti učenci, katerim sta povzročala matematika in materin jezik večje težave. Starši so zelo neradi vključevali svoje otroke v skupino delovnih predmetov. Ta eksperiment izvajajo v tridesetih šolah v državi. Tudi na Češkem so pričeli uvajati po šolah proste sobote. Vendar ne naenkrat, ampak na tistih šolah, kjer so bili za to ustvarjeni pogoji — celodnevno bivanje in prehrana učencev. V načrtu imajo znižanje učiteljeve učne obveznosti od sedanjih 26 ur tedensko na 22 ur. Preizkušanje novih učnih metod je pod nadzorstvom ministrstva za šolstvo. Nekontrolirano eksperimentiranje včasih rodi več slabega kot dobrega. Inštitut ima na terenu veliko sodelavcev v vrstah učiteljev. Te občasno vabijo na razgovore. Splošne naloge predpisuje inštitutu ministrstvo' za prosveto. Nalogo nato kolegij znanstvenikov teoretično obdela. Kolegij sestavljalo sodelavci inštituta, docent visoke šole. poleg teh pa še ekonomisti, psihologi, sociologi, filozofi in higieniki. Inštitut je tesno povezan z ostalimi inštituti. Preden so sestavili nov predmetnik za osnovno šolo, so naredili zanimiv eksperiment. Najprej so vprašali zdravstvene delavce, koliko učnih ur naj bo tedensko na višji stopnji osnovne šole. Zdravstveni delavci so bili mnenja, da ne sme biti več kot 30 ur. Z enakim vprašanjem so se obrnili na posamezne strokovnjake za posamezna učno-vzgojna področ- ja: njihovi predlogi so po seštevku izkazali 56 učnih ur na teden! Povedali so nam, da so kmalu po vojni naredili večjo napako. Uvedli so tehnični pouk, za katerega pa niso bili dovolj dobro pripravljeni. To je povzročilo, da je bilo porabljenih preveč sredstev za opremo delavnic. V zadnjem času hočejo to učno-vzgoj-no področje usmeriti tako, da bo služilo praktičnemu življenju, za pravilno in zdravo koristenje prostega časa in za privzgojitev dejavnosti, ki jih bo mladinec še naprej gojil poleg svojega poklica. Težišče politehnične vzgoje je v prirodoznanstvenih predmetih. Sam predmet ima veliko vzgojno vrednost, ker vzgaja učencem pravilen odnos do dela. Tehnični pouk ne pripravlja učencev za določen poklic in\ je za oba spola enak. Dekleta imajo v 8. in 9. razredu nekaj ur posvečenih osnovam zdrave prehrane. Ali naj imata oba spola gospodinjski pouk, pa je za sedaj še v razpravi. Oddelek za didaktike raziskuje oblike modernizacije pouka. Trenutno razrešujejo diferenciacijo pouka. Izhodišče pri iskanju najboljših oblik je individualni pristop k učencem. Dosedanje izkušnje kažejo, da se diferenciacija ni obnesla na nižji in srednji stopnji, ugodne rezultate pa so dobili od sedmega razreda dalje. V eksperimentu, ki so ga izvajali pet let, so ugotovili, da grupe učencev, ki so bile formirane na podlagi interesov učencev, dosegajo najboljše rezultate. Najboljše je formirati v razredu tri sku- pine, vendar pri tem obstaja nevarnost, da se učitelj ne bo največ^ukvarjal s srednjo skupino. Zaenkrat za tako organizacijo pouka še nimajo na razpolago nobenih didaktičnih materialov in so učitelji navezani na lastno iznajdljivost in prizadevnost. Skupine učencev so tako formirane, da učenci lahko prehajajo iz ene skupine7 v drugo. Diferenciacijo v glavnem preizkušajo pri izbirnih predmetih. Za izbirne predmete učenci lahko izbirajo med: tujimi jeziki, športnimi igrami, domačimi znanji, uporabno matematiko in vajami iz biologije. Možnost izbire imajo učenci sedmega razreda. Na izbirne predmete odpade po dve uri tedensko. Učenci, ki slabo napredujejo v materinem jeziku ali matematiki, imajo iz teh predmetov vaje. V 8. razredu imajo učenci možnost izbrati še en izbirni predmet, ki ga lahko izberejo izmed naslednjih: temelji tehnike, estetska vzgoja, vaje iz kemije in vaje iz fizike. Na treh šolah preizkušajo deliti učence 7. razreda'na 4 smeri: 1. humanistično, 2. prirodoznam-stveno, 3. matematično, 4. tehnično. V devetem razredu razdele učence na študijsko in delovno smer. V študijski skupini so učenci, ki nameravajo nadaljevati izobraževanje na srednjih šolah. Vendar ugotavljajo, da taka delitev v zaključnem razredu ni dobra, ker novo nastali kolektivi ne odigrajo svoie vzgojne funkcije. Menijo, da bi bila taka diferenciacija potrebna že v 7. razredu. Največ uspehov pričakujejo od notranje diferenciacije, ker se tu najbolj da uveljaviti individualni pristop. Notranje diferenciacije se lotevajo na več načinov: — po presoji učitelja, — po upoštevanju želja staršev, — s pomočjo vprašalnikov, kj jih pripravi inštitut, — s pomočjo standardiziranih učnih testov. Tudi tu so nam zagotavljali, da so učenci na nižji stopnji bolj razviti, kot to od njih terja učni načrt. Zato težijo za tem, da bi bili učenci od 1. do 9. razreda enakomerno umsko obremenjeni. Vsa prizadevanja pa imajo skupni cilj — dati več dela učencem, učitelju pa' vodstvo, kot je rekel Komensky. Po razgovoru na inštimtu sem še bolj začutil, kako velik pomen ima načrtno raziskovanie šolskih vprašanj. Če ie šolska reforma dobro pripravljena, mora uspeta brez večjih pretresov, ki bi ovirali normalno delo v šoli. Vsak večji pretres v šolstvu močno oslabi vzgojno funkcijo šole. Če se učitelj lovi s snovjo, ki jo narekuje novi učni načrt, nehote zanemarja vzgojno funkcijo svojega učno-vzgojnega področja. Tako stanje pa ie za našo družbo nevaren pojav, in ga lahko izkoristijo različne reakcionarne sile. saj smo tako rekoč predstraža socialističnega sveta v Evropi, Taka načrtnost se nam lahko pošteno maščuje. Zato imeimo eksperimentalne šole in ne dopuščajmo več. da je celotno naše šolstvo eksperimentalno. A. KORENČ