Imiertai: Na delol Santa Margherita, 10. nov. 1920. Jogoslavanska delegacija je izjavfla, da se uMoni diktata. Dr. Vesrtič: ItaMJa sd upa rezati v žlvo meso JusjoslaivBe ki bo ta čta Iroel posledice v bodočnosti. l.hibhana 17. novembra 1920. V yyi_i ovini ie nap-očila našemu narod:i nova doba. Nahaiamo se v tx)polnoma novem položaiu. Proi — razen z beneškhni Slovenoi — smo bili vsai politiško združeni vsi drutri in vs__i v kulturnem kontaktu in v zvezit. Sedai smo ooiitjško raztoosanii na tri države, in dva deda naših roiakov sta danes izven naše domovine. ootjtiško odtreana od nas. Danes ie osrožena tudS kulturna vez s tamošotimii roiaki m s tera te oerožena naša narodnost tam. Naši roiaki. onstran državnih mei so dan-es brez irnoči na mttost m nemilost izročeni tuicu in vrženi v temo narodne odvisnosti m hlapčevan.a. In ta tuiec ki )',m bo vladai ne oozrra Drenizkih sredstev za raznarodovanie. on ne Dozrta in ne prinozna mamšinskih narodroosti v svoii državi ne manišmskeea teziika. ne oravlc narodne manišine v uradu m drutrie. temmani v šoli. Socialni čut mu ie nepoznan. nacfonalna ideia muie v nteeovi cCržavi samo ena ki se kriie edano z državno kleio velike Italiie in ki priooznava v te. državi samo svok> naciio in svo. <lržavni iezik. — In enak »e Nemec! Naivečii zločin so naoravMi naši delecati v St. Mareheriti. da <ao predali naše miake n-ooolnoma breznravne tuii državi iiry niso zasifura.i nobenih narodnih marri- Smiskih pravic: celo tako da_eč seea niih sreh da so daH vse orožie iz rok ter prinoznali v naši državi živ-_im Italiianom vse manjšinske pravice. celo italiiansko dtžavl*ianstvo v naši državi. da bodo neovirano rovarili kot italManski državliani nroti naši državi na naših tleh. — Enak »ločin ?o naora\iH naši de_eeati v Celovcu! In oni narod ki ie pomacal oropati našo Koroško in nam na neolemenJt način DodiarmMa miliion naših roriakov. nat. postane čez noč naš nriiateli? Nikdar v naSLh srcih in tudi ne v srcih na^e^a naroda dokler ne bo ziočin maščevan! Mislili sino. da bodo ustvarfl. rrrir res m.roliubne rokt. in nam dale traien mir. Toda ta mir ie ustvaril le napet ooložai in irna danes značai oremiria. Zaman ie preHta kri. ker na5 narod ni dobil svobode! — Traien inir bo le tisti. ki bo zeraten na socialni in nactonalni pravičnosti. IrrDerHalizem in kanitaliz«m sta zooet lavladala za eotovo dobo let nad čiovečtvom. Z n.ima pa ie bila vsa.ena i_ova ^ai za boie m.J narodi. ki bo tekom let tkla in bo naraščala. m kroe katere se bo "nkafa vsa Dolitika bodočih dni dokler ne narx,či dan revanže in ura. da se iznova Doizkusi nriboriti zmaco zahtevam social|*e in nacionalne pravičnosti in ueonobiti ?rni.e.rialistiČHi in kapitalistični družabni re_. PrancHa te čakala na uro revanže od «eta 1870 do 1918; Jugoslaviia »e nastopila Isto not z dnem 10. oktobra proti Nemškj Avst^ifi in z dnem 10. novembra 1920 Di"oti Italiii. I_eta bodo pretekla. a ura nia_čevamaprk_e! Odtrgali so slovenskemu narodu skoro do polovice zemlje in do polovice vojakov in jrh podjarmtli tujcu. Ne pTavičnost nacionalna in ne življenska potreba za eiksistenco naroda }im ne oipravičuje tega dejanja. Kaj pa je ta dragocena zemlja za nas. vemo šele sedaj. ko se definitivno zavedamo. da je niamamo več in da nam _e pot <po naši zemlji do morske obale, kjer prebiva naš narod, in j do zemlje, ki je last naših rojakov, pot i do mor.a — zaprta. j Oost^"darske oosledice so s tem udar- i cem za naš narod nedodedne! ! In kaj je bilo napravljeno s tem činom? Ustvarjen je bil s tem činom s\<r venski iredentizem. ki je pričel oživljati s prvim dnem okupacije slovenskega oziemHa. ki danes še živi in kliie in ki bo živel vedno buineie. dokler ne Dride dan maščevanja in ne bo krivica narodu maščevana. V zgodovini slovenskega naroda ne smemo pozabiti sledeČih dat: 1866. odcepitvc bene§krh Slovencev; 20. julija 1919, odcepitev Kanakke doline s Trbižem in Zilske dolme z Bdjakom; 10. oktobrg 1920. r^dcenitev ostalep-a dela slovenske Koroške; 10. novembra. odcetpitev jugoslovanskega Primorja. Kakor bomo slavHi državne praznike. dne 29. oktobra narodno osvoboienje m dne 1. decembra narodno ujedinjenje, tako nam ima*. biti sveteTSi od teh čm spominski dnevi naše fredente. dan 20. )uK_. 10. oktober m 10. november. katere obletnice ima}o -iri posvečetie iredentisttčni propagandi in hnajo shižiti vzbujanhi naroda za osvoboditev na.?ih neodrešenih bratov in našega Jadranskega morja. Slovenska tredenta je zbujena in živi. in če se je lotimo. naj bo resno in vztrajno to delo. ker ni to delo dneva, temveč je delo let m desetletij. Z dnem poraza ni napočH za nas čas jadFkovanja \n zvračanja krivde na storilce tega čina, temveč čas resnega in smotrenega dela! Halija pravi, da se n Je z dnem 10. novetnfbra 1920 ure_ničil stoletni sen; postavtmo si tt-dt mf delovni program za osvobodttev naših bratov In naše zemlje in vlrjmo ta program v vsakega poedinca naše države. od generaclje do generaci)e. UčiteTJstvo! že zadnjič ob koroSkem polomu smo zaklicali: KviSku srca, usoda naših neosvobolenih bratov in oropane zemlje le v naSfh rokah! Več Jredentizma in duha narodne elcspanzavnosti v naše šole! Delovni program naše iredente na} izražaio sledeče točke: 1. Naše vlade dolžnost je in naših višjih šolskih svetov. da na vsak naroden pritisk v ^olstvu na naše rojake v Nemški Avstriji m Italiji reagirajo z enakhn prrtiskom na nemško in rtalijansiko šolrtvo na na^i zemlii. noročak) o nlem tu.im vladam in ga vzdrže toliko časa. dokler se ne odpravijo nasilja in krivice povzročene našim rojakom. To naj tvori jedro naše vnanje šolske polittke, ker s tem se daje zaslombo našim narodnim delavcem v neodTešenih kra.ih. 2. Nobeno šolsko berilo, zemljepisna _n zgodovinska kn}iga ne sme dobiti aprobacije, če ni zadostno posvečena našim vnanjepolttičnim težniam in če zadostno ne opisuje etno<jrafično nam pripada.očih krajev, da se lahko nanje opira utemeljevanje našega bodočega vnanjepolltičnega programa z etnoRrafičnega. zgodovinskega, gospodardcega in kulturaega stališča. Šolska berila naj vsebujejo vse najvažneJše etnoerafično k nam spadajoče kiaje na neodrešenem ozemlju in naj povdarjajo njih narodni, zgodovinski in gospodarski poinen ter njih etnografično pripadnost k nam. Iz šolskih beril in pesmaric na} ne izostane nobena pesem, ki se nanaša na neodrešeno domovino in neodrešene kraje. in ki pospešuje iredentistične smotre. 3. Vsaka šola imej etnografičen stenski zemljevid, ki bo vseboval etnografično naše ozemlie in vse važnejše kra]e neodrešene domovme in kazal naš bodoči vnanjepolitični program in mejo ter bo služil učitelistvu za oporo in pojasnjevanje našBi teženl. 4 V naše učite.i.ske kniižnice v šolah ]e uvestt vso literaturo obmejnih vnra^nn. Drona?andne brošure. kl so izšle in §e bodo izšle. ter utemeljujejo naše zahteve ro osvoboditvi Jadranskega morja in našega naroda izpod tujega jarma z narodnega. zgodovinskega in gospodarskega ozira. Enako je učiteljstvu v uporabo nabaviti vse grafične propagandne karte. ki izklejo ter predstavljajo naša stremljerrja v tein oziru. Kn.ižnice je izipopolniti s statističnimi pripomočki za to propagando. 5. Sestaviti je seznam vseh dosedaj iziršlih oronaeandnih soisov _n grafičnih izdelk?cw. ki služiio v to svrho in se nanašajo na ta vprašanja. V visokošolskih centrih je otvoTiti stalno razstavo vseh naših tozadevnih spisov in grafičnih izdelkov; zbrati hi izložiti je pa v njrh tirdi vse propagandne spise. dokumente in grafične izdelke, ki se jih je italijanski narod pos_u_eval pri svoii iredentistični propagandi za nadvlado v JadranskeiB morju, kajti italyanska propaganda in ipostapanje pri -irjenju osvojevalnih namenov med lastnim narodom in v tujem svetu .nam je lahko v vzgled. Izstaviti bi nam bilo tudi šolska berila in sestavke, ki so gojili iredento v italijanskem narodu. 6. Delo učiteljstva je, da posveti temu vprašanju v šoli vso pozornost in vzgoji mladino v tetn duhu; da se na svojih zborovanjih posvetuje. irnia predavanja in razprave o iredentizmu in pošilja nasvete za propagando; dia goji predavanja in -iri iredentistično propagando med narodom; da ustanavlja podružnice in širi misel za naša rredentistična društva. 7. Delo učiteljstva je, da vodi kataster našeea. šolstva in učitelistva v neodrešenem ozemlju titdi v naprej v ročnem zapisniku; da go.i stik z učiteljstvom v neodrešenem ozemliu ki vodi šolsko statistiko. 8. Delo Jugoslovanska Matice _n drugih iredentistično propagandnih društev pa je, da zalagajo in izdajajo propagandne spise in grafične izdelke ter utemeljujejo naše zahteve in označujejo točen program naših zahtev vnanje politike; da izdajo vse dokumente in zemUevide o naši u-temeljitvi jadranskega problema, ki jih je izdelala naša delegacija v Parizu; da založi etnografičen zemljevid za šole; da Lzda seznam vseh prooaeandnih stnsov, ki se nanašajo na to vprašanje; da zbere vse te spise in tozadevne grafvčne izdelke našega in italijanskega izvora ter otvori stalne razstave. ki raz^irjajo obzorje našim iredentističnim delavcem. 9. Največje in najnujnejše naše delo pa ]e delo za notranjo konsolidaciio države in delo na vzgofi močne državotvorne generacije. ki bo zmožna dajati dižavi moč, da bo uresničila naš sen in naš program m nam osvobodila Jadran- sko morje, naše neodrešeno ozemlje ia naše neodrešene brate. Poleg te notranje propagande nara pa preostaja tudi vnanja propaganda med neodrešenimi brati. Le od močne notranje propagande bodo živeli in črpali moč naši neosvobojeni bratje. Tako bo postal sedanji iredentistični program posamezn_kov s propagando narodni program tn ko bodo prožeti vsi državljani z njim postane državni program, ki je dne 10. novembFa t. 1. prinesel Italiji zinago njih stoletnega dela na iredentistični propagandi za osvojilev Jadranskega morja in osvojitev podjajmljenega našega ozeinl.a, katero zimago dela so bili prtmorani priipoznati tudft naši d_legati že prvi dan pogajan.i, dne 10. novembra v Santi Margheriti.