Listek. Prisega v večnost. (Remična pripovedka; prevel Ivan Vnk.) (Dalje.) »Ia 8e veadar ni prazna saajarija?« rečem. »Kaj pa, če 8e tako nagloma umrli pobratim duSevao živi?« »Potem je na pobratimstvo pozabil in prelomil prisego!« mi pretrga besedo. »— ia če je Bjegov duh zyest prijateljstvu in nepremisljeai prisegu, nadaljujem, »ter obdaje sedaj naSe cbližje, ne da bi mi Cutili?« »Nikoli!« reče zamolklo Evald; »in če bi bilo to tudi res, kaj mi to koristi, ako pa ae vem, je-li resaica ali samo domisljija.« »Kaj pa, ako mu je nemogoče spolaiti prisego, morebiti že zato, da bi nam ae Skodovalo? Pustita vajiaega pokojaega pobratima mirno počivati, odvežita ga njegove prisege, ki bi skrivnosti oaega življenja, katerega le vera in upaaje razsvetli, tako predrzno razkrila!« »Jaz se striajam z vami«, reče Lekold, ki je dosedaj molčal. »Najia tako objokovaa prijatelj je isti večer gotovo nosil v sebi ža kal smrti, ter imel v njenem obbžju temno slutajo. Zato ga rad odvežem daae prisege. Ne greaiva mu miru, dragi Erald, ampak spostujva ajegov spomin z vedno tesnejsim pobratimstvom!* »Ha, ha, hal^ aasmeje se Evald, veadar tako prisiljeao in straSao, da so se mi lasje ježili; »še z vedao tesaejšim prijateljstvom — za grob! — ne, ne! Celo leto sem čakal, da se mi pojasai, kar me muCi že toliko let. Tako pro8tovoljao daae prisege ia Se tako bitro iapečateae s smrtjo ae morem odvezati. Jaz se aa to pravico sklicujem! Ako 8e njegov duh iivi, naj ga preganja prokletstvo moje prisege, kjerkoli je, ako je ae spolni!« »Fej, gospod Evald! Vi ste preveč razburjeai, ker bi drugače ne govorili tako. In zato aaj bo to vaSe govorjenje brez pomeaa! — Vi 8e morebiti hočete ostati, jaz pa grem domov!« rečem iezao ia se obraem k vratom. »Razburjea?« odgovori miraeje, »da, ker fle ima leto le ure. Pa tudi jaz hočem domov, v samoto. Takoj pridem, ako me hodete čakati, le par besed 8e imam govoriti s prijateljem. Prosim pa, da molčite o tem, kar Teste!« »0 tem bodite brez skrbi!« odvraem ia cdidem vea; postalo mi je že neznosno v tej družbi. Nagla smrt tega, katerega sedež sem jaz zavzemaL, prisega, taka predrznost, zadaja ura ob letu vezane prisege! Ear gomazelo mi je po hrbtu. Čez dolgo časa pride E/ald in bil je zopet prejSnji veseljak. Prosi me, aaj aekoliko potrpim, ker še gresta s prijateljem aa grob umrlega. Zopet so mi zleteli mravliiaci po hrbtu. Po nofii — iti na grob, ob uri prisege!? Brrr! Čaz dolgo časa pride Evald bled in z veliko naglico, kakor bi ga notraaja moč gaala k meai ia reSe: »Pojdite, pojdite, voz je že davno naprežea, konji že aočejo več stati; midva morava biti doma, predao bo miaula ura!« Jaz se ustrašim in refiem: »Zakaj tako naglo? Ako smo tako dolgo čakali, 8e labko par ur tudi ostaaemo.« Nt mi bilo ljubo, da bi sedel sam s tem čudnim človekom in zdelo se mi je, da me zadeae mrtvoud, ako zmislim na prisego. »Jaz Be morem! Koaji morajo domov, ker jutri zopet idejo«, odgovori, ne da bi me pogledal. »Hitro, samo to kupico vina 8e!< Pri tem je vzel kupico, izprasail do daa in planil vea. Jaz vstopim v voz, tresoč se po vsem telesu. E?ald prime za vajeti ia v divjem diru je slo po cesti. Bila je krasna jeseaska noŁ, akoravao ai bilo meseca. Milijon zvezd je svetilo tam dol i neba na zemljo, da aq je videla ne samo cesta, temveč tudi razni predmeti v obližju. Akoravno tedaj ni bila taka tema, vendar mi je bilo tesno pri srcu, ko sem sedel zraven Evalda, ki je nenavadno molčal in gledal t noč. V mestu se začujejo vdarci jednajste ure. Konji drvijo naprej po cesti in visoki jagDjedi ob potu se prikazujejo in izginjaio kakor blisek. To je bila vožnja bolj po zraku kakor po zemlji. Hotel sem govoriti, pa Evald mi ni dal odgovora. Tako pridemo v vas in v moje veselje je bila gostilna Se odprta in v njej mnogo ljudi. Evald še ni nikdar mimo Sel, da bi ne pogledal v to gostilno in isto sem pričakoval tudi sedaj; vendar se še cn ni ozrl na njo. Zato sem mu rekel: »No, ali ne bova pogledala, kdo je notri?« »Ne!« odvrne on zamolklo, vendar kakor bi se vzdramil, reče in zadrži konje. »Ako želite, lahko izstopite, jaz konjev ne morem pustiti. Pa hitro, drugače se odpeljem!« To je zvenelo tako nevljudno, da ga nisem več prosil, ker mi je bilo le za to, ga nekaj ur zadržati in razvedriti. Ia zopet sva dirjala dalje po cesti mimo raznih znamenj in križev, katerih je bilo obilo postavljenih. Tako sva prišla od glavne ceste na pot, ki pelje skozi gozd. Nekaj poskusov, se pogovarjati z Eval- dom, mi je šlo po vodi in tako sem molčal tudi jaz. Ne morem tajiti, da me je obdajala neka groza ter sem si očital, zakaj sem se udal tej veselici in nisem rajši odpotoval. Vtis prejšnega pogorora, skrivnostno zarotena noč, samotna vožnja z možem, pred katerim so me obhajali mravljinci in potem Se polnočna ura v tem kraju, napravljalo je na me vtis, da sem si lahko očital lahkomišljenost. Nazadnje sem obrnil vso pozornost na vožnjo, ker sem se bal pri tej hitri vožnji nesreče, tembolj, ker sem opazil, da Evald drži malomamo vajeti. Ko pridemo v bhžino gozda, v katerera je skrivnostno »Sepetajoča smreka«, plane Evald ob moji &trani nakrat kot bi ga zbodel, po koncu, tako, da so mi lasje klobuk privzdignili, ter sem se plašno ogledal okrog sebe. Evald pa zakriči z rnozeg pretresujočim glasom: »Gorje!« in pade nazaj na sedež. Vajeti so mu odpadle, kar sem k sreči opazil in jih zgrabil. Toda v tem trenutku skoeijo konji nazaj, se vspenjajo tako, da se je oje postavilo po koncu in razgetajo. Hotel sem skočiti z voza, vendar neka skrivna gila me je držala. Ogledal sem se okrog, da bi videl ali zapazil vzrok temu, vendar nisem ničesar videl kakor to, da smo bili ravno pod »Sepetajočo smreko«. Znabiti so se vajeti zamotale, da konja ne moreta speljati; po- skuSal sem jih spraviti v red, tepel konja' vse zastonj; voz se ni ganil. Vajeti so bile v redu, konja se vspenjata, razgetata, prhata, kopljeta s kopiti, vendar voza nista mogla spraviti z mesta. In Evald? Ali ga je zadel mrtvoud? Tresem ga, kličem po imenu; toda nobenega odgovora. Kolikor sem v temi in v smrtnih skrbeh radi konjev opazil, ležal je Evald naslonjen v sedežu in strmel nepremično v temo. Še enkrat zavpijem: »Za božjo voljo, Evald! cdgovorite mi, kaj vam je? Glejte, voza ni mogoče spraviti z mesta. Ka| se je zgodilo? To je nesreča!« Oa pa reče liki umirajočemu: »Nesreča? da, nesreča! Gorje, torej vendar! gorje! ti si!< In v hipu plane zopet po koncu in zavpije: »Domov, domov!« ter pade zopet nazaj. Mene spreleti mraz, kot bi bil imel mrzlico, vendar, da je Evald pri življenju, mi da pogum, da primem trdneje za vajeti, udarim konje in zavpijem: »V imenu troedinega Boga, naprej!« In v tem hipu potegnejo konji s tako silo, da sem raislil, voz se zdrobi v tisoče koscev in prhajoč drvijo naprej iz gozda, kjer so zvezde zopet milo in mirno gledale na nas. (Eonec sledi.)