GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC LETO I ŽALEC, NOVEMBER 1965 ŠTEVILKA 6 »Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Pla-skan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge dipl ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List .izhaja mesečno. Letna naročnina 1.200 dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. JESENSKA SETEV USPEŠNO KONČANA Ugodné vremenske razmere so dovoljevale, da je jesenska setev pravočasno opravljena. Zadnje •dni je bilo oranje za setev dokaj težko zaradi pomanjkanja vlage v tleh. Ni pa to bistveno vplivalo saj so bile v glavnem površine, namenjene za jesensko setev, preorane že v prvih dneh oktobra. Globina oranja se je prilagajala lastnostim tal, ker imamo na področju kombinata zelo različne talne tipe in .zato ni mogoče zemlje pripraviti po skupnem receptu. Vsako parcelo je potrebno obravnavati posebej. Pri letošnji jesenski setvi ni bil poudarek na globini oranja, pač pa na tem, da je bilo doseženo zadovoljivo drobljenje in da so organske snovi pokrite z zemljo. Vemo, da imajo žita plitvo ležeče • Pozna jesen med hmeljevkami korenine, zaradi česar je še važ-neje, da je rastišče dobro pripravljeno,- Le tako imamo zagotovilo, da bomo dosegli najbolj ustrezen sklop (ca. 560 rastlin na m2), ki je najvažnejši faktor, da dosežemo zadovoljiv 'donos. Pri Z namenom, da bi bili traktorji Stayer 18 KM čim smotrneje izkoriščeni, se je Centralni delavski svet v začetku leta odločil, da dà traktorje v uporabo posameznim skupinam kooperantov. Tu. in tam je slišati tudi zahteve, da bi traktorje prodali posameznim kooperantom. Smatramo, da tem je zlasti važno, da se zemlja dovolj sesede in da je površinsko izravnana. Površinsko izravnavo dosežemo z vlačo. Pri obdelavi preorane površine navadno uporabljamo krožno brano, ki pa zemljo odriva in jo ob straneh to ne bi bilo umestno in ne pravično. Povprečna kmetija na našem območju ima 4 ha kmetijskih površin, traktor je pa ekonomično izkoriščen pri 15 ha obdelovalnih površin. Traktor bi se »zajedel«, kakor se »zaje« par konj na srednji kmetiji. Odgovoriti bi bilo seveda treba tudi na vpra- kopiči. Tako nakopičeno zemljo z navadno njivsko brano težko izravnamo. Pri setvi s. Fergusonovo sejalnico dosežejo vsa sejalna telesa enako globino in le pri ravni po-(Nadaljevanje na 2. strani) sanje, kdo naj vrši usluge veliki večini kooperantov, ki traktorjev ne bi kupila. Skupina, ki dobi traktor v uporabo, mora izpolnjevati naslednje pogoje: posedovati mora 15 ha obdelovalne zemlje, z vsemi proizvodnimi kapacitetami mora so-(Nadaljevanje na 2. strani) Dodeljevanje traktorjev skupinam kooperantov 2 JESENSKA SETEV vtšini je globina setve enakomerna hi najugodnejša (3—5 cm). Če površina ni ravna, se globina setve spreminja. Pri pregloboki setvi zaradi majhne kalilne energije žitnega zrna kalček ne more prebiti debele plasti zemlje nad seboj, pri preplitvi setvi ali če pada zrnje celo na površino, pa kaljivost tudi ni zadovoljiva in torej optimalen sklop rastlin na m2 ni dosežen. Če bi bile vse površine za setev primerno pripravljene, bi lahko računali z vsaj 200 kg višjim pridelkom na hektar, kar pomeni pri sedanjih cenah 18.000 dinarjev dohodka več na hektar, da ne govorimo o večji količini slame, ki jo na vseh gospodarstvih nujno rabimo za steljo. Za letošnjo setev seme ni bilo najbolj Justo.. Vsebovalo je precej tujih primesi. V bodoče bo proizvodnji semen nujno posve- titi več pozornosti in odbrati samo tiste parcele, ki ne bodo za-plev.elj.ene. Komisija za priznavanje semenskih žit bo morala, pač izločiti tiste prijavljene površine, ki ne zadoščajo pogojem za dovo-Ijivo pridelovanje semena. V prihodnjem letu bo nujno nabaviti sredstva, ki bodo uničila vse plevele . (tudi smolenec), saj selektorji vseh plevelov ne izločijo, to pa bistveno zmanjšuje pridelek. Vse navedeno je nujno upoštevati, če hočemo, da bomo proizvajali bolj ekonomično. V naši dolini ni idealnih pogojev za pridelovanje žit, vendar pa ta proizvodnja zahteva najmanj živega dela, saj opravi skoraj vse mehanizacija. Proizvodnja žit v letu 1965 je bila na' območju Kmetijskega kombinata Žalec naslednja: Zadnje vrste so posejane Posejanö ha i Dosežen pridelek na ha/q Planiran pridelek na ha/q Pšenica 235,3 29,4 28,4 Ječmen ozimni 19,4 26,3 24,0 Ječmen pivovarniški 39,8 25,0 22,0 Oves . 45,9 23,4 20,0 Koruza za zrnje 27,6 51,0 45,0 Realizacija plana je v donosih dognojevanju z dušikom ne da presežena. Plan za leto 1965 je bil zaradi slabe jeseni 1964, ko je bila izvedba setve zelo kritična zaradi neprestanega štirinajstdnevnega dežja,.postavljen nekoliko niže. Iz prikaza , hektarskih tno rastlinam dovolj hrane, in da životarijo.,oh pomanjkanju tega elementa,, saj. je spomladi precej padavin, , velik, del površin pa je slabo strukturen in je izpiranje /zelg.niočn0- Vztrajati, moramo na pridelkov je razvidno, da.se z,na- -..tpm, da bo vsak proizvajalec ve vedenimi donosi ne moremo za- ,,.del za svoje, površine, kakšne ko-dovoljiti. Zato moramo že ob sa- lifcinq .hranil zahtevajo ob normi spivi upoštevati pravilno ag- nndnih vremenskih pggpjih, „ln rptehmkh. ' > jMùehja, da spoijiladi pri Minko Dodeljevanje traktorjev skupinam kooperantov (Nadaljevanje s 1. strani) delovati s kombinatom, specializirati mora proizvodnjo, na hektar obdelovalne zemlje (izjema so hmeljišča) mora oddati letno najmanj 2.000 litrov mleka in tele, če ga ne rabi za lastno vzrejo, ali vzrediti 1,5 glave pitanega goveda oziroma plemenske živine, vse tržne viške mora prodati kombinatu. V skupini lahko opravlja traktor samo oseba, ki ima predpisano vozniško dovoljenje B ali F kategorije. Traktor lahko opravlja storitve samo za potrebe skupine. Usluge tretjim osebam lahko vrši samo po nalogu kombinata in se obračunavajo skozi kombinat. Skupina plača kombinatu letno odškodnino v višini amortizacije traktorja in priključkov ter stroškov zavarovanja. Zavarovanje zajema kasko — lom, civilno odgovornost in regresno zavarovanje voznika. Na račun plačane odškodnine izvršuje kombinat le generalna popravila traktorjev. Stroške vzdrževanja, obrabo gum, porabo goriv in maziv plača skupina. Za manjša popravila in kontrolo stroja se vršijo vsaka dva meseca na stroške skupine šer-visi v delavnici kombinata. Letna amortizacija traktorja z osmimi priključki znaša 333.144 dinarjev, zavarovanje pa 46.823 dinarjev. Amortizacija samega traktorja s kosilnico in jermenico znaša 219.366 dinarjev, stroški zavarovanja pa 22.114 dinarjev. Če napravi traktor z osmimi priključki 900 delovnih ur letno, znašajo stroški 1,118,212 dinarjev ali 1,240 dinarjev na delovno uro. V tem znesku je vračunano tudi delo traktorista-kooperanta v yišini 327.600 dinarjev, V kolikor dela skupina s traktorjem po nalogu kombinata usluge tretjim osebam, ji kombinat plača traktorsko uro po 1.240 dinarjev. Dosedanja praksa nam je pokazala, da delajo usluge tretjim osebam predvsem tiste skupine, ki same nimajo dovolj zemlje za polno izkoriščenost traktorja. Ker vsi želimo, da je traktor čimbolj izkoriščen, je to prav gotovo prav. Če vemo, da znašajo stroški para konj s konjarjem letno 854 tisoč dinarjev, da traktor nadomesti dva para konj in da lahko namesto para konj vzredimo letno tri pitance, takoj ugotovimo, . da je uporaba traktorja poleg tega, da olajša delo, tudi gospodarnejša. Stroški traktorja znašajo 559.106 dinarjev, pri pitancih pa ustvarimo po sedanjih cenah 192.130 dinarjev dohodka. Pozitivni finančni rezultat znaša 487.304 dinarje. Slišimo prigovore, da je amortizacija previsoka, kakor tudi stroški zavarovanja. Prvo delno drži, vendar mora podjetje po sedanjih predpisih, ki po našem mnenju niso logični, nalagati amortizacijo do takrat, ko traktor odpiše in odda odpadu. Pričakujemo predpis, ki bo amortizacijo smotrneje urejal, V -Lem primeru bomo pogodbe s skupinami sklepali za več let, letna odškodnina bo pa z leti padala. Prigovori na račun zavarovalnine po našem mnenju niso upravičeni, saj zavarovalnica nosi ves riziko, vsi pa vemo, kako drage so prometne nesreče, in skupinam povrne skoraj vse stroške za razne lome. Tisti, ki želijo kupiti traktorje, da bi bili pač njihovi in se seveda mislijo baviti samo s kmetijstvom, verjetno niso vzeli svinčnika v roke. Nov traktor . brez priključkov stane 3,200.000 dinarjev, rabljen Steyer 18 KM brez priključkov pa 2,000.000 dinarjev. Letne obresti za vložen denar znašajo v prvem primeru 224000 dinarjev, v drugem pa 140.000 dinarjev. Ker. je povprečna doba trajanja traktorja osem let, znaša amortizacija prvega 400.000; dinarjev, drugega pa 250.000 dinarjev. Amortizacijo mora nalagati tudi kooperant, če je dober gospodar in če hoče po izrabljenosti traktorja kupi ti-drugega, vTorej stane tudi lastnika traktor Steyer 18 KM brez stroškov goriv, maziv, obrabe gum, popravil in njegovega dela 390.000 dinarjev letno. Plaskan Vlado OBVESTILO DOPISNIKI, KI SO PRISPEVALI .SVOJE DOPISE V PRVIH PET ŠTEVILK, NAJ IZROČE PRI BLAGAJNI KMETIJSKEGA KOMBINATA IZJAVO O PREJEMKIH IN DVIGNEJO HONORAR,' Doi-jSNiij z Ziro računom naj le-tega sporoče uk| .-VIDATiORJU . . • ■ Ured»,il- “k À ft’ ■ moü)of\ 3 Delovna razmerja v luči novega temeljnega zakona (Nadaljevanje) c) Kadar sc ugotovi, da delovna sposobnost delavca ne zadovoljuje zahtevam delovnega mesta na podlagi ugotovitev posebne strokovne komisije, ni pa možnosti v delovni organizaciji delavca razporediti na drugo delovno mesto, za katero bi delavčeve delovne sposobnosti zadoščale. O prenehanju dela v primerili pod a, b in c odloča kolektivni organ delovne skupnosti, ki-ga določa statut, s pismeno-obrazloženim sklepom. Sklep o prenehanju dela delavcu v delovni organizaciji ni mogoče sprejeti, dokler je delavec v bolniškem staležu, dokler je lja strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji, na katero ga je napotila delovna skupnost, dokler je na dopustu, mladinski delovni akciji, vojaških vajah, odslužitvi vojaškega roka do 3 mesecev in dokler je. delavka noseča ali ima otroka starega do 8 mesecev. Prav tako ne more hiti sprejet tak sklep za delavca, ki je član DS ali UO oziroma drugega ustreznega organa delovne organizacije ali pa je odbornik, poslanec zbora delovnih skupnosti. Razen primerov, navedenih pod a, b in c lahko s sklepom delovne skupnosti fm neha delo delavcu v delovni organizaciji, ko dopolni pokojninsko dolio in kadar sc je začel postopek, da se delovna organizacija odpravi oziroma preneha. Delavec, kateremu je bil vročen sklep o prenehanju dela, ima pravico ostati na dely. dokler ue poteče rok, določen s statutom, lahko pa sam tudi pred potekom tega roka preneha z delom. Pred iztekom roka sme po sklepu delovne skupnosti delavcu prenehati delo samo takrat, kadar se uvede postopek za odpravo oziroma prenehanje delovne organizacije in tudi v teh primerih r-ok ne sme biti krajši od 15 dni. V času. ko mora delavec ostati na delu po sprejetem sklepu o prenehanju dela, ima delavec pravico odhajati v delovnem času iz V delovne organizacije, da bi našel zaposlitev drugod. Kdaj in koliko časa je v teh primerih lahko odsoten z dela, določi delovna skupnost s svojim samoupravnim aktom. Ko poteče čas, kolikor je moral delavec ostati na delit, ga je delovna organizacija dolžna razrešiti. Rok za razrešitev sc sme 'podaljšati za največ 50 dni in le tedaj, če bi zaradi odhoda delavca nastala večja škoda in ne bi bilo mogoče najti zanj nadomestila. Po izteku tega roka sme delavec zapustiti delo brez «razrešitve. Neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti preneha delavcu delo: -— če je delavec spoznan za trajno in popolnoma nezmožnega za delov FEDOR PIRKMAJER — če je delavcu po zakona ali pravomoćni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljanje dola na delovnem mestu, na katerega jc bil prej razporejen; — če je delavec odsoten z dela dalj kot tri mesece zaradi prestajanja s pravomoćno sodbo izrečene zaporne kazni ali varstvenega ukrepa. Delavcu, ki je postal invalid, preneha delo le, če ne more več opravljati delo na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen, pa delovna- organizacija nima mesta, na katerem bi glede na omenjene zmožnosti lahko opravljal delo. Delavcu, kateremu preneha delo v delovni organizaciji in ne opravlja drugega pridobitnega dela. gre pravica do gmotne preskrbe in drugih pravic o določilih zakona. (Dalje prihodnjič) Za 29. novemb - čestitamo vsem članino kolektiva in sodelavcem! tlpč sftsjj ; VŽ»? : äp rM ffiSS SP !1| II 7M Zpi ggfi vßsä mi m \l\sP\ sp m ?Ps Vp 7M 'jp V&- Sp 7M Sp ®^nhmol)a^ H Kdaj sprememba delovnih norm K pisanju tega članka me je spodbudil sestanek komisije pri upravi KK, ki ima nalogo, da po potrebi popravi delovne norme, ki so bile v veljavi v letu 1965. Prizadevanje komisije je v tem, da se odpravi vse ali pa vsaj poskuša odpraviti tiste nepravilnosti, ki so nastajale v delovnih normah pri različnih delih in v poedinih obratih v proizvodni sezoni 1965. Ne bi želel razpravljati, kaj bi morali pri tem upoštevati. Menim, da mora biti tako pomembno delo bolj pripravljeno in podprto s potrebnimi analizami o različnih pogojih v preteklem obdobju. Pri tem moramo upoštevati predvsem spremembe, ki so nastale v organizaciji dela, v tehnologiji, v izpolnjevanju delovnih sredstev, predmetov dela in končno tudi to, da se je splošno strokovno znanje zaposlenih delavcev dvignilo. Upoštevajo se naj vsi elementi, ki so za pravilno in pravično normo potrebni. V nobenem primeru se to ne da brez potrebnih analiz in merjenja delovnega časa. Kaj je norma? Nič drugega, kot družbeno potrebna količina dela za proizvodnjo neke epote proizvoda ali za proizvodnjo nekega dela proizvoda ali za neko operacijo ali fazo dela. Norma ali normativ in njegovo gibanje sta najboljša pokazatelja družbene produktivnosti dela. Zato se norme neprestano znižujejo; kar je odraz razvoja tehnike. Razlikujemo planske normative, ki so lahko več ali manj progresivni ali celo maksimalni, ki omogočajo ugotavljanje maksimalnih delovnih možnosti (pri praktičnem planiranju se uporabljajo srednje progresivne norme) in tehnične in iskustvene norme. Postaviti izkustveno normo pomeni določiti čas, ki je potreben za določeno delovno operacijo, fazo ali proizvod po izkustvu brez tehničnih ali natematičmh pripomočkov pri izvajanju samega dela. Pri tem je seveda nujno upoštevati razne variacije delovnega časa, izgube delov-lega časa, normalne pogoje dela za povprečnega človeka, vse to v I relepa jesen in požrtvovalni delavci so pripomogli, da je bila silažna koruza v kratkem času silirana. dvisnosti od razpoložljivih delovnih sredstev. Norma kot organi-acijsko merilo nam ne daje samo orientacije v teip, kaj se je do-sglo v določenem delovnem času, temveč predvsem v tem, kaj lahko l moramo doseči. Ugotavljanje delovnih norm po izkustvu je zasta--1 in subjektiven način, zato se v celoti opušča. .Talie norme ni mo-oče sprejeti, posebno še, če velja kot osnovno merilo nagrajevanja a širšem delovnem območju s spremenjenimi ali dèlno spremenje- ^ imi pogoji dela. Mnogo bolj točne in pravične so, tehnične ali tako-* nenovane eksaktne (natančne, s preiskusnimi dokaži) norme, ki se oločajo^s pomočjo merjenja delovnega časa ž instrumenti ali na ma-uHatično-statist’čni način. Tako določene norme so jdanes osvojene naši industriji, pa tudi .že v kmetijstvu in drugih gospodarskih pa-ogah. Pri določanju norme na tehnični način je treba upoštevati vse emente, ki normo sestavljajo. Predvsem je važno upoštevati poeno-avitev dela, najbolj smotpm in ekonomičen vrstni red delovnih mraci j, stabilizacijo delovnih mest, opreme, orodja; idr. Nestabilna dovna mesta, menjanje delovne opreme in orodja -povzroča pove-inje delovnega časa, neracionalno izkoriščanje čash in objektivno istopanje od delovne norme zaradi spremenjenih pogojev. Pri do- ločanju tehnične norme je zlasti važno, da se poleg tehnološkega in pomožnega časa upošteva še dodatni čas, ki je posledica opravičenih izgub pri delu. V dodatni čas štejemo predvsem koeficiente utrujenosti (zaradi teže dela, položaja telesa in monotonosti), delovanje okolice (temperatura, vlažnost,' čistost zraka) in dopolnilni koeficient (predpisan počitek, fiziološke potrebe, organizacijske izgube). Le tako dobimo realno in natančno izmerjeno delovno normo. Z navedbo, kako se ena in druga norma določi, je že tudi podan odgovor, kdaj in kako se sme norma spremeniti. V pogojih stalnega in splošnega napredka se smejo obstoječe norme in normativi samo zniževati. Vsako poviševanje norm bi pomenilo oportunizem, stagniranje in zavlačevanje tehničnega in splošnega napredka. Zniževanje delovnih norm in normativov je le odraz tehničnega napredka in večje produktivnosti in torej ne pomeni večjega fizičnega napora delavca, temveč njegovo fizično sprostitev in ustvarja pogoje za porast osebnih dohodkov in realne osebne potrošnje. Na drugi strani pa bi bilo zelo napačno zniževanje delovnih norm ob nespremenjenih delovnih pogojih, kar bi pomenilo večji fizični napor in če so normativi vezani na sistem nagrajevanja, zniževanja osebnih dohodkov in osebne potrošnje. Torej je naš cilj izboljšanje delovnih pogojev, večanje tehničnega napredka in produktivnosti, znižanje norm ter večanje sredstev za osebno potrošnjo delovne sile. Kadar določamo ali popravljamo obstoječe delovne' nonne, bi morali to upoštevati. Smatram, da so normativi, ki jih je izdelala naša planska služba s pomočjo terenskih strokovnjakov, le planska povprečja v naši organizaciji in da so v poedinih operacijah in fazah in v poedinih obratih opravičena odstopanja zaradi drugačnih delovnih pogojev. Obstoji mnogo delovnih operacij in faz, 'ki so v vseh obratih navidez enake (npr. odkopavanje hmelja pri neenakem odobravanju) in bi kazalo pravične norme ugotoviti izključno na tehnični način. To delo bi bilo mogoče izvršiti postopno. Ne bi ga smeli smatrati'kot redno delo planske službe, temveč kot delo, potrebno za raziskavo načina in poti za boljšo organizacijo dela, boljše tehnologije in tehnične opremljenosti, boljše produktivnosti in stimulativnejšega sistema nagrajevanja. Določanje norm ni samo delo normircev, temveč tudi tehnologov in ostale strokovne službe. ž. E. Pokušnja Popoldne 7. oktobra je bila poskusna degustacija krompirja na obratu Vrbje, ki sta se je poleg glavnega direktorja ing. Zidar Milovana in direktorjev sektorjev ter upravnikov obratov, ki so pridelali krompir, udeležila tudi prof. ing. Janez Saksida in tajnik Poslovnega združenja »Styria« ing. Molan Vinko. Navzoče je pozdravil tov. Satler Franc in zaprosil prot. ing. Janeza Saksido za napotke v pokušnjo. Tov ing. Saksida je povedal, da sortna lista krompirja v Sloveniji zajema 17 3ort krompirja, od tega 10 slovenskih, da Nordijci jedo raje bel krompir, Holandci in Srednja Evropa segajo bolj po rumenkastem (Bini-je), Hrvati po belem in Srbi po rožnatem krompirju. Po kvaliteti delimo krompir v 4 tipe: A — droban, čvrst salatni tip z maio škroba in malo vlage. Taka sta Cvetnik in King Edvard. B — za različno uporabo, čvrst, drobno zrnat. Taka sta Bintje in Centiiolija. C — močnati, mehak, grobo zrnat, s suhim mesom, za cmoke in krmo (Ackersegen in Alma). D — krmni krompir, mehak, krompirja suh, grobo zrnat in se rad razkuha (Kapela). Pri ocenjevanju točkujemo od 1—4 razkuhavanje, čvrstost, moč-natost, vlažnost, strukturo, okus, priokus in sprememba barve. (Nadaljevanje na 12. strani) Uvodna beseda prof. ing. Janeza s Sakside v degustacijo. ['TTW^O^ Na Vranskem je bila osnova sedanjemu kmetijskemu posestvu Majdičevo, Šavrovo in Grčar-jevo posestvo. Prvi dve sta bili nacionalizirani, slednje, Grčarje-vo, pa odkupljeno. Do leta 1961 se je menjalo na tem obratu pet upravljalcev: Ministrstvo za industrijo in rudarstvo, Kmetijska delovna zadruga, Kmetijsko gospodarstvo Šempeter in Kmetijsko gospodarstvo Latkova vas. Tako hitra menjava gospodarjev je, zelo slabo vplivala na razvoj tega gospodarstva. Trdnejšo osnovo gospodarjenja je obrat dobil 1961, ko je postal ekonomija KZ Žalec. Perspektivni razvoj pa je bil obratu postavljen z združitvijo posestev v Kmetijski kombinat Žalec in dokončno z združitvijo obratov KZ proizvodni okoliš Vransko in našega obrata. Maloštevilni kolektiv^ ki je štel 29 ljudi, je leta 1961 upravljal na 57 ha obdelovalnih površin. Od tega je bilo 11 ha hmelja (razdrobljenega v 28 parcelah), 13 ha ostalih ornih površin in 33 ha travnikov. V živinoreji se je ukvarjal predvsem s pitanjem mlade živine — imel je 60 pitancev in 15 krav. Izredna razdrobljenost in premalo zemljišč za večjo tržno proizvodnjo je narekovalo kolektivu takojšnjo arondacijo in nakup zemljišč. Kolektiv je do leta 1965 povečal, površino na 141 ha, torej za 246 % in arondiral zemljišča v 5 kompleksov. Do leta 1970 bo obrat predvidoma nakupil še 39 ha zemljišč, predvsem travniških površin, potrebnih za melioracije. Dokaj dobra tla, v glavnem naplavina bližnjih potokov, ki so sicer precej vlažna in neapnen-časta, nam narekujejo pridelovanje intenzivnejših rastlin. Sama konfiguracija terena in možnost ustvarjanja večjih kompleksov in dovolj padavin so usmerila proizvodnjo v hmeljarsko in živinorejsko smer. NAŠI OBRATI OBRAT VRANSKO v Hmeljarstvo: Razmeroma zelo slaba struktura hmeljskih nasadov v letu 1961 ni dala kolektivu možnosti dobrega gospodarjenja. Takoj smo pristopili k investicijski izgradnji hmeljskih žičnic. Teh je bilo do leta 1965 postavljenih 38,65 ha, od tega je 14,10 ha lesenih in 24,55 ha betonskih. Program obnove hmeljskih nasadov predvideva do leta 1970 še povečanje za 18 ha. Adaptirali bi še 4 ha lesenih žičnic. Tako bo v zaključni fazi hmeljske izgradnje imel obrat 60 ha hmeljišč. V hmeljarstvu do leta 1963 nismo dosegli zadovoljivih rezultatov Boljše rezultate beležimo šele v letih 1964 in 1965. V letu 1964 je bilo.: starih nasadov 8,70 ha — donos 17,60 q po ha dvoletnih nasadov 16,90 ha — donos 15,80 q po ha enoletnih nasadov 13 ha — donos 2,20 q po ha Kvaliteta je bila dosežena 49 % I. vrste, 40 % II. vrste, 10,25% III. vrste in 0,25 % IV. vrste. Proizvodni plan je bil presežen za 17,9%. V letošnjem letu je struktura naslednja: star nasad 19,2 ha — dpnos 17,35 q po ha dvoletni nasad 8,2 ha — donos 15,56 q po ha enoletni nasad 13 ha — donos 5,53 q po ha Letošnji pridelek še ni prevzet, izračun je napravljen na podlagi evidentiranih škafov. Kvaliteto predvidevamo slabšo, čemur je vzrok premalo sušilnih in skladiščnih kapacitet. V letu 1966 bo nujno te mapjkajoče kapacitete zgraditi. Živinoreja: Kooperacijska proizvodnja zavzema na našem terenu ca. 90 % obdelövalnih površin. Večji del nji. Takšni prijemi, v kolikor smol jih uspeli v letu 1965 uvesti, so' nam dali vidne uspehe. Za večji uspeh si štejemo raz--širitev sivorjave pasme. V dveh letih smo plasirali pri kooperan-j tih 60 krav in 10 teličk te pasmei Petim kmetom smo posredovali plemenske svinje nemške plemenite pasme. V dopitanju imamo trenutno 180 pitancev in 67 pogodbenih pitancev. V dopitanju bomo v tem letu zredili 500 prašičev. Kooperanti bodo oddali 7000 kg brojlerjev in 80.000 litrov mleka. Tudi pri kmetih nameravamo postaviti vzrejne centre za rejo sesnih telet do teže 150 kg. Ibrahim Užbanok, Brode, obrat Vransko, med svojimi pitanci. Star kozolec preurejen v svetal hlev za pitance na obratn Vransko. teh površin je v hribovitem predelu. V trajno sodelovanje je zajetih 700 ha površin, to je ca. 70 %. Teren sam narekuje preusmeritev v živinorejsko proizvodnjo, v dolinskem predelu pa kot dopolnilo k tej proizvodnji še hmeljarstvo. Hmelja je trenutno 53 ha. Perspektivno bi hmeljske površine povečali na 60 ha. Če govorimo o notranjih rezervah — izraz prihaja že v frazo — jih tu dejansko ugotovimo. 90 % kooperacijske proizvodnje daje manj tržnih viškov kot 10% lastne. Te rezerve bomo aktivirali takole: — kmetu bo potrebno1 prikazati, na katerih površinah bo lahko perspektivno gospodaril; — pritegniti' moramo čimveč mladih ljudi v nižje kmetijske šole in zimske seminarje, ki bodo že letos ustanovljeni; ,— našega kmeta moramo nujno specializirati le v živinorej-sko-hméljarski smeri; — v živinoreji bo potrebno uvesti ' čistopasemske živali, skratka s kmetom bomo morali čimširše sodelovati. Naša strokovna služba ne bo smela biti samo obveščevalna, servisna služba, ampak bo tehnik postavljen na svojem proizvodnem okolišu v isti položaj kot' njegov kolega v lastni proižvod- Zaostalost kmeta, predvseml hribovskega, izvira iz slabel opremljenosti s stroji. Res je v zadnjih letih napravljen naprej. Kmetom smo posrédov 9 ročnih kosilnic tipa BČS,' nas si je nabavilo ročne drugih tipov, primernejših za me lege, še 7 kmetov. Petim tom v ravninskem predelu dali 3 traktorje Steyer 18 KS (Nadaljevanje na 6. strani) Lepo rejeni piščanci pri tóv. KO' šenina Stanki na Vranskem, 6---------------------------- zakup. V ravninskem predelu pa nameravamo kmetom oddati še 4 traktorje. S tem bi bil ta predel s tovrstno mehanizacijo nasičen, seveda v kolikor jih bomo uspeli 100% zaposliti. Zakupojemalce traktorjev bomo morali točno usmeriti, katerim kooperantom — sosedom, bodo delali usluge. Odprt nam ostane še samo problem mehanizacije hribovskega kmetijstva. BCS kosilnica, ki jim jo lahko trenutno posredujemo, Dipl.'ing. Cetina Lojze Nadaljevanje ni primerna za strmejša področja. Na drugi strani pa se moramo zavedati, da traktor in kosilnica predstavljata samo del kmetijske mehanizacije. Kmetu-živi-norejcu bo nujno posredovati priprave za dosuševanje sena, pu-halnike, transportne trakove za odvoz gnoja, molzne stroje itd. Motika, vile in grablje naj ne bodo več osnovno orodje. Mislim da je čas, da naša industrija uvidi potrebe po naši kmetijski me- hanizaciji pri kmetih-kooperan-tih. Ostala dejavnost: V sklopu lastne in kooperacijske proizvodnje delujejo na obratu še pomožne službe: strojni park, ki ima 12 traktorjev s priključki in ostalo kmetijsko opremo, skladišče za reprodukcijo, menza in uprava. Stalno zaposlenih je 70 delavcev, od teh 7 v upravi. Za lastno proizvodnjo odgovarja vodja te proizvodnje, ob- ratni inženir in 2 tehnika. V kooperaciji pa sta zaposlena 2 tehnika, zaposliti nameravamo še enega. Vse delo se odvija preko organov upravljanja DS obrata in ostalih komisij. Obrat posluje od 1962. leta dalje s pozitivnim finančnim rezultatom. Z izobraževanjem delavcev na delovnem mestu .in krepitvijo zavesti ima kolektiv zagotovljen obstoj. 2užej Franc .KONGRES EHB V TETTNANGU Zasedanje ekonomske komisije i Od jugoslovanskih delegatov so se zasedanja ekonomske ko- I misije udeležili naslednji tovariši: dr. Pavlič, ing. Miličevič in i Bubnjevič. Ekonomska komisija je zasedala po seji predsedstva z na-I slednjim, dneynim redom: Pogled na delovno predsedstvo generalne skupščine EHB na 15. zase- danju v Tettnangu. 1. Volitve predsednika ekonomske komisije 2. Volitve sekretarja komisije ' 5. Potrditev zapisnika z zadnjega zasedanja 14. 8. 1964 v Parizu 4. Izmenjava mnenj o proizvodnih in tržnih problemih - 5. Predlogi 6. Osnutek resolucije za generalno skupščino 7. Itazno. Ad 1. -Na predlog francoskega predstavnika senatorja Kaufmana je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik g. Adorno (ZR Nemčija). 'i Ad 2. Na predlog predsednika komisije g. Adorna je bil prav : tako dr. Schneider (genèralni sekretar EHB) ponovno izvoljen za sekr-etarja komisije. Ati 3. Poročilo z zadnjega zasedanja je bilo soglasno sprejeto. Ad 4. in 5. V teh točkah dnevnega reda je aktivno sodeloval naš predstavnik dr. Pavlič, ki je podal naše gledišče k nekaterim i aktualnim problemom mednarodne trgovine, odnosov med drža-I vami članicami in nekatere konkretne predloge. V naslednjem : podajamo v celoti njegovo razpravo: i i Najprej se v naši diskusiji želimo dotakniti situacije na hmeljarski m. tržišču. Na osnovi statističnih podatkov lahko ugotovimo i sorazmerno močno tendenco povečevanja hmeljišč na svetu, tako v državah, ki so veliki proizvajalci hmelja kot v državah, ki so doslej proizvajale hmelj le za delno kritje svojih potreb. Zaradi tega se menja tudi struktura posameznih provinienc na svetovnem trgu. Od leta 1960 do 1963 je npr. znašala struktura za nekatere države takole: 1960 1961 1962 1963 USA 25.6 25,5 24.9 25.4 ZR Nemčija 20.0 18.8 19.1 19.7 Vel. Britanija 15,6 15.1 16.8 15.2 Jugoslavija 7,3 6.9 6,6 5,4 Iz pregleda vidimo, da je udeležba jugoslovanskega hmelja na svetovnem trgu padla od 7,3 na 5,4 in da jugoslovanska proizvodnja hmelja nc ogroža ravnotežja na svetovnem trgu kot se tu in tam sliši. Povečanje hmeljišč v svetu je tolikšno, da lahko že normalna ali nadpovprečna letina povzroči pri sedanji potrošnji hmelja hiperprodukcijo. Zato smatramo, da je potrebno že večkrat proklamirane sklepe naše organizacije namreč, da v sedanji situacij? _ne povečujejo površin pod hmeljišči ponovno potrditi. Vsi člani EHB se moramo obvezati, da bomo storili vse ukrepe, da se površine hmeljišč ne bodo dalje povečevale iznad povprečja zadnjih let. \ .Drugo vprašanje, ki ga želimo pojasniti pred tem forumom so obtožbe, ki jih zasledimo v nemških časopisih, da je bil kontingent jugoslovanskega izvoza v ZR Nemčijo prekoračen za 400 ton. Merodajni podatki mešane komisije nemških in jugoslovanskih uradnih krogov ugotovljeni na seji 18. 5. 1965 v Frankfurtu pa kažejo, da je bil kontigent prekoračen le za 55 ton, kar pa v sedanji" situaciji ni povzročilo motenj na nemškem trgu. Res je, da je bil izvoz jugoslovanskega hmčlja v ZR Nemčijo nekoliko večji, vendar je ta količina predstavljala reeksport, ki pa po uradnem tolmačenju — kar je tudi logično — ne spada v kontigent 700 ton. Čeprav letos torej ni šlo za bistveno prekoračenje se za bodoče obvezujemo, da bomo podvzeli vse korake, da do podobne prekoračitve dogovorjenega kontigenta ne bo prišlo. Prav tako želimo odgovoriti na očitke glede nizkih cen jugoslovanskega hmelja. V tej zvezi moramo pojasniti predvsem dve dejstvi: 1. Cene različnih provenienc hmelja se na svetovnem trgu formirajo po že ustaljenem vrstnem redu. V njem ima jugoslo- (Nadaljevanje na 14. strani) Žičnica z železnimi drogovi na veleposestvu »Barlhhof« v ZR Nemčiji. 7 Strokovni pogovori in nasveti v >^i NS^/ i^V^/ 'X'-/ i>5s?/ ■&;?/ i>^7/ i-V^/ i&ž/ !>o:?/ Wie?/ i>3c?/ ixJs?/ L-VP/ NS^/ !X^ ]>0>v !i^p/ i>&7 L-VCr/ L-VSV Ink?/ i-v^/ iNJcr/ INfe/ L-\^j !X\p/ ia Proizvodno leto 1965 je za nami. Kot vsako, je tudi to imelo svoje posebnosti. Vreme je bilo muhasto, deževno in hladno, pravega poletja je bilo malo. Tudi na hmelju se je to poznalo, saj se kar ni mogel pravilno in krepko razvijati. Rast je bila počasna, zemlja pa z vlago nasičena in hladna. Vremenske prilike niso bile primerne ne za rast in razvoj rastline, ne za pridelek. Hladna pomlad jn poletje sta dala rastline z majhnim cvetnim nastavkom. Ker tudi v času zorenja vreme ni bilo ugodno, smo obirali lahek hmelj z manj lupulina, kot ga pridelamo v normalnih letinah. Neugodno vreme ni prizadelo le pridelka, temveč marsikje tudi nasade. Zlasti na težji, zemlji ali na zemlji s slabo propustnimi spodnjimi plastmi_se je voda ob daljšem deževju dalj časa zadrževala, rastline so rumenele in hirale. Marsikje so popolnoma shirale. Škoda je v takih primerih še večja, ker so pogosto prizadeti nasadi, ki so v prejšnjih letih dajali rekordne pridelke- in ki so bili izenačeni in krepki, letos pa smo v lakih nasadih nabrali kot v slabem drugolet-niku. Pojavila so se prazna mesta in povečalo se je število šibkih rastlin, kakršnih do sedaj v teh nasadih sploh nismo imeli. KAKO ODPRAVITI POSLEDICE LETOŠNJIH NEUGODNIH VREMENSKIH RAZMER? Prizadeti so nasadi na slabih tleh. Zemlja je težja ali pa so spodnje plasti slabo propustne. Zadrževanje vode jo je še zapralo. Zato je v takih hmeljiščih obvezno jesensko podrahljavanje. Podrahljamo s Fergusonovim podrahljačem tako, da dvakrat prerijemo po sredini vsake medvrste. Podrahljavamo 40—50 cm globoko. Da dosežemo to globino, moramo po potrebi priključek obtežiti. Ne podrahljavajmo preblizu vrste, da ne poškodujemo štorov in glavnih korenin! Ne vozimo s traktorjem po sadežih, ker poškodujemo štoret S podrahlja-vanjem privzdignemo stisnjene plasti in tako omogočimo, da se bo odvišna voda pretakala skozi talni profil in se ne bo predolgo zadrževala na površini in v območju korenin. Po prerahljanju bomo hmeljišče temeljito obdelali z dvobrazdnim plugom. Temeljna obdelava naj bo res temeljna in temeljita in opravljena pravočasno pred zimo. Jeseni bomo na odoranem hmeljišču ugotovili prazna mesta in slabe ter oprhle štore. Shirane štore bomo izkopali in na prazna mesta posadili nove rastline. Spomladi bomo hmeljišča odkopali in pravočasno obrezali. KAJ BOMO SADILI NA PRAZNA MESTA V STARIH NASADIH: UKORENINJENCE ALI SADIKE? Čeprav je odgovor na osnovi izkušenj hmeljarjev zelo jasen, ga v praksi ne izvajamo dosledno. Vedno svetujemo, da je treba prazna mesta v starih nasadih posajati le z ukoreninjenci. Tudi ko o tem.govorimo, ni nikogar, ki se z našim mnenjem ne bi strinjal, saj imajo proizvajalci o tem že lastne izkušnje. Vendar ko je treba dosajati prazna mesta, ki jih v naših hmeljiščih iz raznih vzrokov ni malo, se vedno znova znajdemo brez ukoreninjencev in se lotimo dosajanja s sadikami, čeprav vemo, da tako ne dosežemo izenačenosti in krepkega nasada. Da bi si zagotovili uspeh, sadimo po dve sadiki na eno sadilno mesto, čeprav vemo, da tudi dve sadiki ne moreta nadomestiti krepkega ukoreninjenca. V najboljšem primeru ostane srednje razvita rastlina, ki se ne more temeljito ukoreniniti in po nekaj letih shira, v kolikor je že v letu saditve v naslednjem letu pri obdelavi neusmiljeno ne uničimo. Vsako leto se že v jeseni, še bolj pa spomladi, hmeljarji srečujejo z istim problemom — dosajanjem praznih mest v starih nasadih. Prazna mesta nam zmanjšujejo rentabilnost hmeljarske proizvodnje, saj so vsi stroški razen spravila isti, le pri-, delka nimamo. Zlasti po takem letu, kot je bilo letošnje, bi morala imeti hmeljarska posestva na razpolago ukoreninjence, s katerimi bi posadili prazna mesta in nadomestili shirane rastline. Vendar ukoreninjencev ni kljub neprestanemu svetovanju in redka so posestva, ki jih sploh goje. Lahko bi jih prešteli na prste ene roke. Upajmo, da nas bodo grenke letošnje izkušnje nekaj naučile za prihodnje načrtno hmeljar-jenje. Ze pred leti smo uvajali načrtno gojenje ukoreninjencev in izdelali načrt za ceneno proizvodnjo. Vendar je na žalost proizvodnja ukoreninjencev ostala vedno postržek. Da zadostijo dogovorom in planom, so hmeljarska posestva posadila sadike v' ukoreniš.a, nadaljnja oskrba pa je bila slaba. Matičnjaki niso bili napeljani, niti okopani, plevel je prerastel nasad tako, da je izgledal kot zapuščena njiva. Poznejša oskrba takega' nasada, ki je terjala veliko dela, ni ■ pomagala, saj je bila zamujena. Na kraju leta smo največkrat ugotavljali, da je boljša dobra sadika kot slab ukoreninjenec in da se ne izplača ukoreninjencev pridelovati. No, ob tem kritičnem prikazu naše prakse ne smemo pozabiti na redka hmeljarska posestva, ki so dokazala, da je mogoče pri nas pridelati krepke ukoreninjene.: in da nam taki nasadi poleg ukoreninjencev dajo še toliko hmelja kot prvo- (Nadaljevanje na 8. sireni) Konzerviranje strojev Motor pravilno konzerviramo tako, da odvijemo svečko in vlijemo skozi odprtino ca. 50 ccm enakega motornega olja, kot smo ga uporabljali v motorju. Vsakih 14 dni dva do trikrat za :učemo motorno gred, da se olje i izmaže na površini valja in stebel ventilov (pri 4-taktnem motorju). Stroj sam (seveda dobro očiščen) rahlo nat tiramo (obrizgamo z naito). Pri tem moramo paziti, da ne nattiramo gum, ker natta in olje gumo razjedata. Gume morajo biti dvignjene od tal. V primeru, da je stroj na prostem oziroma je podvržen mrazu, vetru ali soncu, je treba gume rahlo namazati s sredstvom za konzerviranje gum (»Antikor«), Razne svetle dele in dele, ki se med sabo drgnejo (npr. kosilnice, plužne deske in podobne), premažemo z mešanico odpadnega olja in masti. Po svetu ^poznajo več načinov konzerviranja, vendar je ta najcenejši. Najboljši način konzerviranja akumulatorja je postavitev v drugo vozilo ozitoma stroj, tako da je neprestano v rabi. Akumulatorju namreč, čim je napolnjen s kislino, teče življenjska doba, ki traja povprečno 2 do 3 leta, .seveda ob pravilni rabi in negi. V kolikor z akumulatorjem opremljenega stroja ne labiino, je najboljši način konzerviranja ta, da ga s stroja demontiramo in shranimo v topel prostor. Akumulator mora biti napolnjen, zato ga vsak mesec nekaj ur praznimo (z žarnico) in nato ponovno napolnimo). Danes je na opiatih že toliko usmerjevalcev, da to z lahkoto storimo. Zelo je razširjeno mnenje, da je treba kislino iz Živi jenska doba kmetijskega stroja je v veliki meri odvisna od pazljivosti pri delu,- menjave olja in rednega mazanja. Kljub temu, da posvečamo temu delu precejšnjo skrb, se nam v veliki meri izjalovi zaradi malomarnosti upravljplcev. Veliko škode nam povzroči ludi nepravilno shrajevanje strojev in priključkov izven sezone. v v Predpogoj za pravilno konzerviranje stroja je čistoča. Stroj mora biti temeljito oči--š č e n. Pri motorjih z zračnim hlajenjem se morajo res temeljito očistiti rebra za hlajenje valja, pri motorjih na hlajenje z vodo pa mora vsa voda izteči. Velikokrat se namreč zgodi, da se iz-pustna pipa zamaši, vsa voda ne izteče in spomladi ugotavljamo, da je zaradi zmrzali počil valj. Pri motorjih z vodno črpalko moramo paziti, da po izpustu vode motor še nekajkrat obrnemo, da vodna črpalka izmeče vodo, ki je v njej. 8 Ali so nam ukoreninjenci potrebni? (Nadaljevanje s 7. sträng) letnik (obrat Vrbje, obrat Prebold, KZ Sevnica in morda še katero). Praktično pa danes v Sloveniji ni hmeljarskega obrata, kjer bi bilo pridelovanje ukoreninjencev stalna praksa, kjer bi vsako leto ob rezi hmelja narezali sadike in jih posadili in si tako vzgojili ukoreninjenega za posajanje praznih mest v starih nasadih v naslednjem letu. Izgovori in opravičila so različni: da se ne izplača, jo to. drobna proizvodnja; s katero se hmeljarski obrati ne morejo ukvar-: jati, da je pomanjkanje delovne sile, in še in še. Res pa je, da če j nam kakšna stvar ne diši, se je znamo otresti. Vendar s temi izgovori ; le sami sebi škodujemo. s Zamislimo se torej ob današnjem stanju naših hmeljišč in se po-: trudimo, da bomo izpolnili sklep, ki smo si ga postavili na seminarju j hmeljarskih strokovnjakov spomladi 1964: »Vsako hmeljarsko po-! sestvo-bo letno ukoreninilo 10 % od skupnega števila rastlin.« Če ] ima npr, posestvo 10 ha hmeljišč v razdalji 2 X 2 m, mora ukoreniniti letno 2500 sadik. V večjih hmeljarskih organizacijah, kot so kmetijski kombinati, bi naj določili en obrat za proizvodnjo ukoreninjen-j cev. Ta bi. jih lahko prodajal ostalim obratom, ki bi se morali vezati ! na to proizvodnjo in se že spomladi obvezali za odkup določenega i števila ukoreninjencev. Ta način 'proizvodnje ukoreninjencev bi bil , zlasti primeren za KK 2alec, ki bi lahko en svoj obrat specializiral '{ v to smer. Za to bi bil primeren nehmeljarski obrat, lahko pa bi bil . to tudi hmeljarski obrat, vendar bi morala biti proizvodnjajikorenin-j jencev strokovno in organizacijsko ločena od ostale hmeljarske pro-I izvodnje. Da je za to potrebno organizirati poseben obrat, govorijo , naslednji razlogi: 1. Velika in neprestana pofreba po ukoreninjencih za dosaja-nje starih nasadov in napravo novih. 2. Pri prometu s sadilnim materialom bi bilo tako možno do-. sledno izvajati stalno .in kontrolno priznavalno službo, kar danes zaradi razdrobljenosti priznanih hmeljišč ni mogoče. 3. Specializiran obrat bi zagotovil ostalim obratom kvaliteten sa-! dilni material. 4. Preko takega obrata bi v prakso hitro prodrli že pridobljeni' kloni savinjskega goldinga, katerim zaradi težav pri razmnoževanju j grozi, da se bodo pomešali z ostalimi 'rastlinami. Preko take razmnože-! value postaje bi lahko tudi Inštitut za hmeljarstvo hitreje nudil praksi i nove sorte. KAJ PA SADILNI MATERIAL ZA NOVE NASADE? Sajenje novih nasadov je dovoljeno le s priznanim sadilnim ! materialom, ki je sortno čist in zdravstveno neoporečen. Tak sadilni i material mora biti pridobljen iz nasadov, ki so bili prijavljeni komi-! siji za potrjevanje, pregledani in potrjeni za pridobivanje sadik. Kljub temu,, da je ta komisija v preteklih letih opravila pionirsko delo, saj je pregledala letno od 150—250.ha hmeljišč in jih po néga-tivni odbiri priznala za pridobivanje sadik, praksa temu strokovnemu delu ne daje priznanja, kot bi ga organizirana hmeljarska proizvodnja za svojo stabilnost potrebovala. Precej so temu krivi objektivni raz-j l°gh V preteklih letih smo na hmeljarskih posestvih zasadili velike i površine — komplekse v sorazmerno kratkem času in ob neugodnih pogojih dela (pomanjkanje materiala, sredstev, delovne in strokovne sile itd.). Tedaj smo delali pri sajenju tudi precej napak. Ne mislim le na zamujanje optimalnih rokov sajenja, temveč predvsem na dejstvo, da nismo sadili priznanega sadilnega materiala. S tem moramo prenehati! Saditi moramo le priznan .sadilni material, ki bo čimprej ■ sposoben dati polnoroden nasad. Tu se pa zopet srečamo z vprašanjem: ALI SADIKE ALI ÜKORENINJENCI? 1 Iz večletne prakse vemo, da z dobrimi ukoreninjenci že prvo leto ^dobimo enak pridelek kot v.slabem drugoletniku s sadikami. Torej ; se bomo brez pomislekov odločili za sajenje novih nasadov z uko-; reninjenci. Seveda pa morajo biti ukoreninjenci ' kvalitetni in pri-1 znani. Ukoreninjenci imajo pri saditvi novih nasadov pred sadikami j naslednje prednosti: j 1. že prvo leto dajo pridelek; 2. bolje izkoristijo žično oporo, ki je ne kaže pustiti eno leto prazne; 3. nismo vezani na čas sajenja, saj lahko sadimo neodvisno od časa rezi (ko običajno pridobivamo sadike); 4. dobimo izenačen in krepek nasad in 5. imamo manj praznih mest. ! .^e.bi organizirali obrat za vzgojo sadilnega materiala, bi ta iproizvajal tudi ukoreninjence za nove nasade, kar bi v marsičem pocenilo proizvodnjo in dvignilo povprečni hektarski pridelek. Izognili bi se kompleksom prvoletnih hmeljišč, s katerih oberemo 100 kg hmelja ali pa tudi nič na hektar. Še hujše so posledice v naslednjih ISTih. Nasad je neizenačen in te neizenačenosti ne moremo odpraviti še več let. Za to je treba mnogo časa,-truda in denarja. Zato ne prehitevajmo, ko napravljamo nove nasade! Sadimo jih pravočasno in z najboljšim sadilnim materialom! Če hočemo imeti krepak, polnoroden nasad z rekordnim pridelkom, moramo misliti na to že ob saditvi in pri oskrbi prvoletnika, ki naj bo deležen enake skrbi kot polnoroden nasad. 2e sedaj razmislimo, kako bomo proizvajali ukoreninjence v prihodnjem letu, da ne bomo Ob letu zopet povpraševali za njimi, istočasno pa ugotavljali, da jih kljub potrebi ne pridelujemo! Ing. Tone Wagner KLETARIM0 DOBRO, DA BOMO IMELI DOBRO VI AIO takoj vreti, ampak se bo najprej izčistil; vsa nesnaga pade na dno soda. Mošt nato pretočimo, ločimo od nesnage, v drug sod. V nekaj dneh bo začel sam od sebe vreti, če pa ne, mu dodamo čiste kvasnice, ki so navajene na večje količine žvepla oziroma žveplovega dvokisa. Mnogi se ogibljejo žveplan ja mošta, ker se boje žveplanih vin; ne vedo pa, da moramo ravno zaradi tega žveplati mošt, če hočemo, da ne bomo imeli preveč žveplanega in pokvarjenega vina. Pri vrenju se žveplo skoraj popolnoma izgubi, vino pa postane stanovitno in brez napak. Zelo važno je, da poteka vrenje pravilno. Zdrav in čist sod napolnimo do devet desetin z vinskim moštom, ki naj ima največ okoli 15—20° C, najbolje 10—15° C. Previsoka temperatura ni najboljša za pravilni potek vrenja; zaželjeno je počasno in enakomerno vrenje. Sladkor naj povre čim bolj. Na sod postavimo kipelno veho, da zaščitimo mošt v sodu pred zunanjimi vplivi. S tem, kako hitro izhaja iz soda ogljikov dvokis, lahko hkrati približno ugotovimo^ kako močno poteka vrenje. Vienja ne smemo umetno zaustavljati, da bi tako dobili še sladka vina; taka vina navadno niso harmonična, so nepravilno sladka, imajo še divjo kislino in redno preveč žvepla. Ko je vrenje končano, sod nalijemo do vrha. To storimo takoj, ko je glavno vrenje končano, vsekakor pa predno popolnoma preneha izhajati ogljikov dvokis iz soda. Prazen prostor-zrak v nepolnem sodu škoduje kakovosti vina. Vino pod vplivom zra-ka-kisika spremeniti barvo, začne rjaveti, pri slabih vinih pa bi se mogel kasneje pojaviti kan itd. V moštu se nahaja mnogo različnih drobnoživk, plemenitih in divjih kvasnic, plesni, bakterij itd. Vse hočejo živeti v moštu oziroma v vinu; med njimi se začenja divja borba za oblast in obstanek. Nekatere v tej borbi prej podležejo, druge kasneje. Kletar more koristnim in plemenitim kvasnicam zelo pomagati, če mošt žvepla; plemenite kvas- Klip-klap, klip-klap — klop, klopotci so za lefos odklopotali — trgatev je končana nice so namreč bolj odporne proti žveplu, divje kvasnice in bakterije pa mnogo manj, zato poginejo ali pa se več ali manj omrtvičijo in se ne morejo razmnoževati. Zato je potrebno, da vsak vinski mošt več ali manj žveplamo; mošt iz zdravega grozdja žveplamo srednje močno z 10 do 20 grami kalijevega metabisuliita na hektoliter (hi), mošt iz gnilega grozdja pa z 20 do 30 in več grami. Temu pravimo, da mošt raz-sluzimo. To je predvsem važno, kadar imamo mošt iz gnilega in umazanega grozdja. S tako močnim žveplanjem mošt ne bo začel Za boljše Pasemski sestav prašičev na našem področju je zelo raznolik. Čistopasemskih plemenskih svinj je malo, razni križanci pa so nesigurni v podedovanih proizvodnih lastnostih, ker je njihovo potomstvo neizenačeno. Smotrno popravljanje dednih lastnosti s'fe zaenkrat viši le s či-stopasemskimi plemenjaki, ki izvirajo iz kontroliranih gnezd rodovniških svinj. Zadnji dve leti so bili vsi plemenjaki na pleme-nilnjh točkah zamenjani s plemenjaki bele plemenite pasme. Ta pasma se je pokazala želo primerna za široko kmečko rejo zaradi dobrega izkoriščanja voluminozne krme in odpornosti. Bela plemenita pasma daje šiceT dobre rezultate križanja, vendar so rezultati vzreje v čisti krvi neprimerno boljši in sigurnejši. Pleirienke bele plemenite pasme dajejo povprečno 10,9 rojenih in 9,5 odrejenih pujskov v gnezdu. Gnezdo tehta 28. dan po rojstvu približno ' 70 kg. Pitanci priraščajo dnevno 0,5 do 0,55 kg do teže 110 kg. To težo lahko dosežejo v starosti 7 mesecev. Iz-plen pri pitancu teže 110 kg znaša do 81 odstotkov žive teže. To je mesnata pasma prašičevi ki daje zelo kvalitetno svežo svinjino. Pri pitanju na višje teže dobimo precej masti. Plemenske svinje v plemenski kondiciji tehtajo 200 do 250 kg, izločene plemenske svinje pa lahko spitamo na težo do 400 kg. Selekcijsko delo pri tej pasmi je usmerjeno v glavnem na povečanje dolžine telesa, še večjo širino v prednjem delu trupa in bolje razvite šunke. Utrjuje se sposobnost te pasme za dobro izkoriščanje svežih in suhih de-teljin, korenovk in krompirja. Z utrditvijo te sposobnosti se bo poraba krmilne moke žitaric zmanjšala na minimum. Plemenski naraščaj te pasme smo nabavili v Pomurju, od koder še sedaj dobiyamo riove, linije, da preprečimo parjenje v sorodstvu. Rejski centri v Pomurju so kupili več merjascev nesorodnih linij v Avstriji. Na našem področju se bavi z vzrejo plemenskega naraščaja bele plemenite pasme Kmetijski kombinat Žalec — obrat Vransko, Kmetijska zadruga Mozirje v Bočni ter Kmetijski kombinat Šentjur na farmi v Šentjurju. Za osvežitev krvi in vzrejo plemenskega naraščaja na Vranskem in Bočni sta bila nabavljena dva plemenjaka v Avstriji. V mesecu novembru bo potekel 6-tedenski rok karantene in bosta oba takoj postavljena na plemenilni točki._ Potomci teh plemenjakov se bodo razporejali izven območja KK Žalec in KZ Mozirje, ■ da bodo zamenjali stare plemenja- uspehe v ke, ki so plemenih da sedaj. Tako se bomo 'Izognili parjenju v sorodstvu, ki- je gospodarsko zelo škodljivo. Poleg tega bomo še merjaščke stare pet meseCév in, težke najmanj 50 kg prodajali v Pomurje, kjer nimajo teh merja-ščevskih linij. Od tam pa bomo pozneje dobivali potomce njihovih na novo uvoženih plemenjakov,--ki niso v sorodstvu z linijami na našem področju. Kmetijski zavod Celje vodi evidenco o sorodstevnih linijah na svojem področju in usmerja pravilno razporeditev pri prodaji plemenjakov in plemenk kmetijskim proizvajalcem. Prodaja plemenk kmetom-kooperantom je organizirana tako, da lahko vsak kooperant naroči potrebno število plemenskih svinj na svojih svinjereji proizvodnih okoliših — obratili KK Žalec. Tako bo zasigurana razporeditev plemenske črede svinj, ki ne bodo niti v daljnem sorodstvu s plemenjaki na pleme-nilnih točkah. Z nabavo čistopasemskih plemenjakov ih plemenk ter s selekcijskim in reprodukcijskim delom želi strokovna služba popraviti pasemsko strukturo in dedne proizvodne lastnosti celotnega staleža prbšičev. S pomočjo kvalitetnejše črede prašičev bo proizvodnja svinjine rentabilnejša. Zato, priporočamo vsem rejcem, da se oskrbijo s kvalitetnim či-stopasemskim plemenskim naraščajem. Tone Horvat dipl. ing. agi. Kmetijski zavod Celje KLETARIMO DOBRO DA BOMO IMELI DOBRO VINO (Nadaljevanje z 8. strani) so bili dalj časa prazni in več- Ko se je vino že prilično izčistilo, ga pretočimo, da odstranimo od vina droži in drugo organsko nesnago, ki je na dnu soda. Če bi namreč pustili predolgo časa vino na drožeh, bi se te začele razkrajati, razvili bi se neprijetni vonji, ki bi kvarili vino. Slabo kisla vina pretakamo prej, že v novembru ali decembru, ze- Most obeta močno in dobro vino. lo kisla vina pa čim pozneje, v januarju ali v lebruarju, vsekakor pa pred pomladjo, ko obstaja nevarnost, da bi se zaradi povišane toplote začele droži dvigati v sodu in razkrajati. Predno začnemo pretakati, klet dobro očistimo, prezračimo in nekoliko zažveplamo,. da uničimo raz#e škodljive drobnoživke. Vinsko posodo moramo za pretakanje skrbno pripraviti. Sode, ki krat žveplani, dobro operemo, da odstranimo staro žveplo. Ko se sod osuši, ga žveplamo s pol do. ene žveplove Iteščice na hi in nato v tak sod pretakamo vino. Pri žveplanju moramo paziti, da ne bi kapljalo neizgorelo žveplo na dno soda, kar bi zelo kvarno vplivalo na vino. V ta namen nam rabi podstavek, kamor ujamemo neizgorelo žveplo. Zdrava in čista vina pretakamo brez zraka, motna vina z raznimi neprijetnimi vonji pa pretakamo z močnim zračenjem. Vina, ki nagibajo k porjavitvi, moramo prej popraviti z močnejšim žvepla-njem (10—15 gramov kalijevega metabisultita na hi) in šele nato pretočimo. Sluzava vina pretakamo z močnim zračenjem in skozi razpršilnik, metlico ali rešeto. Drugo pretakanje opravimo v zgodnji pomladi. Sode — oziroma vino — žveplamo le s četrt do ene polovice žveplove trešči-ce, če so namreč vina zdrava. Po takem postopku se nam ni treba bati, da bomo imeli prežveplana ali pa pokvarjena vina. Dobro vino potrebuje časa. Zoreti mora na trti in v kleti. Tega temeljnega načela ne more povsem spremeniti niti moderna kletarska tehnika, ki želi izgraditi vino v najkrajšem času. Polne kakovosti vina ne bomo dosegli, če bomo vsa leta in za vse vrstfe vina uporabljali enako kletarsko tehniko. Vino je dopolnilna hrana in nasladilo, zato mora biti prijetno in koristno, uživanje vina pa pravi užitek. Vino je najlepše ogledalo vinogradnika in kletarja. BELA MEDENA DETELJA Bela medena detelja (Melilotus alba) je pri nas manj znana rastlina. Samorasno jo najdemo le na vlažnejših travnikih. Je srednje zgodnja pomladanska poljščina — koševina, ki kot melioralivka zboljšuje strukturo tal, zemljo ugodi in jo napravi rodovilnejšo. Ob cvetenju obilno medi, privabi številne čebele, za prehrano živine pa je odlična krma, posebno silirana in je primerna tudi za podor. Bela medena detelja je dvolet-. na rastlina. Odlikuje se z zelo močnim koreninskim sistemom. Nad zemljo požene razvejano steblo, kj je v mladosti nežno, sčasoma pa oleseni. Listi so triperesni, jajčaste oblike in na robu nazobčani. Cveti v grozdih od spodaj navzgor. Cvet je bel. Glede tal in podnebja ni zahtevna. Dobro prenaša sušo, vlažna tla pa ji prijajo. Uspeva na lažjih prodnatih, kakor tudi na težjih tleh. V prvem letu da eno košnjo, v drugem pa več. Sejemo jo koncem marca ali v začetku aprila (odvisno od vremenskih in talnih prilik) za jari-nami, zemljo pa globoko preor-jemo že v jeseni. Potrebna količina semena za setev je 20—25 kgjha, globina setve pa 2—3 cm. Zraste do 2,5 m visoko, posamezne rastline pa še višje in tedaj močno oleseni. Glede gnojenja velja zanjo podobno kot za lucerno. Je zelo hvaležna za gnojenje s iosiorni-mi gnojili in manj zahtevna za kalijeva gnojila. Ker vzkali in se vraste tudi v manj ugodnih pogojih, bi jo v hmeljarstvu kot meliorativko lahko sejali v premoru po krčenju starih nasadov in zasaditvijo novih, in to predvsem na tleh, kjer bi bila setev lucerne zelo tvegana. Lucerna je glede tal mnogo zahtevnejša, uspeva sicer tudi na lažjih prodnatih tleh, saj ji to omogočajo njene močne korenine, a le če vzkali in se vraste. Zato setev te, posebno v sušnih letih, kaj rada spodleti. Setev bele medene detelje bi torej na lahkih prodnatih ali težjih vlažnejših tleh imela prednost pred lucerno prav zaradi njene skromnosti glede tal. Če želimo, da bi se rodnost zemlje po izoranem hmeljii, na kateri stoji še žičnica, čimprej popravila in da bi bil ta potreben presledek res čim krajši, se moramo potruditi in za ta čas izbrati takšno predhodnico, ki bo zemljo za nov nasad čim prej zanesljivo ugodila. Poskusite z belo medeno deteljo! M. V. ^‘ntrmUa^ 10 Janko Petriček, dipl. ing. kemije Dovlaževanje hmelja po hitrem postopku S povečanjem sušilnih kapacitet nastopa tudi istočasno vprašanje povečanja deponijskih prostorov za odvolgnjerije posušenega hmelja. To vprašanje je zlasti aktualno pri tipskih sušilnicah, kjer je potrebno dograditi deponijske prostore posebno»v suhi jeseni. V tem primeru lahko mine nekaj tednov, predno je hmelj goden za basanje v vreče. Poizkusi umetnega odvolgnjenja hmelja segajo 5 let nazaj. Na podlagi dosedanjih izkušenj smo letos postavili .v Arji vasi stroj za dovlaževanje suhega hmelja na tekočem traku. Bistvo te naprave je v ten, da proizvaja ustrezne količine z vlago nasičenega zraka do 100°, rei. vlage, ki prehaja iz zaprtega sistema skozi sloj posušenega hmei a. Važno je pri tem dejstvo, da hmelj ne pride v dotik z vodnimi kapljicami, ki bi orosile površino hmeljskega storžka, pri čemer bi obstojala seveda nevarnost okvare hmelja tekom deponiranja v vrečah. —■ Z vodnimi hlapi nasičen zrak enakomerno oddaja vlago suhemu hmelju, ki se pomika na tekočem traku do izsipne odprtine. Ta tekoči trak je vgrajen v ohišje in se pomika proti izstopu z brzino 30 cm,'min. Pod tekočim trakom je montiran vlažilni cevovod, ki ima na zgornji" strani 7 anemostatov za enakomerno razpršitev zraka in ustvarja pod slojem hmelja določen nadpritisk. Na sprednjem koncu vlažilnega cevovoda je priključena komora z razpršilno napravo. Propeler i ventilator, ki je postavljen pred razpršilno napravo, dovaja potrebne količine zraka. Na to razpršilno komoro je piostavljena mešalna komora, ki povezuje oba sesalna cevovoda za povratni vlažen trak. Ta dva cevovoda sta montirana na zunanjem ohišju in služita za vlek vlažnega zraka skozi hmelj. Mešalna komora je opremljena z lop to, s pomočjo katere se da regulirati količina pretočnega zraka skozi sloj hmelja, druga loputa pa služi za izenačevanje pritiska na izstopni odprtini. Propelerni ventilator sesa zrak iz obeh sesalnih cevovodov skozi mešalno komoro, od tu ga potiska skozi razpršilno kome:o, kjer se navlaži. Ovlažen zrak piha skozi vlažilni cevovod in se razdeli preko anemostatov po sloju hmelja z brzino 0.3 m/sek. Hunr.iistat, ki je montiran na zunanji strani komore, avtomatsko uravnava in vzdržuje vlago v komori na-poljubno željeni višini. Pri do-vlažt vanju je nihala relativna vlaga pod hmeljem v napravi v mejah 90—93 %, leda in opazovanja na napravi za dovlaževanje hmelja so trajala od 21. VIII. do 2. IX. 1965. Zmogljivost dovlažilca pri kontinuiranem pogonu in pri konstantni brzini je bila 250 kg dovlaženega hme lja na ,1 uro. Količine posušenega hmelja na obeh tračnih sušilnicah skupaj so znašale ca. 220 kg v povprečju. Povprečna vlaga posušenega hmelja iz obeh tračnih sušilnic je bila 6,8 %. Neposredno po izsipu iz tračne sušilnice v koše se je hmelj transportiral k napravi za dovlaževanje. Če ni bilo zastojev,'je dala vsak i tračna sušilnica povprečno 14 košev po 9,5 kg posušenega hmelja, tj. ca. 130 kg na uro. — Masa posušenega hmelja iz obeh sušilnic je znašala na 1 uro v povprečju 210 kg. Čas za transport košev s suhim hmeljem od sušilnice do vsipa v dovh-ževalno napravoje znašal v povprečju 20—25 min., pri čemer so bili zaposleni 3 delavci. Dasiravno je bil hmelj praktično že ohlajen pri ir ,topu iz tračne sušilnice, je ta dodatni čas s prevozom, zlasti v no: :ith in jutranjih urah pozitivno vplival na čim boljšo ohladitev. I osušen in ohlajen hmelj smo sproti vsipali v vsipni lijak naprave za dovlaževanje. Za čim točnejšo kontrolo poteka dovlaževa-nja : ino v prvih treh dneh določevali vlago v posušenem hmelju takoj po izstopu iz tračne sušilnice in pa takoj po -dovlaževanju — po i; slopu iz dovlaževalne naprave. Istočasno smo vzeli vzorce iz razlir lih višin 60 cm nasipnega sloja, in sicer za vsakih 20 cm globine. blago v komori smo držali s pomočjo kontaktnega higrometra na precej konstantni višini. Nihala je med 85 in 98 % relativne vlage. V tel,‘mejah je vlaga konstantno nihala, relejno stikalo (relais) pa je v navedenem območju vklapljal in izklapljal v razdobju 2—3 minute. Višina nasipa v komori je bila 60 cm. Čas trajanja od vstopa suhega hmelja v napravo pa do izsipa je bil 1 uro. \ zorce smo jemali vsako uro pred in po dovlaženju, vlago pa smo določevali na vlagomerih z infrardečimi žarki v HMEZAD-u. Poleg tega smo za primerjavo barve in kvalitete deponirali 5 bal -umetno odvolgnjenega in 5 bal naravno odvolgnjenega hmelja do marca 1966. Tekom tega časa bomo vsak mesec vzeli'po 1 vzorec v analizo in organoleptično oceno. S poskusi dovlaževanja smo pričeli 21. VIII. Kontrola o vsebini vlage v dovlaženem in pobasanem hmelju je bila izvršena z manjšimi presledki vsako uro do vključno 29. Vili. Potek dovlaževanja bomo opisali tabelarično. Višina nasipa je bila 60 cm. Hitrost zraka skozi plast je znašala 0,3 m/sek, zato je imel spodnji sloj večjo vlago kot zgornji ali srednji. Za vsak sloj smo določili vlago posebej, kakor tudi potem, ko so se sloji pomešali pri izsipu iz naprave za dovlaževanje v koše in pri. izsipu iz košev na kup pred basanjem v vreče. Povprečna vlaga posušenega hmelja neposredno po izstopu iz tračne sušilnice je znašala 6,8 % (najmanj 4,1 % in največ 9,4 %). Spodnji del v višini 20 cm nasipnega sloja je imel po dovlaženju 11,4%, srednji 9,9 % in zgornji 6,8 % . Vzorci so bili vzeti pred izstopom iz dovlaževalne naprave. Vlaga i» kupa po pomešanju vseh treh slojev je znašala 9,8 %. Ker sta bili obe tračni sušilnici ves čas obratovanja v poskusnem stadiju, je prihajal hmelj z različnimi vlagami v napravo za dovlaževanje. Začetna vlaga pred dovlaževanjem je nihala med 4—8,5 Vo- Naprava za dovlaževanje hmelja v Arji'vasi Kakšna je bila količina sprejete vlage v suhem hmelju tekom dovlaževanja, vidimo, iz naslednje tabele: Povprečna raz- Vlaga v hmelju Vlaga v hmelju lika med začet- pred dovlaže- po dovlaževa- no in končno vanjem X, nju X, vlago 4—5 % ' 9—10,3 % 5,1 % 5-6 % 9,4—11,7% 5,0 % 6—7 % 7.7— 11,6 % 9.8— 13,1 % 3,3% 7—8 % 2,3 % lz navedenega je razvidno, da so količine absorbirane vlage v hmelju tekom dovlaževanja v napravi odvisne od začetne vlage po sušenju. Cim nižja je vlaga suhega hmelja, tem večja je količina absorbirane vlage. Pri začetni vlagi hmelja med 4—6 % je prirastek na vlagi tekom t ure dovlaževanja ca. 5%, pri začetni vlagi 6—7 %~~je prirastek 3,3 %, pri začetni vlagi 7—8 % pa 2,3 %. Med pomikanjem skozi dovlaževalno napravo absorbira hmelj v eni uri tisto količino vodnih hlapov, ki so potrebni, da doseže kon-di-cijonira-no vlago 11 oz. 12% pri temperaturah zunanjega zraka 18—20° C in rei. vlagi 65—72 %. Konstrukcija je izvedena tako, da lahko doziramo manjkajočo vlago za vsako stopnjo osušenosti. Naslednja tabela daje kratko orijentacijo, kakšne so potrebe po deponijskih prostorih pri povprečnem hektarskem donosu 1400kg/ha in pri nasipnih višinah posušenega hmelja 150.in 180 cm. Potreben depon. prostor v m2 Površina v ha: pri nasipu: 150 cm: 180 cm: 10 ha 424 m2 250 m2 20 ha 848 m2 700 m2 30 ha 1273 m2 1050 m2 40 ha 1696 m2 1400 m2 50 ha 2121 m2 1750 m2 60 ha 2545 m2 2200 m2 70 ha • 2969 m1 2400 m2 80 ha 339» m2 2800 m2 5/ T*hnotyo>*\ Dovlaževanje hmelja (Nadaljevanje z 10. stranij Navedene površine deponijskih prostorov so navedene za čas, ko prevladuje suho vreme in ima hmelj po sušenju manj kot 6% vlage m ga ni mogoče spraviti v vreče. Vremenske prilike, rast in razvoj hmelja v letu 1965 Opisana naprava za dovlaževanje ima zmogljivost 7200 kg kon-dicijoniranega in pobasanega hmelja v 24 urah, kar odgovarja površini ca.' 4 ha hmeljišča. Z opisano napravo za dovlaževanje na tekočem traku je možno kontinuirano dovlaževanje posušenega hmelja na 10—12% vlage in ga tudi kontinuirano tlačiti v vreče. Kontrolne mesečne analize so v letu 1964 pokazale, da je na ta način dovlaževan hmelj še po 8 mesecih deponije obdržal normalen kemični sestav. TEHNIČNI PODATKI I KAPACITETA C AS DOVLAZEVANJA PORABA ENERGIJE i DOLŽINA NAPRAVE ca. < ŠIRINA NAPRAVE ca. ' VIŠINA NAPRAVE ca. NAPRAVE ZA DOVLAŽEVANJE : ,300 kg/h : lh : 8 KW/h DIMENZIJE ■ : 22 m : 3,5 m : 2,5 m Zima je bila srednje mrzla in suha. Sneg je zapadel v decembru iin nato vse do začetka marca nismo imeli izdatnih snežnih padavin. Pozimi temperatura ni bistveno'nihala, snežna-odeja se je obdržala skoraj skozi celo zimo. V vegetaciji je bilo vreme hladno •in deževno. Povprečna temperatura v obdobju april—avgust je je bila za 0,4° C nižja od 10-let-nega povprečja, a v tem času smo dobili za 204,1 mm padavin več, kot znaša 10-letno povprečje. Medtem ko je bila temp. v nekaterih dekadah izrazito nizka, a se vje v drugih povzpela preko 10-letnega povprečja, je bilo vlage vedno dovolj, v nekaterih dekadah (zaradi nizke temperature) PROIZVODNJA MLEKA PRI KOOPERANTIH Boris ing. Skalin g- gnojišče, gnojnična jama in okolica Že enkrat prej smo ugotovili, d da je hlev stično mesto različnih » transportov in različnih del. Prav - to je eden od važnih činiteljev, ; ki vplivajo na kompletno higieno t, hleva. To je higieno 'tal v hlevu, i: zraka, sten in nasploh vsega. Ce : je le mogoče, si uredimo hlev ta-ko, da z ene strani dovažamo kr- mo, z druge pa odvažamo gnoj. Po čisti strani odvažamo tudi mleko. Tako lahko govorimo o čisti in umazani strani hleva oziroma dvorišča. Vse odpadke v hlevu (ostanki krme, gnoj itd.) običajno zbi- ramo na gnojišču. To je največkrat na senčni strani hleva. Gnojišče je važen del dvorišča in mu zato tudi dajmo, kar mu gre! Ker govorimo o^hlevu za krave molznice, poglejTno gnojišče najprej s te strani. Gnojišče ne sme biti vir nes- nage, ki je največji sovražnik kvalitetnega mleka. Gnojišče je slika gospodarja. Smatrajmo gnojišče kot skladišče gnoja! Pri dobrem gospodarju pa skladišča ni-so razmetana. določili za gnojišče, utrdimo ž betonsko ploščo, debelo okrog 15 cm. Seveda moramo pri izdelavi plošče misliti na zimo in zmrzal. Pri določanju velikosti gnojišča moramo najprej vedeti, koliko velikih živali bomo redili (GVŽ). Kadar vozimo gnoj z gnojišča na polje dvakrat letno, je dovolj 3 m2 gnojišča za eno glavo velike živine (ena krava). Pri 3 m2 in Svakratnem čiščenju na leto moramo gnoj nalagati 2,5 m visoko. Na en -hektar obdelovalne zemlje računamo, da moramo imeti 2 ,do 2,4 m2 gnojišča. Nerazdružljivi spremljevalec gnojišča je gnojnična jama, kajti brez nje ni urejenega gnojišča. Pri gradnji gnojničnih jam moramo paziti na kvaliteto dela, da nam jama ne razpoka in da je dovolj velika. Ce smo se odločili za štirikratno praznjenje na leto, zadostuje 1,5 m3 za eno veliko žival. Jama mora biti vedno po najkra’jši poti po možnosti brez krivin neposredno povezana s hlevom. Prav tako mora biti povezana z gnojiščem, od koder se vedno odceja gnojnica. Jamo postavimo tam, od koder jo bomo kasneje najlaže praznili. Kdor lahko, naj izkoristi višinsko razliko tako, da bo jamo praznil sa-motežno preko ventila, ki ga po volji odpira in zapira. Seveda, kdor te možnosti nima, mora uporabiti črpalko. Z urejanjem gnojišča , in jame smo posegli že v urejanje okolice hleva, kar je zelo važno. Lepo urejena okolica hleva zahteva sicer precej dela, vendar se to izplača in se povrne. (nadaljevanje prihodnjič) Zidano gnojišče z gnojnično jamo celo. preveč. V času vegetacije smo imeli 36 % več padavin kot v 10-letnem povprečju. Obilica padavin se je negativno odrazila na razvoju in rasti in končno tudi na pridelku starejših hmeljišč in hmeljišč na težji in manj propustni zemlji. April se je začel s toplim in suhim vremenom. Prva dekada je bila zelo topla in suha, kar je obetalo pravočasno izvršitev spomladanskih del. Hmeljna rastlina pred aprilom ni odganjala, kar je kazalo, da tudi z rezjo ni hiteti. Vendar je že v drugi dekadi aprila nastopilo hladnejše in deževno vreme, ki je doseglo vse. značil-> nosti hladnega in - deževnega aprila v tretji dekadi. Tretja dekada aprila je bila izredno hladna in mokra. Odklon od 10-letnega povprečja znaša —3,9° C, a padavin je bilo 109,6 mm napram 24,7 mm v 10-letnem povprečju. Kljub lepemu vremenu v začetku aprila je bil april hladen in predvsem deževen. Posledica slabega vremena je bila počasno izvajanje spomladanskilr del. Rez je bila na nekaterih hmeljarskih obratih zaradi slabega vremena opravljena z zakasnitvijo. Pozna rez, ki pa je v normalnih letih ne bi mogli smatrati za izrazito pozno, saj je bila opravljena do konca aprila, je negativno vplivala na rast in razvoj rastlin. Taka hmeljišča so dala nižji pridelek kot hmeljišča, ki so bila rezana v začetku aprila. Vendar ni na razvoj ,in rast rastlin vplival le čas rezi, temveč tudi vrsta tal in njih propustnost ter starost hmeljišč. Vreme v maju izrazito' vpliva na potek vegetativne faze hmeljne rastline. Temperatura in padavine so bile slične 10-letnemu povprečju. Prva dekada je bila po temperaturi podpovprečna, a padavine so bile povprečne. Druga dekada je bila hadpovprečno topla, a povprečno vlažna. Za tretjo dekado pa je zopet značilna ohladitev in obilica padavin.. Rast hmelja je bila v maju podpovprečna. V drugi dekadi maja je bila največja, a v tretji dekadi je hmelj skladno s hladnim vremenom počasneje priraščal. Hladno vreme je bilo značilno tudi za prvo polovico junija. Junij je bil v prvi. dekadi izredno hladèn, imeli smo povprečno temperaturo 14,9° C, kar je za 2,3° C pod 10-letnim povprečjem. Tretja dekada junija je bila nadpovprečno topla, lahko rečemo vroča, saj so v tem času dosežene maksimalne temperature leta, a povprečna dekadna temperatura je za 4,5° C nad 10-letnim povprečjem. V tej dekadi padavine niso iZK-rärnotya^ 12 VREMENSKE PRILIKE V L. 1965 (Nadaljevanje z 11. strani) dosegle 10-letnega povprečja in je proti koncu meseca že grozila hmelju suša. Povprečna' mesečna temperatura in mesečna vsota padavin sta bili blizu 1-0-letnemu povprečju. Rastlina je dosegla vrh opore, vendar se ni posebno «košatila. Po vroči in sušnii periodi v zadnji dekadi junija nastopi v prvi dekadi julija zopet hladno vreme z obilico padavin. V tej dekadi smo imeli za 124,2 mm padavin nad 10-letnim povprečjem (10-let-no povprečje = 23,3 mm). Druga dekada julija je bila povprečno topla in suha. Suho in toplo vreme se je nadaljevalo še v tretji dekadi julija. ^ Julij je bil po temperaturi enak 10-letnemu povprečju, a po padavinah moker mesec. Vendar je večina padavin padla v prvi dekadi, medtem ko sta bili druga in tretja dekada s podpovprečno količino padavin. V hmeljiščih ni bilo opaziti znakov suše, saj so bile tedaj te pičle padavine dobro razporejene. V avgustu je bila prva dekada nadpovprečno vlažna. Druga pa tudi tretja dekada avgusta sta bili hladni in suhi. Hladen avgust je zaviral zorenje hmelja, a suho vreme ni oviralo obiranja, ki se kljub počasnemu zorenju ni zakasnilo. Marsikje so pbirali nezrel hmelj. V letu 1965 so nastopili razvojni stadiji sorazmerno pozno. Dnevni prirastki hmelja so majhni zaradi hladnega vremena v zadnji dekadi maja in prvi dekadi junija. Rastlina je pozno do- segla vrh opore in se ni posebno ©košatila. Značilna rastlina je bila ozko valjaste do blatje pira-midialne oblike. V večini hmeljišč je rastlina dosegla vrh žične opore in se je navila na nosilne žice, vendar ni tvorila značilnega koša. V večini primerov rastlina ni razvila spodnjih rodnih panog do višine 3 metrov, kar je posledica preobilne vlage in klado-sporija. Cvetenje hmelja je nastopilo pozno (10. julija) in je dolgo trajalo. Posledica poznega cvetenja je bila nekje oprašitev z divjim hmeljem, ki ni bil povsod dosledno uničevan. Tudi razvoj storžka po cvetenju je bil počasen. Pa tudi ko je bil storžek že izoblikovan je počasi zorel. Zrelost je nastopila šele okoli 20. avgusta. V poedi-nih hmeljiščih je hmelj različno hitro zorel, kar je bilo odvisno, kot smo opazili, največ od obilnosti cvetnega nastavka, oziroma števila storžkov na rastlini. Najhitreje so zorela hmeljišča, ki so bila poškodovana od toče, dru-goletniki in zaradi pozne rezi ali vlažnih leg v vegetativni fazi slabo razvita hmeljišča. Precej počasneje so zorela bujna hmeljišča, ki tudi ob obiranju niso kazala znakov fiziološkega staranja spodnjih listov in tehnične zrelosti storžkov. Vremenski pogoji v času vegetacije so oblikovali tip rastline s sorazmerno majhno težo in ozkim razmerjem med storžki in zeleno maso. Storžki so se razvili po celi rastlini enakomerno, a ne pretežno v vrhu kot je bil običaj v prejšnjih letih. Število storžkov na rastlino je bilo manjše kot v letu 1964, ker pa so bili dobro vidni, ni rastlina dajala videza slabega pridelka, kar se je pokazalo šele ob obiranju. V letu 1965 so se zaradi hladnega vremena in obilice padavin slabo izkazala hmeljišča na hlad- (Nadaljevanje s 4. strani) Barvo ocenjujemo po barvi (bel, rumen, rožnat), lipe delimo v A, B, C in D tip. Rot končno pa damo splošno oceno s točkami od 1 do 10. Primer točkovanja za razkuha-vanje: nerazkuhan 1 oz. 1 do 2 točki, malo razkuhan 2 oz. 2 do 3 točke, srednje razkuhan 3 oz. 3 do 4 točke in popolnoma razkuhan 4 oz. več točk. Zmaga tisti krompir, ki ima najmanj točk. Pokušali smo šest sort krompirja in vsi degustatorji smo ocenili kot najboljši krompir številko dve z 263-timi točkami, sledijo mu številka 6, 4, 3, 1 in 5 s 343-timi točkami. Ob razglasitvi ocen in ob imenovanju sort krompirja smo izvedeli, da je najbolje ocenjen cvetnik, sledijo mu dabrin, igor, binlje (šele 'na 4. mestu zaradi priokusa po škropivu), karmin in matjaž. Kljub temu, da smo še brez degustacijske rutine, je bila ocenitev kar objektivna. nih, težjih in slabo propustnih zemljah. Na takih hmeljiščih je bila zemlja dalj časa nasičena z vodo,, kar je oviralo rast rastline in zmanjšalo pridelek, marsikje pa tudi uničilo hmeljišče. Ing. Tone Wagner Sledila je sploščena debata o perspektivnih sortah krompirja, o obdelavi in gnojenju. Upravnik PO Vrbje tov. Pečolar Štefan ob degustaciji: »Ta sorta je odlična, oceno ji kvari precej močan priokus po škropivu Pokušnja krompirja 0 ameriškem hmeljarstvu m.™ naum V letu 1965 so predstavniki angleške Zveze gojiteljev novih hmeljnih sort obiskali ameriške hmeljarje In ,si ogledali, kot navajajo v svojem poročilu, ameriško hiheljno industrijo. Ker je to poročilo zanimivo tudi za naše hmeljarje, povzemajo nekaj značilnosti, ki so jih angleški hmeljarji ob tem obisku ugotovili. Ameriško hmeljarstvo je razvito v več rajonih, ki so med seboj precej oddaljeni. Začelo se je v državi New York na atlantski bbali, pozneje se je razvila tudi y državi Oregon. Tu je bil nekoč ]j>rav,i hmeljarski center, danes pa tekle še štiri farme pridelujejo hmelj. Naslednji rajon je dolina Yakimà v državi Washington, kjer danes pridelujejo večino ameriškega hmelja. Značilni za Heil Hitler« m se z njim1 rokoval, drugi pa je pristopil in Jga udaril s puškinim kopitom iv prsa. Oče je zaječal in ni reke^ besede. Mlajši bratje so planili! jv jok. JJkazali .so nam, naj taliòj gremo proti hiši. Vsi so odšli! jOstal sem sam na vrhu kupa kof vkopan. Imel sem občutek, da rine niso opazili. Komaj so bratje’ jz očetom odšli mimo hleva k hiši. je nenadoma stopil h kupu, ni katerem sem stal, mali, zavareni zelenec in me s puškinim kopitom udaril čez hrbet. Kar po zrlku me je odneslo na drugo strah kupa na-, ravnost na mitraljez, ki ga je držal pripravljenega za strel drugi zelenec. Ker so bili udarci za takšnega dečka, kot sem bil takrat, prehudi, se nisem mogel pobrati s tal. Nekaj časa so me suvali in valjali po tleh, nato pa je spet prihrumel oficir in ukazal, naj me odvlečejo za hlev. Odvlekli so me in me prislonili k zidu. Oficir je pričel z izpraševanjem: »Kje so banditi?« > V hosti.« »V kateri hosti?« »Ne vem.« ^ »Če ne poveš, kje so, te takoj ustrelim.« »Ne vem.« »Prisoli mu jih nekoliko, da bo žaba odprla gobec,« je dejal svojim pomagačem. Dobil sem nekaj močnih po zobeh, nato še po hrbtu, toda ostal sem pri svojem »ne vem«. Stalno sem imel v ušesih očetove besede: »Bodite tiho!« Ker sem vztrajal pri svojem »ne vem«, je ves razjarjen odskočil nekaj korakov, pripravil brzostrelko na strel in vpil kot da je pobesnel. Ker se tudi tega nisem prestrašil, je ukazal, da me odvedejo pred hišo, kjer so bili vsi naši. Nekaj časa so nas prerivali sem in tja, strašjli z bajoneti, nato pa ukazali očetu, mami, sosedovi Ani in meni, naj gremo po poti proti naši zidanici. Bratje in sestra so ostali doma postavljeni ob_ zid, kjer so jih stražili z mitraljezi. Mi smo drug za drugim stopali proti zidanici in naprej proti sosedu Likebu. Vsak trenutek smo pričakovali, da bo zareg-ljal mitraljez in da bo s tem vsega konec. V smrtnem strahu smo prispeli do soseda Likeba, kjer je bilo zbranih že precej sosedov in drugih ljudi, ki jih je ta hajka zalotila. Likeboy oče je bil ves pretepen in krvav. Ostali smo tam uro ali dve—zdela se mi je cela večnost. Nato je dal poveljujoči tej drhali — med njimi je bilo slišati govoriti rusko, poljsko, madžarsko, srbsko, tudi slovensko in zelo malo nemško — ukaz, da morata z njimi moj oče in sosed Likeb, in to brez vsakega zaslišanja. Odgnali so ju po cesti, ki vodi proti Veternikovim, nato pa čez travnik v hosto. Vsi ostali smo odšli domov. Prešli smo pol poti, ko smo zaslišali šest strelov-Nismo si še predstavljali, kaj to pomeni. Doma je bilo vse razmetano in pokradeno. Bližala se je noč, oče- ta pa ni bilo od nikoder. Vso noč nismo spali, očeta pa tudi zjutraj ni bilo. Pričeli smo iskati in poizvedovati vsepovsod. 'Obrnili smo se na takratnega župana na Polzeli. Povpraševali smo na policiji v Braslovčah, v Celju v Starem piskru, nikjer niso vedeli zanju. Dva dni potem je šla Like-bova mama ponovno na občino. Skupaj z županom sta šla v graščino v Novi klošter, kjer je hotel župan sam pregledati vse prostore, toda niso ga pustili v notranjost graščine. Izjavljali so, da ne vedo, kje sta. Tovariši, postojmo ob grobovih in priklonimo brez besed glavé! Zato da mi živimo v dnevih novih, življenje dali so, ki v zemlji spe. Nemi spomin na premnoge znane in neznane žrtve druge svetovne vojne v Andražu. Vsa potrta se je vračala po stari zaraščeni gozdni poti proti domu. Kakšnih petsto metrov pred domom je v hosti našla ubitega našega očeta. Svojega moža, ki je ležal samo kakih pet metrov niže, ni niti videla, pač pa je vsa zbegana zbežala proti domu in na ves glas jokala. Vsi smo jo slišali in takoj zaslujtili najhujše. Prepeljali smo ju v mrtvašnico na Polzelo in ju pet dni po smrti zagrebli na polzelskem pokopališču z zavestjo, da sta poklonila življenje za našo boljšo bodočnost. Na Vranskem spe sto sedemdeset štirje ... Pod streli je ugasnil njihov dan. V objemu tu jih združil zadnji mir je v tovarištvu usode, borbe, sanj... Tam na Dobrovljah v mukah je omahnil heroja Staneta kurir — junak, tam Dušanu in Veri je usahnil poslednji dih v krvavi breg ln mrak. Do dna izpil je Jože Turk trpljenje, ko ob Savinji si končal je pot. Zvest Partiji in ljudstvu je življenje pod Mrzlico dal njima Marijan Rot. Po hribih teh, po vsej dolini širni grobovi smelih se ljudi vrste, ki padli so v ljubezni neizmerni do ljudstva svojega in grude te. N$ih srčna kri je zemljo prepojila, da naša kot nikoli prej je zdaj. V plodovih novih, ki jih je rodila, nam mrtvi bodo živi vekomaj. Fran Roš NA DAN MRTVIH OBIŠČIMO TUDI GROBOVE NEZNANIH JUNAKOV POSVETILO BORCEM 'i ; imatyoA H 15. kongres EHB v Tettnangu Nadaljevanje s 6. strani . vanski limelj dve mesti. Cene slovenskemu hmelju se formiraju nekoliko izpod nivoja cene hallertauškega hmelja, cene bačkega hmelja pa še nekoliko niže. To so zakoni hmcljskega trga, ki ga mi, čeprav bi še tako želeli, ne moremo spremeniti. 2. Pri primerjavi cen moramo upoštevati še sorazmerno visoke carinske dajatve pri uvozu jugoslovanskega hmelja na področja EGŠ. Zaradi tega smo avtomatično prisiljeni nuditi hmelj po toliko nižji ceni, če hočemo biti konkurenčni na tržišču. Glede nizkih cen je evropskim hmeljarjem gotovo bolj nevaren uvoz ameriškega hmelja, ki ga nudijo po cenah, znatno nižjih od evropskega povprečja. v... V zvezi s temi očitki, ki se pojavljajo predvsem v ZR Nemčiji, iskreno želimo, da bi jih reševali v bodoče bolj z direktnimi kontakti med prizadetimi nacionalnimi hmeljarskimi zvezami, predno jih publiciramo. Nadalje želimo, da bi se pri tem izogibali vsakih netočnosti in tendencioznosti, da ne bi med hmeljarji-proizvajalci ustvarjali po nepotrebnem zmede in napete atmosfere. Smatram, da je mnogo važneje, da združimo vse napore v programiranju skupnih akcij, od katerih bi imeli vse koristi hmeljarji. Pri tem mislimo na temeljito znanstveno analizo o vskla-ditvi proizvodnje in potrošnje hmelja poedinih provenienc. Mogoče bi taka analiza le dala osnove za konkretne aranžmane z bolj efektivnimi ukrepi za preprečitev hmeljarskih kriz, ki nam vsem prinašajo take velile škode. Druga taka skupna akcija bi bila akcija za večjo potrošnjo piva in hmelja v pivu. Ta akcija bi morala, prav tako kot prva, temeljiti ne solidnih nepristranskih fizioloških in medicinskih raziskavah. Na osnovi te diskusije dajemo naslednje predloge za dopolnitev resolucije: 1. Ponovno poudariti sklep, da moramo podvzeti vse korake, da se površine hmeljišč do nadaljnjega ne bi povečale nad povprečje zadnijh let. 2. Priporočilo vsem članicam, da se vzdržijo vseh akcij, ki rušijo dobre odnose med članicami El IB. 3. Proučiti možnost izdelave znanstvenih studij za ureditev hmeljskega trga in povečanje potrošnje piva in hmelja. ¥ nadaljevanju je govoril še češki predstavnik g. Riha o izgle-dih hmeljskih proizvajalčev na pragu nove letine in ugotavlja: — Svetovna proizvodnja piva je v zadnjih 5 letih naraščala povprečno za 20 milijonov lil na leto* letos pa je naraščanje nekoliko zaustavljeno. — Povečanje hmeljišč bi lahko psihološko povzročalo razne špekulacije. — Predprodaja omogoča obema partnerjema, tako proizvajalcem kot pivovarnarjem, da lahko počakata in nista nestrpna, zato zakasnelega povpraševanja še ne smemo dramatizirati. Smatra pa, da bi bilo v primeru manjših presežkov pridelka hmelja bolje te presežke potegniti s trga, da ne bi v takili primerih pokvarili sedanje in bodoče cene hmelja na tržišču. — V Češkoslovaški znaša potrošnja piva 125 I piva po prebivalcu letno. Po tej razpravi je bila 4. in 5. točka dnevnega reda zaključena. Ad 6. Na osnovi predloženega projekta in razprave je bil formuliran tekst resolucije, ki je priložen poročilu. Zanimivo je da so bili jugoslovanski predlogi sprejeti in skoraj dobesedno mešeni v predlog resolucije. Provenienca - lat. = izvir, vir, rod, poreklo (Nadaljevanje prihodnjič) OGLAS Prodajam rabljeno, a dobro ohranjeno spalnico iz jesenovega lesa. — Dopoldne vprašajte na tajništvu KK Žalec, popoldne pa v bloku nasproti Juteksa. Breda Skerbec 0 ameriškem hmeljarstvu (Nadaljevanje na 12. strani) obdelavi. V maju prvič namakajo ■v jarke. Med vsakima dvema vrstama potegnejo s plugom dva jarka, v katera spustijo vodo. Na vsako sadilno mesto napeljejo po dve vodili (vrvici). Napeljejo strojno tako, da stoje možje na platformi, ki se korakoma pomika vzdolž vrste. Spretni delavci zavezujejo na žico vozle. « Napeljavo hmelja opravijo sezone! v maju. Na vsako vrvico napeljejo po dva poganjka. Rast je tako močna, da pozneje ne oskrbujejo rastline več ročno, temveč iprebujno rast pri tleh zavirajo s tem, da uničujejo poganjke in spodnje panoge s herbicidi — defolianti. Zlasti ob napeljavi vodil je čutiti pomanjkanje delovne sile. Obiranje hmelja je strojno. Naprava za rezanje hmeljnih trt z žičnice poriva pred seboj prikolico, kamor nalagajo trte. Ista na-, prava ima dve rezili s krožečimi zobmi in krožečo ploščo z malimi rezili na obodü. S to napravo režejo rastline z žičnice. Pri obiranju in sušenju imajo več meha-zacije kot v Angliji. Zlasti se poslužujejo transportnih trakov. Čistilne naprave pri obiralnih strojih delujejo zadovoljivo. Pripravljajo nov stroj za raztrgavanje hmeljevine po obiranju. Z raziskavo na področju hmeljarstva se ukvarja več raziskovalnih kmetijskih institucij. Namakalna poskusna postaja v Nelsonu (država Washington) raziskuje probleme namakan ja in gnojenja. Raziskuje zlasti gnojenje z dušičnimi gnojili ob namakanju. Poleg tega raziskuje tudi viroze in s selekcijo vzgaja odporne poedinke sort Early in Late Cluster. Raziskovalna postaja v Corval-lisu (država Oregon) vzgaja hmelj, odporen proti boleznim in škodljivcem, raziskuje peronosporo’ na hmelju in preizkuša uporabo herbicidov v. hmeljiščih. Trgovina s hmeljem teče na osnovi dolgoročnih pogodb med pivovarnarji in proizvajalci. Cena se giblje od 38 do 41 centov za funt (0,45 kg). Hmeljni ekstrakt uporabljajo že od 1898 leta. Danes obstojajo 4 ekstrakcij-ske naprave: Hopstract. Yakima Hopcon. Wapato Spice & Extracting Company. Michigan Miller. Milwankee Hopstract (Yakima) ima stroje iz Co burg a (Zapadna Nemčija). Vsa naprava je bila zgrajena v letu 19G3 in je stala 1 milijon dolarjev. Ekstrakt ^amenja hmelj v odnosu 1:4. 8 fuhtov hmelja da 1 funt ekstrakta. Prednosti ekstraktiranja so: manjši transport, manjši obseg skladišč in obdržana kvaliteta za daljšo dobo. V Kanadi je John I. Haas edini hmeljar. Njegova farma v dolini Frazer ima okoli 800 akrov. Goji sedem hmeljnih sort: Fug gì e, Branding, Kents, Bullion, Brewers 's Gold, Pride of Kent in Northern Brewer. V začetku vegetacije je precej dežja in namakajo kasneje kot v ZDA. Več dela imajo z zatiranjem rdečega pajka kot aši. Peronospora jim je delala pred uporabo streptomicina velike težave. Škropijo 2 krat s streptomici-nom (1000 ppv) v intervalu 6 dni. Prvič škropijo, ko so poganjki veliki 2—3 cm. Nato škrope z bakrenimi pripravki. Obrezujejo strojno. Največji pridelek dobijo, če napeljejo s sadilnega mesta po 2 vodili. S poskusi so ugotovili, da na 3 vodilih s sadilnega mesta dobe manjši pridelek kot na dveh. Največji je pridelek, če napeljujejo močne trte. (Po J. Paine: Tour of American Hop Gardens povzel T. W.) ' Dopisujte v naš list ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Konzerviranje strojev (Nadaljevanje s 7. strani) akumulatorja sprazniti, oprati z destilirano vodo in posušili. Ta način ni dober, ker aktivna snov s pozitivnih plošč odpada in se lako akumulator veliko hitreje kvari. Strojne dete, na katerih se je barva odrgnila, je najbolje takoj prebarvati. Ce barvamo na podlago, ki jo rja že razjeda, nismo veliko storili. Proces oksidiran ja (rjavenje) še vrši kljub temu naprej, čeprav počasneje. Da je to res, se lahko prepričamo pri karoserijah nekaj let starih avtomobilov. To je v kratkem nekaj navodil. Se enkrat: prvo in glavno je res temeljito očiščen stroj, priključek, škropilnica, kosilnica, guma itd. Pri medeninastih vodih na škropilnici, je zelo važno, da sodi niso podvrženi mrazu, ki zelo kvarno vpliva na medenino. Zalo jih je priporočljivo hraniti v toplejšem prostoru. ~ Jug Vinko RAZGOVOR S KOOPERANTI Creta in Menina sta se kadili v dvigajoči se megli, ko sva jo s tovarišem Farčnik Ivom mahnila po toplem jesenskem soncu proti Tesovi. Med potjo sva pobirala in trla orehe, jedla hruške in v duhu reforme in splošnega varčevanja skušala vsaj približno zadeti vsoto, ki nam odteka z gnijočim sadjem po parobkih, kanalih, jarkih in marsikje kar pod drevesi. »Tu sva«, mi je dejal Ivo, ko sva obstala pod mogočnim orehom pred adaptiranim skednjem kooperanta ČVAN RADA. Mlada gospodinja nama je povedala, da Rado kosi s kosilnico spodaj na travniku. Sama nama je pokazala hlev, v katerem imata 15 pitancev. Osem jih pripravljata za oddajo v novembru. V drugem hlevu imata le kravo in konja. »Nisva v zavidljivem položaju. Oba sva še mlada z dvema malima otrokoma. Posebno hudo je bilo poleti, ko sva oba z možem ležala v bolnici. Sedaj je že mnogo bolje, a kljub temu bo treba še mnogo dobre volje — midva jo imava — za premostitev začetnih težav po prevzemu posestva. Moževa oče in mati sta umrla, brata delata v dolini, zato vsa dela na 10 hektarskem posestvu čakajo le naju.« »Kaj pa sosedje vam nič no pomagajo?« »Sosedje so večinoma starejši gospodarji in dobri ljudje. Včasih imam občutek, da nama malo zavidajo mladost, delovni polet in prilagajanje na nove obli- Del hleva s pitanci, last mladega in naprednega gospodarja Čvan Rada s Tešove nad Vranskim. ke gospodarjenja. Njihova pomoč in pameten nasvet bi nama bil marsikje potreben.« »Kako nameravate za naprej?« .»Hmelja nimamo več, njive sva posejala z deteljo, travnike bova tèmeljito pognojila, da bo čimveč krme, ker bova pitala govedo, če bo neslo. Oddala sva šest ton krompirja in ga bova sadila za trg tudi drugo leto.« Zaželela sva jima obilo zdravja in uspeha ter se poslovila. Z Blatnik Alojzem sva se zapletla 'it prijetni pomenek kar v sadovnjaku, ko je pobiral jabolka in hruške. »Poglejte tisto drevo! Kupil sem ga za Jonathan, pa ni. Rodi vsako leto.« Z Ivom sva res ostrmela. Srednje visoka jablana je polna kot brinje rdečih voščenih plodov. Podprta je z vseh strani. Jabolka Kooperant Blatnik Alojz s Tešove v pogovoru o pitancih s tehnikom Farčnik Ivom. niso preveč okusna, zato sva raje segla po ponuđenih hruškah. Pogovor je nanesel na pitance simentalske pasme, ki jih je Ivo pripeljal za kooperante z Bizeljskega. Tov. Blatnik bi lahko pri 5,38 ha1 obdelovalne zemlje poleg hmelja spital letno vsaj 3 ali 4 pitance. »Pogovorila se bova z ženo/ Jutri pripeljem hruške, pa bom verjetno enega vzel«, je dejal ob slovesu. »Pri mej dun, kaj bo pa s krmo za mojega pitanca? Saj veš; da ga sam ne motem dopitati na borih 70 arih brez koruze,« naju ogovori Pečovnikov Jože na poLi \ dolino. Dogovorila sta se, da lahko pride Jože po njo vedno takrat, ko je skladišče odprto. .Ozrla sva se še na lepa pobočja Tešove, na domačije, skrite med sadovnjaki, kjer si umni gospodarji z žuljavo roko in svinč-' hikopi grade.boljšo .prihodnost in utirajo pot sodelovanju. • Urednik OBISKI Osemnajstega oktobra nas je obiskala skupina avstrijskih kmetov in kmetic pod vodstvom prot. dr. ing. Kohltürsta iz Gradca. Direktor splošnega sektorja tovariš Kač jim je podal organizacijski pregled in sestav kombinata, gostje pa so v razgovoru povpraševali po kooperacijskih odnosih, po pogodbah, ki vežejo kmetje, imamo enake cilje: borbo za visoko proizvodnjo in za boljšo prihodnost človeštva. Hvala vam in prosim, da nas popeljete na vaše obrate«, je končal avstrijski kmet. Tov.'Kač se je gostom zahvalil za obisk in izrazil željo v imenu naših naprednih kmetov, da bi radi obiskali njihovo tiomovi- Iznienjava izkušenj s kmeti iz Avstrije je bila živahna in plodna KK in kmeta, po iinančnem stanju podjetja, po površinah v kooperaciji in lastni proizvodnji. Strukturo, površine in organizacijo lastne proizvodnje je gostom posredoval-direktor LP lov. Kolenc. Gostje so povedali, da zadnje čase nazaduje pri njih vzreja krav mlekaric zaradi vedno večjega povpraševanja po govejem mesu na evropskem tržišču.' »Nobeden od nas še ni imel v življenju prilike, da bi videl tako veliko kmetijsko organizacijo kot je vaša. To je za nas kmete doživetje. Vsi, mi in vi, vodje in no in se seznanili z njihovim delom. Gostje so si ogledali v Hmezadu prevzem, konservacijo in stiskanje hmelja in izrazili občudovanje nad mehanizacijo in organizacijo dela. Na terasi Hmezada^so bili navdušeni nad lepimi kompleksi in neštetimi enodružinskimi hišicami, ki rastejo okrog Žalca. Z avtobusom so se še peljali na farmo Zalog in v Mesnine Celje. Ob zaključku so se gostje zahvaliti za ogled in zaželeli skorajšnje snidenje z našimi kmeti v Avstriji. Gostje iž Avstrije pred odhodom na Tarmò Zalog 16---------------------- ALI ŽE — da je obrat »Mleko« Celje razstavil in nudil na poskušnji v okviru mariborske »Vesele jeseni« 9. 10. več vrst sirov. V I. kvalitetni razred je bil uvrščen sir trapist; — da je znašala splošna gospodarska rast v Sloveniji 8 do 9 odstotkov, v kmetijstvu le 3,7 odstotka. V zadnjih letih pa je povprečna letna stopnja rasti kmetijstva padla na 0,5 odstotka; — da smo za potrebe rejcev krav molznic nabavili 15 molznih strojev »ALFA-LAVAL«; — da nameravajo Polzelani asfaltirati preostali del ceste, Bra- , slovčani pa cesto od Kranjca do trga; TOVARIŠ UREDNIK ! Ne hudujte se name, ker se drznem vprašati, ali je kdo sprožil kak postopek pri Ljudski tehniki Slovenije in LT Jugoslavije zaradi krivice, ki se je zgodila našim in makedonskim tekmovalcem na VIII. -zveznem tekmovanju traktoristov v Velenju? Testne pole za teoretični del tekmovanja so bile pisane v sr-bohrvatskem jeziku in so zaradi tega naši tekmovalci izgubili po 20 točk. Če bi te pole bile pisane v slovenskem in makedonskem jeziku, bi bil naš Ločičnik Ivan sigurno pred Szabo Istvanom in ekipni vrstni red bi se ' močno spremenil. Sprašujem: ali LT Slovenije ni videla pol prej in jih prevedla, ali se ni morda šlo le za revanš za lanskoletni poraz v Novem Sadu? \ ' Na koncu ugotavljam, da nam Slovencem vse preveč manjka narodnega ponosa. Novak Ivan Doberteša vas 23 Šempeter Z VAŠIH SESTANKOV Tebi je pa res dobro, ko ne kadiš. VESTE — da v državah z naprednim kmetijstvom uničujejo plevele s plamenom. Naprava je pritrjena na traktor kot škropilnica in ima osem grelcev, ki na primer med vrstami pese uničijo plevel, ki je za toploto manj odporen kot že večja kulturna rastlina. Z ognjem se uniči tudi velik del semena v zemlji do globine 2 cm. Pravijo, da je zatiranje plevelov z ognjem dvakrat cenejše kot s kemičnimi sredstvi (hebricidi); — da je Ibrahim Užbanok v Brodeh pri Vranskem imel 715.000 din čistih dohodkov pri pitanju govedi. Letos pita 26 bikov, prihodnje leto pa se bo preusmeril na vzrejo telet do 150 kg. Ogled in degustacija mlečnih izdelkov mlVkarn in sirarn Slovenije. Pogled na razstavljene izdelke našega obrata »Mleko« Celje. ZA ZIMSKE VEČERE Skriti naprstnik Vsa družba mora za hip iz sobe, razen enega, ki naj skrije' naprstnik. Pravzaprav ga ne sme skriti. Postaviti ga mora nekam tako, da je vsakomur viden. Nato pridejo spet vsi v sobo in začne se iskanje. Kdor naprstnik zagleda, molči in sede. To pomeni, da ve, kje je. Kaj kratkočasno je, kadar že večina sedi in se le dva ali trije še trudijo in iščejo. Tisti, ki naj bi bil naprstnik »skril«, si ga lahko natakne na prst — seveda ne sme vtakniti roke v žep. Kdor je prvi sedel, skrije naprstnik pri prihodnji igri. Namesto naprstnika lahko skrijemo oreh, kostanj, leseno vreteno od sukanca in podobno. \ Marina, Liljana, Janko, Šteli, Silva, Zlati in Franci s tovarišico Barbko iz otroškega vrtca na obratu Šempeter pošiljajo lepe pozdrave in Sporočajo vsem varovancem po ostalih vrtcih, da bo njihov vrtec kmalu popolnoma opremljen. LJUDSKE NAPOVEDI ^ * Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. Dež Martina in zmrzlina pa pozebe ozimina. ZA SMEH OGLAS Prodam psa. Zre vse. Posebno rad ima otroke. OTROŠKA Vnuk dedu, ki jemlje neko grenko zdravilo in pači obraz: »Dedek, zakaj pa moraš jema-. ti tako grenke kapljice?« »Zato, dragec, ker sem prej jemal preveč sladkih kapljic.« SKROMNOST Kmet pride k spovedi in prizna, da se je 'izneveril svoji ženi. »Kolikokrat?« ga vpraša župnik. »Gospod župnik, prišel sem se spovedat, ne pa bahat,« odgovori kmet. IZ PISARNE Uslužbenka: »Tovariš upravnik, ko ste bili odsotni, je prišel nek tovariš in rekel, da bi vam najraje polomil vse kosti.« Upravnik: »In kaj ste mu odgovorili?« Uslužbenka: »Prav žal mi je, da ga ni doma.« Pismo vojaka Tovariš urednik! Srečno sem prispel v topli Požarevac, ki ni imel dežja od julija. Suša se pozna na pridelkih. Daleč sem od doma in se zelo rad spominjam znancev in domačih krajev. Zelo rad prebiram časopise. Tu so časopisi tiskani v cirilici, jaz bi pa rad kakšen slovenski časopis. Prosim, pošiljajte mi »Hmeljarja«, da bom vedel, kaj je novega v prelepi Savinjski dolini in po naših obratih. Ko boste šli na obrat Prebold, pozdravite vse tovarišice in tovariše v mojem imenu. Moj naslov: Jelen Jože, Vojna pošta 6615/11 V. 3 — Požarevac, SR Srbija Vas lepo pozdravlja Jože Dragi Jože! Tvoje pismo me je zelo razveselilo. Pozdravil sem tovariše na obratu Prebold in »Hmeljarja« Ti bomo pošiljali redno. Če je s Tabo še kateri naš delavec, mi naj piše in pošlje naslov. Pospravili smo zadnje pridelke. Postavljamo žičnice in se pripravljamo na novo sezono. Pozdravljajo Te vsi sodelavci in Ti pri vajah nfe-žele preveč ostre zime. Oglasi se še kaj ! Lep pozdrav urednik UGANKA Takšen je kot kos mesa in v duplini je doma. Nima glave, niti hlač, je pa velik gobezdač. Vedno moker, vedno nag, kd<5 bi vendar bil ta spak? (JEZIK) REK Ne šopiri se, kakor da je ves svet tvoj, ampak tudi tako se ne izmikaj, kakor da je samo njihov. J ŠE NEKAJ Vse za izvoz — Tovarna BETI v Metliki je te dni odpremila pošiljko svojih izdelkov v Belgijo. Pošiljka je bila vredna I7.OOO dolarjev. Da je blago lahko šlo naprej, je bilo potrebno točno — 1 1,760 izvodov različnih dokumentov! Srednjeveška Jugoslavija — Na 28. strani vodiča po zvezni ljudski skupščini v tekstu, ki opisuje kip carja Dušana in njegov zakonik, piše, da je bil to zakonik srednjeveške jugoslavije. In kaj bo k temu dejal car Dušan Zedini tel j ?