r REINHOLD BACHLER, 165 metrov PLANICA 77 - Na odlično pripravljeni plani-ški velikanki so ae včeraj, 17. marca, z uradnim treningom začeli letošnji smuftki poleti. Vsi, ki so pripravljali to zanimivo prireditev, so se zares potrudili. 2e na uradnem treningu so bile dosežene lepe dolžine. Skoda je le, da je udeležba tekmovalcev nekoliko pičla. Na slikah najboljši z včerajšnjega uradnega treninga. — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 21 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Vesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka >n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni "rednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar BOGDAN NORCIC, 164 metrov Kranj, petek, 18. 3. Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Prometna vzgoja se začenja v šoli Ko je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri izvršnem svetu skupščine občine Kranj pregledoval svoje delo v preteklem obdobju, je opozoril poleg dobro utečenega dela tudi na področja, kjer se o kaki posebni uspešnosti ne bi dalo govoriti. Gre predvsem za sodelovanje s krajevnimi skupnostmi oziroma njihovimi komisijami za prometno varnost. Take komisije ima le desetina krajevnih skupnosti v občini, čeprav je v vsaki krajevni skupnosti kup prometnih . problemov: nepregledni ovinki, pregrade, žive meje postajajo marsikje ob naraščajoči motorizaciji prave črne točke, na katere bi te komisije morale opozarjati in jih skupaj s komisijo pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi odpravljati. Seveda pa niso naloge komisij za prometno varnost ali drugih teles s podobnimi nalogami v krajevnih skupnostih le prestavljanje nepreglednih ograj, pač pa je posebne važnosti tudi sodelovanje s šolami na območju KS in pa seveda pri vzpodbujanju prometne vzgoje tudi za odrasle. Ze kakih deset let trajajoči stiki s šolami in vrtci pa so tisto področje preventivne prometne dejavnosti, s katero se svet res lahko pohvali: o tem pričajo že vsa leta vzorno izvedena tekmovanja o prometnem znanju šolskih otrok in tudi predšolskih ter izvajanje različnih prometnih akcij za večjo varnost otrok V prometu. Prav te naloge si je komisija za prometno vzgojo v šolah in vrtcih zapisala tudi v program za letošnje leto. Še posebej pa velja opozoriti na naloge, da bi v letošnjem letu kar največ šolarjev lahko preverilo svoje prometnuo znanje za pridobitev kolesarske izkaznice. Lani je uspešno prestalo teste 500 mladih kolesarjev, letos pa naj bi jih bilo vsaj še trikrat več, saj se po cestah vozi v kranjski občini okoli 4000 otrok kolesarjev brez preverjenega prometnega znanja. Med njimi je tudi precej takih, — okoli 800 — ki kolo redno uporabljajo za vožnjo do šole in nazaj in so torej vsak dan prometni udeleženci in s tem seveda tudi ogroženi. Preverjanje prometnega znanja pa seveda. ne bo škodilo tudi tistim, ki kolesa nimajo ali se iz katerega koli vzroka ne vozijo: dobrodošlo jim bo takšno znanje, saj vemo in tudi statistika dokazuje, da so med udeleženci prometnih nesreč pešci na drugem mestu takoj za vozniki osebnih avtomobilov. Seveda pa se v to preventivno prometno dejavnost za zaščito otroka v prometu vključujejo kot doslej pedagoški delavci, malo bolj pa bi se morali tudi starši, ki to vzgojo morda vse preveč prepuščajo šoli. Kaže pa tudi zapolniti praznino, ki zazeva v prometni vzgoji po osemletki: zadnja leta se sicer tudi srednješolci vključujejo v prometna tekmovanja in druge oblike vzgoje, vendar še premalo. Preventivno prometno področje pa zahteva seveda poleg delovanja takšnih organiziranih oblik, kot so sveti za preventivo in vzgojo ter šolskih oblik, še organiziranje drugih družbenih dejavnikov v široki preventivni akciji za preprečevanje prometnih nesreč. L.M. Clement Druschke se izmika HEIDELBERG - Na deželnem sodišču v Heidelbergu se nadaljuje Postopek zoper Clementa Drusch-*eJa, ki je osumljen številnih zločinov zoper prebivalstvo med II. 8Vetovno vojno na Jesenicah in okolici. Druschke je prvič priznal, da Je bil vodja izpostave varnostne Policije na Jesenicah in da je v nje-8ovo pristojnost sodilo tudi preganjanje partizanov, zločine nad ^vilnim prebivalstvom pa zanika. Višji državni tožilec dr. Heinz Kling-nardt izjavlja, da o Druschkejevi ^entiteti ni nobenega dvoma več, ^eprav osumljenčev odvetnik trdi, ra je bilo soočenje med Druschke-in Koritnikom zmontirano. To-*llec tako mnenje zavrača, opozarja ^a na težave, ki jih utegne prinesti Nadaljevanje postopka. Druschke in njegov sodelavec Lincke sta za zdaj v preiskovalnem postopku. Za aretacijo ni možnosti dotlej, dokler ne bo zbranega dovolj dokaznega gradiva o njegovih zločinih in naklepnih ubojih. Njegova obramba.se izmika in skuša zločine nad civilnim prebivalstvom prikazati kot dejanje, storjeno v silobranu ali drugih podobnih okoliščinah. Državni tožilec pozdravlja pripravljenost Jugoslavije, da posreduje dokazno gradivo v primeru Druschke — Lincke. Nedavno sklenjena konvencija med ZRN in Jugoslavijo o pravni pomoči bo postopku v veliko pomoč. Postopek torej teče, hkrati pa je izključena možnost, da bi Clementa Druschkeja kot državljana ZRN izročili Jugoslaviji. Skakalnica kot še nikoli — Velikanka v Planici je letos odlično pripravljena. Že na uradnem treningu so skakalci dosegli odlične rezultate, dobili pa smo tudi nov državni rekord. Še več pa pričakujejo organizatorji od sobotnih in nedeljskih poletov. — Foto: F. Perdan Planica odlično pripravljena Bogdan Norčič že na uradnem treningu dosegel nov državni rekord s poletom 164 metrov — Bachler najdaljši s 165 metri PLANICA, 17. MARCA - Planica pod Poncami je v pravem spomladanskem vzdušju, sončna in z odlično pripravljeno velikanko. Precej zaslug za ureditev velikanke imajo predvsem kadeti ŠC RSNZ iz Tacna, domačini, teptači in vsi tisti, ki so si v dneh pred prireditvijo prizadevali za ureditev Planice, skakalnice, na kateri se lahko pričakuje nov rekord. Vsekakor je pričakovanje, da ga bo dosegel eden izmed 23 skakalcev iz Avstrije, ČSSR, NDR, ZRN, Norveške in Jugoslavije utemeljeno. Rekord Avstrijca Innauerja s 176 metri je vsekakor v nevarnosti. To je napovedal tudi uradni trening, saj smo že v prvi seriji, ko so planiški »orli« le še »tipali« letalnico, gledali odlične polete. Najbolj so se veselili v jugoslovanskem taboru, saj so naši odlično leteli Vsi so nas razveselili z lepimi in dolgimi poleti. Prvi je bil Križan Jože Demžar s 154 metri, nato pa še nov jugoslovanski rekord Kranjčana Bogdana Nor-čiča, ki je v tej seriji skočil na 164 metrov in tako za šest metrov izboljšal dosedanji rekord Marjana Mesca iz leta 1973. Vendar so navdušili tudi drugi: Avstrijci, skakalci iz NDR, iz CSSR, iz Norveške. Poleti so bili dolgi do 165 metrov, naši pa so poleteli takole: Loštrek 137 metrov, Mlakar in Bogataj pa 134 metrov. Tekmovanja v teh dneh se bodo začela ob 9. uri in 30 minut. Parkirišč je v Planici dovolj, zadovoljiva je tudi preskrba. Za Jugoslavijo bodo tekmovali: Mlakar, Janez Demšar, Loštrek, Kotar, Kajzer, Bogataj, Rakar, Dolhar, Jože Demšar in Norčič. -dh 21. marec — mednarodni dan invalidov Ob letošnjem dnevu si je mednarodna organizacija invalidov izbrala geslo »Brez ovir«, s katerim opozarja na urejanje okolja tudi na ta način, da se bodo v njem lahko sami gibali tudi invalidi. 2e ena sama stopnica je za invalida na vozičku nemalokrat velika ovira, ki je sam brez tuje pomoči ne more premagati. Le redke pa so javne zgradbe, kulturne ustanove, da ne govorimo tudi o stanovanjih in prevoznih sredstvih, v katera se da vstopiti le, če se povzpnemo vsaj čez par stopnic, največkrat pa gre za prava stopnišča. Prav težko pa bi našli (izjema so le zdravstvene ustanove, kjer so morda pomislili tudi na ljudi, ki ne zmorejo ob vstopu preskakovati stopnic) kratke betonske steze, ki se rahlo vzpenjajo k vhodu in na-domestujejo stopnice. Ponekod so invalidi sicer tako srečni, da lahko do svojih stanovanj urejenih s posluhom za njihove težave, pridejo brez posebnega naprezanja. Večina stanovanj pa je grajenih tako, kot da so vsi ljudje zdravi in se lahko neomejeno gibljejo. Tako pa se na žalost dogaja, da ima invalid kup težav, če želi na primer v gledališče, na slikarsko razstavo ... Vzgoja in izobraževanje, kultura in znanost pa so nujni in sestavni del vsakdanjega življenja ljudi. Naša ustava poudarja, da ima človek pravico do zdravega življenjskega okolja in da družbena skupnost zagotavlja pogoje za uresničevanje te pravice. Pod pojmom »zdravo življenjsko okolje« moramo razumeti takšno okolje, ki omogoča človeku, da ohranja, krepi svoje fizično in psihično zdravje. To pa so ne le svetli, suhi zračni stanovanjski prostori, čisto ozračje in reke, temveč tudi svobodno in neovirano gibanje. L. M. KRANJ XVI. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM OD 8. DO 17. APRILA Naročnik: Pritiski na Jugoslavijo I ne prenehajo [I r Dvajset let od smrti Moše Pijadeja V torek je minilo dvajset let od enega najbolj žalostnih datumov naše povojne zgodovine, ko so teleprinterji odtipkali kratko vest: v Parizu je preminil predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pi-jade. »Striček Janko« je bil in je ostal ena najbolj bleščečih osebnosti jugoslovanskega komunističnega gibanja. Ob dvajseti obletnici njegove smrti so pripravili znanstveni posvet Življenje in delo Moše Pijadeja. Na 'tem posvetu so predlagali, da bi izdali zbirko vseh njegovih literarnih in znanstvenih del. Podražitev po dogovoru Skupščina SFRJ je sklenila, da se smejo letos cene za industrijske izdelke povečati v poprečju za 9 odstotkov. Kako bo to vplivalo na cene avtomobilov, saj so vsi štirje izdelovalci že 9. novembra lani zaprosili za dovoljenje, da podraže svoje izdelke? Če bodo veljala določila dogovora o cenah, se avtomobili ne bodo podražili več kot za 9 odstotkov. Dražji pa bodo kmalu, najbrž že čez kakšnih 14 dni. Proizvajalci so predlagali večjo podražitev, kot je dogovorjeno poprečje. Crvena zastava je predlagala podražitev med 20 odstotki za fička in 126 P ter 14 odstotki za 101. TA S je v .poprečju predlagal za 15 odstotkov višje cene, Cimos 10 odstotkov za diano in 15 odstotkov za GS club in 8X, le IMV Novo mesto je predlagal 3-odstotno podraži-lev za renault 16 TS in 15-od-stotno za renault 12 TL. Brez uvoza elektrike Člani izvršnega odbora skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva ocenjujejo, da v tem času razmere pri oskrbi z električno energijo že dolgo niso bile tako ugodne. Najpomembnejše je, da tako ugodno stanje traja že nekaj mesecev. Januarja, februarja in marca smo električno energijo celo izvažali. Porabnikom v sosednjih in nekaterih drugih državah smo dobavili januarja 206, februarja pa 346 milijonov kilovatnih ur. Marca pa se je izvoz gibal med 5 in 10 milijoni kilovatnih ur dnevno. Prvi sadovi samozaščite Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je ocenil varnost v naši republiki. Dejal je, da je bilo stanje lani v naši republiki izredno ugodno in vzpodbudno, kljub povečanemu pritisku tujih tajnih služb, ki jih moti neuvrščena in samoupravna Jugoslavija. Zmanjšalo se je število primerov spodkopavanja naše družbenopolitične ureditve. Večina tovrstnih prestopkov je bila blažje narave, povečala pa se je tudi budnost občanov. Vse to kaže, da samozaščita in večje odločanje delavcev, s tem pa tudi dvig njihove zavesti, že kaže sadove. Jubilejni zlatnik Jubilejni zlatnik z obeležji 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo partije, njegovega 85. rojstnega dne in dneva mladosti bodo skovali v maj-danpeški zlatarni do 1. maja. Zlatnik bodo podeljevali kot posebno priznanje najbolj prizadevnim mladincem, delovnim ljudem in občanom ob proslavljanju jubileja naše partije v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, mladinskih organizacijah in društvih ter občinah. Spominski pohod na Porezen Cerkno — Planinsko društvo Cerkno je lani v sodelovanju s krajevno organizacijo ZZB NOV Cerkno prvič pripravilo spominski pohod na Porezen, pohod, ki bo odslej vsako leto ob koncu marca v spomin na 135 partizanov, ki so jih zajeli Nemci v zadnjih marčevskih dneh leta 1945 na pobočjih Porezna, 96 izmed njih pa so jih po grozovitem mučenju pobili v vasi Jesenice v bližini Cerknega. Letošnji pohod bo ob vsakem vremenu v nedeljo, 27. marca. Organiziran odhod skupin iz Cerkna bo ob 7. uri, proslava na vrhu Porezna pa bo ob 11.30 uri. Dohod je mogoč tudi iz Selške doline: iz Železnikov prek Davče ali iz Petrovega brda. Na svečanost na vrhu Porezna so še posebno vabljeni člani ZZB NOV, ZRVS, pripadniki enot teritorialne obrambe, JLA, milice, člani planinskih društev, taborniki, svojci padlih borcev in vsi ljubitelji planin. Vstop v kočo na vrhu Porezna ne bo mogoč. Tu bodo namreč žigosali knjižice in delili značke. Tisti, ki bodo letos na Poreznu drugič, bodo prejeli bronaste značke, čez dve leti bodo imeli možnost prejeti srebrno, čez štiri leta pa zlato značko. Za deseti vzpon na Porezen, čez devet let, pa bo vsakdo prejel posebno plaketo. * Pohod bo pripravljen pod strokovnim vodstvom. Zato bo vsem udeležencem zagotovljena največja varnost. Za udeležence, ki se ne bodo vključili v organizirane skupine, prireditelj ne bo prevzel odgovornosti. S prehrano se boste torej morali oskrbovati iz nahrbtnika, na vrhu Porezna pa bo poskrbljeno za topli čaj. Za pohode, ki bodo odslej tradicionalni, so dali pobudo domicilni odbor gorenjskega vojnega področja, domicilni odbor 19. SNOUB Srečka Kosovela ter družbenopolitične organizacije Cerkna. Prireditelji pričakujejo, da se bo prihodnjo nedeljo na vrhu Porezna, visok je 1632 metrov, zbralo še več ljudi kot lani. J. Urbane JESENICE Letošnja zvezna štafeta mladosti se bo v jeseniški občini mudila 19. aprila. Pri OK ZSMS so že začeli s pripravami na slovesen sprejem štafete, ki bo letos ponesla najiskrenejše čestitke tovarišu Titu ob njegovih jubilejih. Jeseniška mladina bo štafetno palico sprejela ob 7. uri v Begunjah, le uro kasneje pa jb bo na Poljanah predala nazaj radovljiškim mladincem. Osrednja prireditev ob sprejemu štafete bo letos pred hladno valjamo na Beli.» Tukaj se bo zvezni priključila tudi triglavska štafeta, ki jo bodo alpinisti in planinci prinesli z našega najvišjega vrha. Kulturna prireditev je predvidena tudi pred osnovno šolo Žirovnica, kjer bo šla mimo štafeta nekaj po sedmi uri. J. R. RADOVLJICA Koordinacijski odbor za odnose z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi pri OK SZDL Radovljica, je v skladu s svojim programom sklical za danes, 18. marca, ob 16. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine širši posvet o Osimskih sporazumih in o položaju Slovencev v Italiji! Na posvet so povabili predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Borisa Raceta iz Trsta in predstavnika slovenske mladine v Italiji, ki bosta navzoče seznanila z najnovejšimi dogajanji (po ratifikaciji sporazuma) med našimi rojaki v Italiji. Beseda bo tekla tudi o možnih oblikah sodelovanja s slovenskimi organizacijami v Furlaniji - Julijski krajini, ki so bile že doslej dokaj razvite, vendar enostranske. Razen članov izvršnih organov vseh družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in izvršnega sveta, se bodo posveta udeležili tudi predstavniki vseh večjih delovnih organizacij in ravnatelji vseh osnovnih in drugih šol v občini. TRŽIČ Delegati tržiške občinske skupščine so na zasedanju, ki je bilo 14. in 15. marca, sprejeli dogovor slovenskih občin o usklajevanju davčne politike v letu 1977. Dogovor je bil oblikovan na sestanku načelnikov občinskih davčnih uprav in prispeva k enotnejšemu uresničevanju in oblikovanju davčne politike. Delegati so prav tako soglašali s predlogom odloka o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva Gorenjske. Odlok bo začel veljati, ko ga bodo v enakem besedilu sprejele vse gorenjske občine. -jk V soboto, 26. marca, bo v paviljonu NOB v Tržiču redna letna skupščina Društva tekstilnih mojstrov Tržič, ki združuje 118 članov. Društvo je bilo lani aktivno, saj je organiziralo več izobraževalnih oblik in strokovnih ogledov slovenskih tekstilnih tovarn. Na sobotni skupščini bodo razen programa dela sprejeli tudi nova društvena pravila. Razvijali bodo dosedanjo aktivnost in se še bolj zavzeli za inovacijsko dejavnost. Krajevna organizacija SZDL Tržič-mesto namerava v okviru praznovanja 40. obletnice ustanovitve KPS, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in 85. obletnice njegovega rojstva odkriti spominsko ploščo na Slugovi hiši v Tržiču. V njej je bil jeseni leta 1941 ustanovljen tržfški mestni odbor OF. Z odkritjem plošče soglaša tudi občinska konferenca SZDL. Mestni odbor OF je vodil prof. Josip Ster. -mv LEK Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Ljubljana, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosto delovno mesto finančnega knjigovodje za TOZD Hotel Kranjska gora Delo: vodenje finačnega knjigovodstva, izdelava periodičnih in zaključnih računov, izdelava finančnih temeljnic in knjiženje, obračun osebnih dohodkov, obračun in poravnava obveznosti. Pogoji: poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še: srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri in tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Poskusno delo traja 60 dni. Delovno mesto je v Kranjski gori. Osnova za mesečni dohodek je 5.280 din. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe pošljejo najkasneje do 27. 3. 1977 kadrovsko-splošnemu sektorju delovne organizacije LEK, Celovška 135, 61007 Ljubljana-Šiška. Predstanik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič ocenil zunanjepolitični položaj in pojasnil stališče Jugoslavije do najpomembnejših dogodkov na svetu — Stane Dolanc v Veliko Britanijo BEOGRAD - Mirko Kalezič je uvodoma pojasnil stališče predsedstva SFRJ do informacije jugoslovanskega ustavnega sodišča, pri katerem je skupina državljanov terjala začetek postopka za spremembo nekaterih določil zakona o potnih listih in govoril o obvestilu Zveznega iz vrtnega sveta, pri katerem je mednarodna organizacija dela zahtevala varstvo pravic odstavljenih profesorjev filozofske fakultete iz Beograda. Predsedstvo SFRJ je menilo, da je to nova oblika ideološkopolitičnega pritiska na Jugoslavijo, ki se v ostrejši obliki pojavlja prav pred beograjsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi. Jugoslavijo hočejo nekateri v teh trenutkih osramotiti in razvrednotiti njena prizadevanja, da bi bili medblokovski spori milejši. Zadnji sestanek voditeljev arabskih in afriških držav v Kairu je bil izjemen dogodek, ocenjuje zvezni sekretariat za zunanje zadeve. Srečanje je utrdilo enotnost afriških in arabskih držav na temelju neuvrščenosti in spoštovanja neodvisnosti. Se posebno izrazita je bila odločnost sodelujočih držav, da rešijo problem okupiranega arabskega ozemlja in samostojne palestinske države. Arabske in afriške države so se odločile tudi dokončno odstraniti kolonizacijo in rasno razločevanje v Afriki. Nadvse pomembna je odločitev arabskih držav, da pomagajo afriškim. Na to je opozorila že peta konferenca neuvrščenih držav v Colombu. Na Koroškem narašča narodna nestrpnost Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič je izčrpno orisal jugoslovansko stališče do razmer na Koroškem. Sporazum treh koroških vladajočih strank, da se dvojezični napisi postavijo samo v osmih občinah na Koroškem in da bo slovenščina le v 14 občinah uradni jezik, ponovno potrjuje nacionalistično nestrpnost pri reševanju manjšinskega vprašanja. Republika Avstrija še zdaleč ne kaže pripravljenosti, da bi manjšinsko vprašanje rešila v duhu mednarodnih obveznosti, ki jih je leta 1955 prevzela z državno pogodbo, je dejal Mirko Kalezič. Ta ukrep je še težje razumljiv zaradi tega, ker je zakon o dvojezičnih napisih iz leta 1972 določal, da se le-ti lahko postavijo v 35 koroških občinah, ki združujejo skupno 205 krajev, in da je slovenščina uradni jezik v 54 občinah. 2 al ta zakon zaradi gonje proti manjšinam ni bil uresničen. Razumljivo je, da je enostranski sklep koroških strank naletel pri Slovencih in Gradiščanskih Hrvatih ni ogorčenje. Njegov namen je jasen: spremeniti državno pogodbo in pritisniti manjšine 'ob zid. Enako stališče sta v začetku tedna povedala tudi voditelja osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem dr. Matevž Grilc in dr. Franci Zwitter. Jugoslavija je nespoštovanje mednarodnih obveznosti vedno zavračala. Na to pot se je podala Avstrija. Zato prevzema vso odgovornost za posledice, ki bi utegnile nastopiti! Jugoslavija zagovarja tovariški dialog Jasna in nedvoumna je jugoslovanska ocena zadnjega sestanka voditeljev Komunističnih partij Španije, Francije in Italije, ki je bil v Madridu. Tudi izjava generalnega sekretarja Komunistične partije Francije Marchaisa je v Jugoslaviji Eozitivno ocenjena. Francoski generalni sekretar je med drugim dejal, da se olektivna obsodba in napadi, ki jih je bila pred tremi desetletji deležna Komunistična partija Jugoslavije, ne bi smeli več ponavljati. Ocena voditelja ugledne zahodnoevropske partije ponovno opozarja, da je s takimi napadi, kakršnih ie bila deležna KPJ. v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju treba prenehati. KPJ in kasneje ZKJ je bila vedno proti »etiketiranju« in izobčevanju partij, zagovarjala pa je ustvarjalen in tovariški dialog, saj le to prispeva k uspešnemu boju za socializem. Srečanje v Madridu, je dejal Mirko Kalezič, je bilo običajno srečanje voditeljev komunističnih partij, ki je nujno zaradi usklajevanja stališč do določenih problemov. Jugoslavija je še zlasti pozorna na sodbe partijskih voditeljev, da je treba s popuščanjem napetosti nadaljevati in zmanjševati oboroževanje, uresničevati sklepe konference v Helsinkih, premagovati blokovsko delitev Evrope in sodelovati med državami razvitega in manj razvitega sveta. Izstopa tudi stališče, naj bo Sredozemsko morje morje miru in da naj bo sodelovanje med državami ob tem morju zgled drugim. Sodelovanje z Evropsko gospodarsko skupnostjo Tuje in domače novinarje, ki so bili gostje Mirka Kaleziča, je zanimalo sodelovanje med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo.Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve je dejal, da Jugoslavija pričakuje razplet sodelovanja v skladu s skupno izjavo skupnosti in Jugoslavije, ki je bila podpisana 2. decembra lani. Velikega pomena bo sestanek mešane komisije Evropske gospodarske skupnosti in Jugoslavije, ki bo še ta mesec. Komisija bo ponovno ocenila skupno izjavo in se odločila, kako je najbolje in najhitreje uresničevati. Sodelovanje med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo mora biti predvsem trajno in dolgoročno. \ Zvezni sekretariat za zunanje zadeve je tudi sporočil, da bo aprila sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Stane Dolanc obiskal Veliko Britanijo. Vabilo mu je poslal nacionalni izvršni komite laburistične stranke Velike Britanije. Obisk sodi k redni izmenjavi mnenj med ZKJ in laburistično stranko. Obe strani zagovarjata utrjevanje že sedaj dobrega sodelovanja med strankama. Mirko Kalezič je tudi grajal ravnanje češkoslovaških oblasti, ki so prepovedale (menda na zahtevo Bolgarije) predstavo drame Velika voda, ki jo je napisal makedonski pisatelj Zivko Cing in bi morala biti uprizorjena v Bratislavi v okviru kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Organi C8SR niso ravnali v skladu z dogovorom In programom kulturnega sodelovanja. S tem poeegom je bilo sodelovanje prizadeto, je dejal Mirko Kalezič. To mora predvsem skrbeti češkoslovaško stran. Jugoslavija pa ni in ne bo nikoli dovoljevala, da bi se kdorkoli vmešaval v njene odnose z drugimi državami! «,«««»« Industrijski kombinat Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. analitika osnovnih sredstev Zahteva se srednja strokovna izobrazba in 2leti delovnih izkušenj; 2. socialnega delavca Zahteva se višja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj; 3. pripravnika z dokončano II. stopnjo Visoke šole za organizacijo dela (računalniška smer) ali II. stopnjo Ekonomske fakultete. 4. prodajalke v prodajalni »Planika« Kranj - 2 delovni mesti (eno za nedoločen, eno za določen čas) Zahteva se trgovska šola in eno leto delovnih izkušenj v obutveni stroki; 5. kuharice Zahteva se kvalifikacija in 1 leto delovnih izkušenj. Prošnje z dokazili o končani šoli oddajte kadrovskemu oddelku kombinata Planika Kranj, 15 dni po objavi. ■ Kdaj športni objekti v kranjski občini? Delegati so na kranjski skupščini ugodno ocenili objavo skupščinskega gradiva v Glasu - Kritika članov družbenopolitičnega zbora - Izvršni svet obljublja dosledno uveljavljanje reda v urbanizmu Kr«nj - Na zadnjem zasedanju skega gradiva. S tem so o vsebini za-občinske skupščine so delegati pohvalili objavo skupščinskega gradiva v Glasu. Glas je namreč dober teden rubriki n obJavil na "celi" strani • »dogovorimo se ...« v skr« »ani in . V skrajni* .PolJndno napisani obliki "jvaznejše iz celotnega skupščin- sedanja skupščine bili praktično seznanjeni vsi občani kranjske občine pa tudi vse Gorenjske in ne samo delegacije in delegati posameznih zborov skupščine. Predsednik skupščine Tone Volčič je obljubil, da bo skupščina s takim načinom obvešča- Jubilej partije in Tita Tržič - Odbor za proslavo 40. obletnice ustanovnega kongresa KpS pri komiteju občinske konference ZKS Tržič je oblikoval program praznovanja, v njegovo uresničevanje pa bo skušal pritegniti čim več organizacij, društev, delovnih kolektivov in občanov. Marca in aprila bodo slavnostne seje osnovnih organizacij ZK, na katerih bodo ocenili pomen ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, 40. obletnico prihoda Tita na čelo partije in proslavili 85. obletnico Titovega rojstva. Prireditve se bodo začele 18. aprila s proslavo na osnovni šoli heroja Bračiča. Sledilo bo odkritje spominske plošče članom prvega mestnega odbora OF Tržič, svečana akademija v počastitev 27. aprila in 1. maja, sprejem komunistov, ki so v ZK 30 in več let, razgovor mladih komunistov s predvojnimi, večer partizanske literature, mladinski kviz »Nastanek in razvoj KPS«, odkritje spominske plošče revolucionarki Tončki Mokorel in poimenovanje vrtca po njej, odkritje spominske plošče v Križah, kjer je bila leta 1938 pokrajinska Partijska konferenca in svečana seja občinske konference ZKS Tržič, ki bo 24. maja. K prireditvam bodo v Tržiču sodili tudi štafeta, Kurirčkova pošta, pohod po poti, kjer je predsednik Tito ilegalno prestopil mejo, razstava cicibanov in učencev osnovne šole heroja Bračiča, razstava v paviljonu NOB in športna tekmovanja v tednu invalidov. Jubilejem posvečajo v tržiški občini tudi pouk zgodovine ter druge šolske aktivnosti, kot pisanje spisov, risanje na to temo itd. V praznovanje se vključujejo tudi lokalni radio, glasija delovnih kolektivov in osnovnih šol in glasilo konference ZSMS. -jk Skofja Loka - V občini so se domenili, da bodo počastili letošnje jubileje, 40-letnico ustanovitve KPS, 40-letnico prihoda Tita na čelo Partije in 85-letnico rojstva Tita s številnimi proslavami in manifestacijami. Tako bodo proslave v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela potekale vse do konca maja. Osnovne organizacije ZK bodo organizirale slavnostne seje in sprejele nove člane. 14. aprila bo v Škofji Loki razširjena slavnostna seja občinske konference ZKS, na kateri bodo sodelovali predvojni komunisti in revolucionarji, pripravili pa bodo tudi sprejem za vse tiste nove člane, ki so jih sprejeli v Zvezo komunistov lani. Učenci osnovnih šol, dijaki poklicnih šol in srednjih šol bodo sodelovali s spisi na temo Kaj mi pomeni lik komunista, najboljše pa bodo nagradili na slavnostni seji občinske konference ZK. Od 27. aprila do 4. maja bo v galeriji na loškem gradu razstava na temo Socialno kritična umetnost, razstavo pa za jesenske mesece pripravlja tudi oddelek muzeja NOB v Škofji Loki, ki bo predstavil nastajanje odborov OF in razvoj oblasti med NOB v Škofji Loki. Mladina se bo v praznovanje vključila s prvomajskim pohodom, ko bo obiskala kraje, znane iz revolucionarne preteklosti. Pri občinskem komiteju v Škofji Loki pa se pripravljajo tudi na otvoritev spominskega obeležja v Selcah, ko naj bi odkrili spominsko ploščo predvojnemu komunistu in revolucionarju. D. S. Vodnogospodarsko podjetje Kranj Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosti delovni mesti: 1. vodje rečno nadzorne službe 2. rečnega nadzornika za področje Save od Kranja do Lancova in Tržiške Bistrice s pritoki Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.: imeti morajo srednjo strokovno izobrazbo gradbene ali njej sorodne stroke, poseben pogoj 2-mesečno poskusno delo; Pod 2.: kandidati naj imajo kvalifikacijo gradbene stroke ali končano osemletko, delovni čas je določen na 4 ure dnevno, s poseben pogoj je 1-mesečno poskusno delo. Kandidati morajo imeti moralno politične kvalitete. Prijave z dokazili o strokovnosti in potrdilom o nekaznovanju sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi prostih delovnih mest. Takoj lahko prične z delom delavec — skladiščnik Skladiščno prodajo bo imel v Mavčičah, Stražišču in Zg. Besnici. R°goji: ~* najmanj dokončano osemletko s 5 let prakse ~~ nižja kmetijska šola. kandidati naj se oglasijo v ponedeljek, 21. 3. 1977, ob 9. uri v pi-8a,"ni Gasilska ul. 5 (Stražišče). Razpis velja do vključno 21. 3. 1977. J Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj Gasilska ulica 5 (Stražišče) nja pred zasedanji nadaljevala, priporočil pa je podoben način obveščanja občanov tudi vsem interesnim skupnostim, ki so prav tako dolžne poročati občanom o svojem delu. S tem se je kranjska skupščina pridružila škofjeloški in radovljiški, ki sta tak način objavljanja gradiva uvedli že takoj po novem letu. Delegati so kritizirali nekatere nedisciplinirane člane družbenopolitičnega zbora, ki se zasedanj ne udeležujejo ter svojo odsotnost niti ne opravičijo. Ob tem pa so hkrati ugotovili, da so razprave na DPZ vedno kvalitetne in zavzete. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da v tem zboru delujejo mnogi aktivni družbenopolitični delavci, ki so zavzeti in obremenjeni s političnim delom na drugih, tudi važnih področjih, in zato ne morejo biti navzoči prav povsod. Delegati skupščinskih zborov so poslušali in sprejeli poročilo o delu inšpekcijskih služb, odlok o določitvi upravnih organov skupščine občine Kranj, odlok o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lasti, odlok o podelitvi domicila Kokrškemu odredu NOV in POJ ter odlok o ustanovitvi skupne geodetske uprave za občini Kranj in Tržič. Delegacije zbora krajevnih skupnosti pa so pokazale precejšnje zanimanje za hitro, načrtno in tekoče izvajanje programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih. Poudarili so, da se ne sme pozabiti na obljubo, da se bodo na vaseh gradili tudi športni objekti! To so poudarjali posebno zato, ker hitimo z gradnjo šol in vrtcev, lahko pa se zgodi, da bo za športne objekte zmanjkalo časa in denarja. Na predlog predsednika IS Draga Štefeta je skupščina izvolila za novega člana IS Francija Thalerja, ki bo v IS prevzel posebne zadolžitve za LO in DS. V zvezi z obravnavo zazidalnih načrtov za vikend območja in želja posameznikov za njihovo razširitev bo izvršni svet vztrajal pri izpolnjevanju urbanistič nih in zazidalnih načrtov in ukrepal proti divjim črnim gradnjam. Dosledno bo uveljavljena tudi predkupna pravica za razpoložljivo in v nakup ponujeno zemljo za vikende. Temu sledi seveda komunalna ureditev in prodaja parcel na dražbi... Vsako aranje torej nima nobenega pomena! I. S. Tržičani solidarni s Posočjem Tržič — Septembrski sklep občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič o solidarni pomoči prizadetim v Posočju in priporočilo, naj bi za izlete in podobne družabne prireditve namenjeni denar prispevali za prizadete v potresu, sta bila uresničena! Tržičani so poslali na republiški zbirni račun 2.356.509 dinarjev. Prostovoljno delo in različni poslani material je bil vreden 241.764 dinarjev, razen tega pa so iz tržiške občine poslali v Posočje 4 prikolice in 11 šotorov z vso opremo. •jk Skupno s Kranjem Tržič -v Občini Kranj in Tržič bosta imeli še naprej skupno geodetsko upravo, kar omogoča Zakon o geodetski upravi. Sedež skupne službe bo v Kranju, delovala pa bo v okviru upravnih organov skupščine občine Kranj. Takšna rešitev je najprimernejša, saj bi sama trži-ška občina težko vzdrževala zahtevno službo. Obe občinski skupščini bosta sklenili pogodbo o financiranju skupne geodetske uprave. Le-ta predvideva, da bo kranjska občina pokrila 85 odstotkov stroškov delovanja službe, tržiška občina pa 15 odstotkov. Določeno je tudi razmerje pri financiranju drugih potreb službe. Osnova za določitev skupnega financiranja je izmera parcel in površin v posamezni občini. — jk Popravek V torkovi številki Glasa smo pod naslovom Pretesna šola za velik vpis pisali o Centru za blagovni promet v Kranju. Pri tem se je v tekst vrinila napaka. V šoli za prodajalce je 324 učencev in ne samo 169, kot smo pomotoma objavili. Kolektivu šole se za napako opravičujemo. L. B. /O ljubljanska banka OBVESTILO OBČANOM, KI POSLOVNO SODELUJEJO Z LJUBLJANSKO BANKO IN KUPUJEJO OZIROMA GRADIJO STANOVANJSKI OBJEKT NA OBMOČJU PODRUŽNICE KRANJ IN NJENIH POSLOVNIH ENOT NA JESECNIAH, V KRANJU, RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI IN TRŽIČU Izvršilni odbor za stanovanjsko komunalne zadeve podružnice Kranj je na svoji seji dne 21. 2. 1977 izboljšal pogoje za stanovanjska posojila, ki se odobravajo občanom po SKLEPU O DODATNIH STANOVANJSKIH POSOJILIH OBČANOM Dodatna stanovanjska ' posojila so stalna oblika stanovanjskega kreditiranja občanov in sicer v okviru sredstev določenih z letnim programom uresničevanja srednjeročnega plana podružnice Dodatna stanovanjska posojila dobijo le kreditno sposobni občani, ki poslovno sodelujejo z Ljubljansko banko in na območju podružnice kupujejo, dokončujejo ali rekonstruirajo stanovanjski objekt, namenjen za stalno bivanje Posojilo za nakup stanovanja se odobri samo v primeru, ko prosilec dokaže, da bo z dodatnim posojilom poravnal razliko do končne cene stanovanja po pogodbi o nakupu stanovanj Posojilo za zaključna dela pri gradnji stanovanjske hiše se odobri samo v primeru, ko ima prosilec v hiši že vgrajeno: — stavbno pohištvo — podometno inštalacijo — g'robi omet Posojilo za rekonstukcijo se daje le v primeru, ko se s to rekonstrukcijo pridobijo nove stanovanjske površine in ima prosilec za to gradbeno dovoljenje. Posojila se ne odobravajo za tekoča popravila in izboljšave, s katerimi se samo uvajajo ali modernizirajo sanitarne oz ogrevalne naprave Pri posojilih za dograditev ali rekonstrukcijo stanovanjske hiše gradbeno dovoljenje ne sme biti starejše od 7 let. Občan brez družine lahko dobi posojilo največ do 70.000. - din Čl ani družinske skupnosti lahko dobijo družinsko stanovanjsko posojilo največ do 140 000 — dinarjev, če ga najemata vsaj dva člana družinske skupnosti Dodatno posojilo ne sme presegati 40 % vrednosti kreditiranega objekta, občan pa mora sodelovati z najmanj 20 %-no lastno udeležbo. Obrestna mera za posojilo je 6 %, odplačilna doba je od 4 let do 7 let za občane brez družine in do 10 let pri družinskih posojilih. Glede na to, da se posojila odobravajo za zaključna dela se za vračanje zaprošenega posojila uporabi celotna prosta 1/3 osebnega dohodka, Če je prosilec brez družine oz vseh prosilcev, kadar gre za družinsko posojilo. Natančne informacije dobijo občani v stanovanjskih oddelkih po poslovnih enotah v uradnih urah KRANJ Veletrgovsko in proizvodno podjetje Kokra, Kranj n. sol. o. razglaša za potrebe TOZD Zunanja trgovina, n. sub. o. naslednja prosta delovna mesta: — zunanjetrgovinski komercialist za nedoločen čas — zunanjetrgovinski komercialist za določen čas Pogoji za zasedbo na ti delovni mesti so: — srednja ekonomska ali komercialna šola in tri leta delovnih izkušenj izobrazba v zunanji trgovini — obvladanje enega svetovnega jezika. — poslovna tajnica delo se združuje za nedoločen čas Pogoj za zasedbo na to delovno mesto: — srednja administrativna ali ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja, 64001 Kranj, Poštna ul. 1, p. p. 85,15 dni po objavi. iz glasil de/ovnih organizacij 12ELEZPR Usmerjanje kmetijstva VARSTVO OKOLJA JESENICE — V jeseniški železarni si prizadevajo, da bi z novimi čistilnimi napravami vsaj omilili onesnaževanje. Železarna je poleg zraka še velik onesnaževalec vode. Nove naprave imajo sicer vgrajene čistilne naprave, stare pa so potrebne sanacij. V Železarni naj bi napravili analizo, kako so za varstvo okolja do zdaj skrbeli in kako nameravajo v prihodnje. KULTURNA IZKAZNICA JESENIC JESENICE — Na Jesenicah so opravili zanimivo analizo o tem, kako sprejema in kako se vključuje- v kulturo jeseniški občan. Analizo so izdelali na pobudo kulturne skupnosti Jesenice in ob njeni finančni pomoči, realizirala pa jo je delavska univerza. Med drugim ugotavljajo, da starejii raje posegajo po dnevnem časopisju, mlajše pa privlači periodični tisk. Daleč najbolj pomembna pa je šolska izobrazba, medtem ko imajo poklic, spol in kraj prebivanja majhen ali nikakršen vpliv na pogostost branja 'časopisov ali revij. • Wp Iskra IZVOZ V NDR KRANJ - Z Nemško demokratično republiko sodeluje Iskra že dalj časa, prizadeva pa si še za boljše in dolgotrajnejše stike. Vsi izdelki Iskre so pomembni za NDR, samo industrija telekomunikacij v Kranju, v katero je vključena tudi ljubljanska Vega, bo izvozila letos v NDR po načrtu za 3 milijone 400.000 dolarjev izdelkov, medtem ko bo uvozila za 2 milijona 600.000 dolarjev izdelkov. Celoten izvoz Iskre v NDR presega sedaj vrednost 6 milijonov dolarjev. Dogovorili pa so se tudi že za skupni nastop na tujem tržišču, ko bo za začetek Iskra prodala v države v razvoju za 160.000 dolarjev izdelkov. Skofja Loka — V občini si bodo tudi letos prizadevali, da bodo z raznimi akcijami, usmerjenimi v spreminjanje materialnih možnosti na vasi, ustvarili primerne pogoje za bolj produktivno proizvodnjo in za ustreznejši socialni položaj kmeta. Vsi pospeševalni ukrepi naj bi bili stalni. Tako bodo nadaljevali s kontrolo proizvodnosti krav, za kar bodo porabili 240.000 dinarjev. Za pospeševanje kmetijstva bodo skrbeli trije pospeševalci in sicer na območju Škofje Loke in Zirov. Stroški za delo pospeševalne službe bodo znašali 752.000 dinarjev. Kmetom bodo organizirali vrsto strokovnih predavanj s sedmimi temami ter v obliki krožkov. Izobraževanje bo letos veljalo 25.000 dinarjev. Program aktiva mladih zadružnikov naj bi sofinancirali tudi drugi, saj znašajo stroški 102.000 dinarjev. Za delo aktivov žena za-družnic nameravajo potrošiti skupaj 256.800 dinarjev in tudi letos zanje organizirati predavanja, tečaje in ekskurzije. Kmetom je tudi v veliko pomoč strokovna knjižna zbirka, ki naj bi jo letos nabavili in razdelili proizvajalcem po nižji ceni. 2e nekaj let pospeševalna služba sistematično zbira vzorce krme od dvanajstih do sedemnajstih kmetij. Zbrali in analizirali so vzorce vseh vrst krme, z živinorejci pa nato razpravljajo o rezultatih ter jim svetujejo. Analize vzorcev tal bodo v letošnjem letu odvzeli le na nekaterih melioriranih površinah ali pa na posebne želje kmetov. Za Na podlagi 66. in 68 člena statuta razpisuje Tekstilni center Kranj izobraževalna in proizvajalna delovna organizacija, n. sol. o. vodilno delovno mesto vodje splošnega sektorja (ni reelekcija) Pogoji: - visoka ali višja strokovna izobrazba pravne smeri z najmanj 3 oz. 5-letno prakso s področja samoupravne zakonodaje in gospodarskega prava (od tega najmanj 1 oz. 2 leti na vodstvenih delovnih mestih), - zaželeno je znanje tujega jezika, - poskusno delo je tri mesece. Poleg zgoraj navednih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralnopolitične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje sektorja ter potrdilo, da niso bili kaznovani. Prošnje z dokazili o strokovnosti, zahtevani praksi in o izpolnitvi ostalih pogojev razpisa pošljite na naslov: Tekstilni center Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. NA DELOVNEM MESTU Med tistimi, ki so se že v mladosti zanimali za kuharski poklic, je bila tudi Albinca Lampreht, rojena leta 1949 v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Po osnovni Soli je končala triletno gostinsko šolo v Ljubljani, se med Šolanjem učila kuharskih veščin v hotelu Jelen v Kranju in se po končanem šolanju v tem priznanem kranjskem hotelu tudi zaposlila. 11 let je bilo njeno delovno mesto v kuhinji hotela Jelen, zadnji dve leti pa se vrti okrog štedilnikov, loncev in kotlov v kuhinji gostišča Stari Mayr v Kranju. Ker se želi Albinca Lampreht v svoji stroki izpopolnjevati, se je odločila z študij poslo-vodske kuharske šole v Ljubljani. »Kuharski poklic je težak in odgovoren. Težak zaradi tega, ker moraš biti stalno na nogah in ker so pljuča polna vonjav, značilnih za kuhinjo, kjer se pripravljajo večje količine jedi. 2e sam vonj te nasiti in na redne obroke svoje prehrane hitro pozabiš. Razen tega je stalni spremljevalec kuharjev vročina, ki ne pojenja niti pozimi, še manj pa poleti. Tudi moderno opremljena kuhinja, kakršno pri Maverju sedaj imamo, ne more odstraniti teh stalnih kuharskih nadlog,« pripoveduje o kuharskem poklicu Albinca Lampreht. »Največje skrbi veljajo čistoči, tako osebni kot .kuhinjski*. Polletni zdravniški pregledi so obvezni, razen tega pa nas pogosto obiskujejo inšpektorji, temeljito ocenijo čistočo in urejenost kuhinje ter vzamejo pod drobnogled vzorce jedi, ki jih ponujamo gostom. Za zdaj niti na prvo in ne na drugo še niso imeli večjih ugovorov,« pojasnjuje Albinca Lampreht. »Kuha ni enostavna. Ravnamo se sicer po receptih, vendar ima vsak od obiskovalcev naie restavracije svoj okus. Razen tega so ljudje pri izbiri jedi izredno zahtevni in natančni,« ugotavlja Albinca Lampreht. »Večina jih je z našo ponudbo zadovoljnih, so pa gostje, ki godrnjajo, da so jedi preveč ali premalo slane, da so obroki premajhni, da morajo na postrežbo predolgo čakati itd. Vsem je treba ustreči in prezreti marsikatero pikro. Čeprav okus kuharja ni odločujoč, mora slednji vsako jed, ki je namenjena gostu, sam pokusiti. Tega pravila se držim. Najverjetneje so omenjene slabe plati kuharskega poklica vzrok, da se mladi ne odločajo radi zanj in da rajši izbirajo poklice, ki so ljudem manj na očeh in manj izpostavljeni. Marsikoga moti tudi delovni čas, ki ne pozna prostih sobot, nedelj in praznikov. To je še posebno nerodno za človeka, ki ima družino. Največ dela je prav takrat, ko ima večina prosto.« Gostilna Stari Mayr v Kranju je del podjetja Hotel Jelen v Kranju. Maverjeva gostilna je še posebej znana po dobri jedači. Prevladujejo jedi po naročilu, čeprav še veliko ljudi vedno sprašuje po okusnih vampih in golažu. »Po teh jedeh smo znani daleč naokoli. Pred leti, ko sem bila še v kuhinji hotela Jelen, nas je obiskal predsednik Tito,« se spominja Albinca Lampreht. »V kuhinji smo mu pripravili vampe in golaž. Pohvalil je naš izdelek, čeprav smo trepetali, če bo predsedniku jed všeč. Trudimo se, da ugleda zaradi dobre kuhinje ne bi zgubili. Seveda pa to ni odvisno le od nas, temveč od sodelovanja med kuharji in natakarji.« J. Košnjek KUHARICA ALBINCA LAMPREHT vzorce krme in tal so predvideni stroški v višini 30.000 dinarjev. Tudi letos nameravajo nadaljevati z regresiranjem umetnih gnojil in za to akcijo porabiti 800.000 dinarjev. Kot koristen pospeševalni ukrep se je izkazalo tudi regresiranje nabave plemenske živine. Regresiranje plemenic lisaste pasme stimulira rejo in nabavo kvalitetnejših plemenskih živali. Predvidevajo, da bodo letos nabavili petindvajset plemenic lisaste pasme in zanje plačali 40.000 dinarjev. Regresa bo deležen tudi semenski krompir, 40.000 dinarjev bodo porabili za razna obnovitvena dela in za novogradnjo hlevov, preprečevali pa bodo mastitis pri kravah rejcev, ki oddajo letno več kot 5000 litrov mleka. 2e predhodni rezultati so pokazali, da je število obolelih krav precejšnje, zato bodo akcijo nadaljevali. Stroške naj bi sofinancirali rejci sami ter kmetijska zadruga in KZS v enakem razmerju. Za nadomestila dela obresti za investicijske kredite v kmetijstvu med dogovorjeno obrestno mero za investitorja in polno obrestno mero je potrebno letos zagotoviti približno 900.000 dinarjev. Poiskali naj bi tudi ustrezno obliko stanovanjskega kreditiranja kmetov, ter poskrbeli za naložbe v kooperacijsko kmetijstvo. V Škofji Loki bodo nadaljevali s pospeševanjem kmečkega turizma, za kar predvidevajo 365.000 dinarjev sredstev, od tega za pospeševalno službo 220.000 dinarjev, za izobraževanje s predavanji, tečaji in strokovnimi ekskurzijami 80.000 dinarjev, za regrese k načrtom 40.000 dinarjev in za obresti 25.000 dinarjev. D. S. Največ izvozila Alpina Skofja Loka (Bilten) — Vrednost industrijske proizvodnje se je v občini lani povečala v primerjavi z letom prej za 16 odstotkov. Največje uspehe je dosegla elektro industrija z vrednostjo proizvodnje 961.614 dinarjev ali 31 odstotkov vse industrijske proizvodnje. Najbolj se je povečala proizvodnja elektro industrije in sicer za 31,4 odstotka, najmanj pa vrednost proizvodnje kovinske industrije za 8,4 odstotka. Realizacija industrijskih organizacij združenega dela je lani dosegla vrednost 3 milijone 589.879 dinarjev, kar je za 23 odstotkov več kot v letu 1975. Najbolj se je povečala realizacija elektro industrije, najmanj pa obutvene industrije. Po realizaciji (brez interne) je najmočnejša organizacija združenega dela LTH, ki je lani dosegla realizacijo v višini 583.978 dinarjev, kar predstavlja 16 odstotkov realizacije industrije. Organizacije združenega dela v občini so lani izvozile za 33 milijonov dolarjev ter uvozile za 22 milijonov dolarjev blaga. Največji izvoznik je Alpina Žiri s 7 milijoni dolarjev, največji uvoznik pa Gorenjska predilnica s 6 milijoni dolarjev. Decembra lani je bilo v občini zaposlenih 13.202 delavca, kar z letom poprej pomeni 3,5-odstotno povečanje. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 12.121 delavcev ali 3 odstotke več, v negospodarstvu pa 1081 delavcev ali 5 odstotkov več kot v letu 1975. Poprečni osebni dohodek je znašal 3744 dinarjev in je bil večji od poprečja v letu 1975 za 12 odstotkov. V negospodarstvu je bilo poprečje 4273 dinarjev in se je povečalo za 9 odstotkov, v gospodarstvu pa je bil poprečni osebni dohodek za 12 odstotkov večji in je znašal 3697 dinarjev. Odbor za medsebojna razmerja i INEX adrla aviopromet rTl I jubl jana Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Gozdnega gospodarstva Kranj, TOZD Gozdarstvo Tržič objavlja prosto delovno mesto proizvodnega referenta okoliša Podljubelj Delo se združuje za nedoločen čas. Pogoj: diplomirani gozdarski inženir in 2 leti prakse v gozdarski operativi ali gozdarski tehnik z 10-letno prakso v gozdarski operativi. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov Gozdarstvo Tržič, Cankarjeva 19 v 15 dneh po objavi. objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. samostojnega referenta za pravne zadeve 2. samostojnega referenta * za najave in NOTAM 3. referenta za navigacijsko pripravo 4. planerja v prometni operativi 5. administratorja v sektorju skupnih služb (za obdobje od 1. 4. 1977 do 31. 5. 1978) Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — visoka izobrazba pravne smeri s pravosodnim izpitom — 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu — znanje angleškega in še enega tujega jezika — ustrezne moralno politične lastnosti pod 2.: — višja izobrazba prometne smeri ah prometni pilot — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih — znanje angleškega in še enega svetovnega jezika — organizacijske sposobnosti pod 3.: — višja izobrazba prometne smeri ali navigator —•• dve leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu — znanje angleškega jezika — točnost, natančnost pod 4.: — srednja izobrazba — dva leti delovnih izkušenj na enakem ali podbnem delovnem mestu — pasivno znanje angleškega jezika — znanje telexiranja pod 5.: — administrativni tehnik — 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih — pasivno znanje enega tujega jezika — znanje stenografiranja Za vsa navedena delovna mesta je predpisano 3-mesečno preizkusno delo, njihov sedež je na Brniku. Svoje vloge o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: INEX ADRIA AVIOPROMET, Ljubljana, Titova 48, za razpis, v 14 dneh od objave. Vsa pojasnila lahko dobite po telefonu številka 064/23-647. Vzgojno varstveni zavod Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: vzgojiteljice za polni delovni čas, za določen čas (nadomeščanje delavke v času bolniškega dopusta). pogoj: — dokončana vzgojiteljska šola — ustrezne moralno politične lastnosti Nastop dela 1. 4. 1977 v Otroškem vrtcu Bled. 3 varuhinj za polni delovni čas, za določen čas do 5. 8. 1978, ko morajo opraviti šolo za varuhinje. Pogoj: — dokončana osnovna šola — starost najmanj 17 let — vključitev v šolo za varuhinje — ustrezne moralno-politične lastnosti Nastop dela 1. 4. 1977 v Otroških vrtcih Bohinjska Bistrica, Gorje in Kropa. Na razpis se prijavite v 15 dneh po objavi razpisa. Posredujemo prodajo karamboliranih vozil 1. osebni avto VW — PasatLS, leto izdelave 1975 s prevoženimi 57.000 km Začetna cena 47.000 din 2. osebni avto Zastava 101, leto izdelave november 1974 s prevoženimi 26.400 km Začetna cena 17.000 din Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalni SPAxntr,uTPICiLAV' GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST K KANJ Oldhamska c. 2. PjTe5S ?ToU4b! Z,o10% Pol°g°m «* za*etne cene sprejemamo do sreae, £6, 6. 19//, ao 12. ure. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ Petek /-- VERA rdeča modra 292,80 din MAN/KA opečna rjava modra 333,40 din VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA GARAŽNA VRATA NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM VRAT EVROPSKE KVALITETE - zahtevajte prospekte - prepričajte se v poslovalnicah s stavbnim pohištvom A N lesna industrija ■ 64260 bled, ljubljanska c.32 tetefon:064-77384, trgovina 77944 telegram: lip bled tetex:34525 yu lipex lip bled Muzej revolucije na Gorenjskem Jesenice — Na prihodnji seji predsedstva občinske konference SZDL Jesenice bodo člani razpravljali tudi o predlogu za ustanovitev muzeja revolucije na Gorenjskem. Gorenjska naj bi dostojno predstavila svojo zgodovinsko in Se posebej revolucionarno preteklost. Gorenjski muzej, Se manj pa oddelki NOB pri drugih muzejih sedaj niso mogli povsem zadovoljivo prikazati vloge partije, delavskega razreda, oboroženega boja in v svoji dejavnosti ne zajemajo vsega območja Gorenjske. Osnovna pomanjkljivost sedanjih muzejskih prikazov — kot ugotavljajo člani pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko — je v tem, da niso celoviti, da vse revolucionarne oblike niso predstavljene dovolj sistematično in privlačno in da jim poleg vsebinske dognanosti manjka predvsem klasičnih muzejskih predstav in da so tudi najnovejše predstavitve enostranske in precej monotone. Izjema je ureditev celic na smrt obsojenih v stranskem pritličnem delu zaporov v Begunjah in tudi nekatere zbirke in diapozitivi v kranjskem muzeju so učinkoviti in vredni posnemanja. Vendar pa vse skupaj spominja na stalno razstavo fotografij in dokumentov kot pa na muzejski prikaz. Pokrajinski muzej revolucije na Gorenjskem naj bi zbiral gradivo o predvojnem revolucionarnem delovanju, o NOB7-0 povojni socialistični izgradnji ter skrbel za ustrezne muzejske oddelke in predstavitve. Ob vsef tej dejavnosti pa naj bi skrbel tudi za raziskovanje in obdelavo zgodovinskega gradiva. Ob tem bi bili lahko sistematično raziskani nekateri dogodki, vloga posameznih organizacij in nekaterih kadrov. 0 ustanovitvi muzeja revolucije so ali pa še bodo razpravljale gorenjske družbenopolitične organizacije in skupnosti in se dogovorile o podpori prizadevanj članov pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. D. S. r ALPDOM RADOVLJICA razpisuje prosto delovno mesto snažilke Zaposlitev ne obsega polnega delovnega časa temveč manj kot štiri ure dnevno, za to se lahko opravlja tudi kot dopolnilno oziroma honorarno delo. Interesenti naj vloge za zaposlitev oddajo v osmih dneh po objavi razglasa oziroma naj se osebno zglase na podjetju. Nastop dela je mogoč s 1.4. 1977. »Jara meščanka« na Hrušici V soboto, 12. marca, so v domu družbenih organizacij na Hrušici gostovali člani dramske skupine DPD Svoboda France Prešeren Breznica —Žirovnica. Uprizorili so komedijo Jara meščanka, ki jo je režirala Julka Dolžan. Čeprav si je komedijo na Hrušici ogledalo malo krajanov, so igralci vendarle navdušili obiskovalce, ki jim tako ni bilo žal sobotnega večera. J. R. Gostovanje žepnega gledališča Poldeta Bibiča Organizatorjem kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini je uspelo zagotoviti dolgo pričakovano gostovanje Žepnega gledališča znanega dramskega igralca Poldeta Bibiča. Umetnik bo nastopil z monokomedijo Debele zgodbe Petra Fuleža, avtorja Jureta Kislingerja drevi (18. marca) ob 19.30 uri v avli osnovne šole dr. J. Mencinger Bohinjska Bistrica. Naslednji dan v soboto, 19. marca, ob 19.30 bo predstava v kulturnem domu DPD Svoboda Boh. Bela, v nedeljo, 20. marca, ob 19. uri pa v sindikalnem domu v Kropi. Za izvrstno Bibičevo uprizoritev te monokomedije, ki je naletela na izjemen sprejem že po več krajih v Sloveniji, je tudi v radovljiški občini veliko zanimanje. Fuliti — pomeni v štajerskem narečju lagati, zato zgodba ki jo interpretira Bibič utegne zadovoljiti vse, ki se radi zabavajo na račun človeških slabosti. Predvideno je, da bodo Žepno gledališče Poldeta Bibiča imeli v gosteh aprila tudi v nekaterih drugih krajih radovljiške občine. JR V Mavčičah »Dnevi naše sreče« V soboto, 19. marca, ob 19.30 se bodo na odru zadružnega doma v Mavčičah predstavili mladi igralci amaterji dramske sekcije kulturno-umetniškega društva Simon Jenko s komedijo Clauda Aneta Pugeta Dnevi naše sreče. Mladi igralci so igro naštudirali pod vodstvom režiserjev Rudija Zevnika in Toneta Dolinarja. -fr Loški muzej ZBIRKE Loškega muzeja v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Gorenjski muzej V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Kombinirana fotografija, ki so jo posredovale Obalne galerije Piran in Fotogalerija Koper. Razstava bo odprta do 24. marca. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji iste stavbe je na ogled razstava slikarskih del Karla Kuharja. V kleti razstavlja v okviru Kabineta slovenske fotografije Radovan Čok. Obe razstavi bosta na ogled do 24. marca. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava del akademske slikarke Rože Piščanec. Razstava bo odprta do 10. aprila. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldan od 10. do 12. in od 16. do lfiLure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. Večer revolucionarne poezije Tržič — Komisija za kulturo pri predsedstvu občinske konference ZSMS in Mladinsko gledališče Tržič bosta organizirali v petek, 25. marca, ob 18. uri v dvorani paviljona NOB večer revolucionarne poezije. V tednu solidarnosti z bojem afriških narodov so mladi Tržičani že pripravili okroglo mizo o osvobodilnih gibanjih. Večer poezije bo torej že druga tovrstna prireditev, ki bo prikazala revolucionarno pesniško ustvarjalnost v Afriki in drugod po svetu, naperjeno iproti apartheidu in rasizmu. Pri organizaciji teh prireditev ima pomembno vlogo tudi komisija za mednarodne odnose in stike z zamejstvom pri predsedstvu občinske konference ZSMS Tržič. -mv Obravnava pri šolski svetovalni službi ne koristi nič, če starši svetovalcu ne zaupajo, ne verjamejo in ne sledijo njegovim predlogom. Skupen pogovor, ki včasih poteka med šolskim svetovalnim delavcem, starši in učencem, ter njegovim učiteljem, je nekak vzorec, kako naj z njim postopajo doma in dogovor za odnose v bodoče. S svojimi strokovnimi spoznanji o učencu, ki jih posredujemo njegovemu učitelju, želimo obenem uresničiti zahtevo šolske prakse, da mora biti učitelj prvi in temeljni šolski svetovalec vsem otrokom. Naj navedem še neka j najpogostejših problemov, ki terjajo osebno svetovanje učencem: na prvem mestu so učni neuspeh, sledi socialna neprilagojenost, motorični nemir, vedenjska neuravnovešenost, slaba koncentracija pri pouku, nedisciplinirano obnašanje, bezanje od doma, izostajanje od pouka, organska simptomatika (kronični glavoboli, močenje itd.), motnje v branju in pisanju itd. Osebno svetovanje učencem Kot vzroke motenega otrokovega razvoja in njegovih težav ugotavljamo: 1. organske vzroke (poškodbe pri rojstvu, nedono-šenost, telesna nerazvitost, posledice raznih bolezni). 2. socialne vzroke (pomanjkanje ljubezni in varnosti v zgodnji otroški dobi in med odraščanjem, neurejeni odnosi v družini, slaba materialna oskrba, alkoholizem). 3. vzroki v vzgojnem ravnanju (zanemarjenje otrokovega intelektualnega socialnega in čustvenega razvoja, razvajanje, pomankljiva kontrola in varstvo, odtujitev od staršev, pretirana strogost staršev, težavnost učnega programa glede na otrokove umske zmogljivosti in drugo). Največkrat pogojuje učenčevo težavnost ali problem več vzrokov. Zato je potrebno sodelovanje vseh članov šolske svetovalne službe, kakor tudi staršev in učiteljev. Poleg pogovora in svetovanja nudimo učencu v procesu osebnega svetovanja tudi intenzivno pomoč pri učenju oziroma ga navajamo na uspešne tehnike učenja, vključimo učenca v svobodne aktivnosti na šoli, izvajamo vaje v branju in pisanju, včasih vključimo učenca v podaljšano bivanje in mu po potrebi nudimo materialno pomoč. Če ugotovimo, da problema ne bomo uspeli rešiti, napotimo starše in učenca v Mentalno higienski dispanzer, kjer delujejo strokovni delavci. V okvir osebnega svetovanja sodi tudi poklicno prosvetljevanje in informiranje učencev. Najprej učence in starše informiramo in poklicno prosvetlju-jemo, ugotavljamo poklicne interese in sposobnosti učencev. Nato jih usmerjamo in jim pomagamo pri poklicnem odločanju na podlagi njihovih psihofizičnih sposobnosti, učnih uspehov in osebnih interesov. Pri tem delu sodelujemo s skupnostjo za zaposlovanje. Še več pozornosti bi šolski svetovalni delavci morali posvetiti nadpovprečno nadarjenim učencem. Naša naloga je, da na osnovi ugotovljenih sposobnosti učencev svetujemo njim in učiteljem, v kateri smeri naj jih aktivirajo, da bi bil njihov razvoj pospešen. Šolska svetovalna služba si pri osebnem svetovanju postavlja za cilj, da bi se v učencu počasi razvijala in oblikovala njegova lastna podoba, in da bi se v njem razvijale njegove človeške lastnosti. Smisel osebnega svetovanja vidimo v tem, da učenca humaniziramo; da res postane človek v vsej svoji plemenitosti. Toplina humanega človeka do posameznika se mora najprej čutiti v odnosu šolski svetovalni delavec—učenec, ki nam je predvsem človek in šele potem učenec. Prav humana toplina najde človeško neposreden stik z učencem, ker ga hočemo imeti človeško radi in spoštovati njegovo svojevrstno osebnost. Marija Tome, šolski pedagog Povedali so... Marica Zupane iz Selc, poslovodkinja v poslovalnici Veletrgovine Loka: »Naša krajevna skupnost v zadnjem času izmirio hitro napreduje. Asfaltirali stno mnoge ceste in poti v kraju, zgradili vodovod, obnovili mladinski dom. kjer zdaj pripravljamo proslave, dramske predstave in druge nastope ter predavanja Najbolj pa pogrešamo sodobno samopostrežno trgovino, o gradnji katere že dolgo razmišljamo, ter otroški vrtec« Ivanka Rakovec iz Selc, gospodinja: »Hiter razvoj industrije je $a nas izrednega pomenu l.e-ta pa se še kar naprej razvija. Prav zdaj v bližnjih Železnikih gradijo novo tovarno Niko In sin je zaposlen prav v tej tovarni. Želim si predvsem, da bi tudi v prihodnje kraj tako hitro napredoval. Predvsem, da bi ,ta mladi' imeli zaslužek. Radi pa bi novo trgovino, kjer bi bilo mogoče dobiti več galanterije in drugega blaga.« Maks Pustavrh iz Selc, upravnik poste: »Prostori poste so kar dobro urejeni. Velike težave pa imamo z dostavljač*. Imamo le tri in tako res ne moremo v celoti vsakodnevno pokrivati našega področja. Nekateri tako dobivajo pošto le vsak drugi dan. Tudi telefonov je mnogo premalo. Hribovski kraji jih sploh nimajo. Zanimanje zanje pa je veliko. Želimo pa si tudi, da bi čimprej začeli graditi šolo. Samoprispevek namreč že plačujemo, lokacije zanjo pa Se ni.« Lenart Tuiek iz Selc, delavec v Odeji v Škofji Loki: »Pred nedavnim sem prišel s služenja kadrovskega roka v JLA. Po dobrem letu sem v kraju opazil velike spremembe. Mislim, da tudi mladi n nogo prispevamo k napredku kraja Prav zdaj pripravljamo dramsko delo. Uprizoritev bo, mislim, konec meseca. Blizu dvajset nas sodeluje pri pripravi dramske predstave. S prostori nimamo težav, saj je dvorana v redu.« Stane Jagodic iz Selc, kmet: »Na naših kmetijah smo v zadnjem času nakupili precej kmetijskih strojev. Ukvarjamo pa se zlasti z živinorejo. Z delom našega proizvodnega okoliša smo popolnoma zadovoljni. Odkup nleka in živine poteka dobro. Problem nastaja e pri tehtanju mesa, saj v škofjeloško klavnico zaradi higienskih predpisov nimamo vstopa. Tako nimaš nobene .kontrole'. Moram pa pohvaliti trgovino naše kmetijske zadruge, saj je vedno dobro založena.« Polde Pfajfar, doma iz Selskih LajA, upokojenec: »Zaposlen sem bil pri zadrugi. Največja pridobitev za našo vas v zadnjem času je nov vodovod. Veliko prostovoljnih delovnih ur smo prispevali Prej je namreč imel vsak svoj vodovod. Trenutno pa bi najbolj radi položili asfalt ter tako uredili cesto, ki pelje proti Lajšam. Kake tri kilometre je dolga! In telefon bi potrebovali Kadar se lotimo večje akcije, vedno ustanovimo vaški odbor« Miha Debelak iz Dolenje vasi, upokoje- lec: »Vsi kraji v naši krajevni skupnosti, lahko rečem, izredno napredujejo. Zdaj imajo zaslužek prav vsi prebivalci z našega področja. In to še zelo blizu. Veste, včasih smo morali hoditi .spraševati' za delo v Kranj. Trenutno pa bi si najbolj želel, da bi tule v Dolenji vasi uredili tok Sore. Struga se je namreč izredno razširila. V prihodnje pa mislim, da bo krajevna skupnost Selca morala za naš kraj še bolj poskrbeti. Zlasti bi radi asfalt!« Janez Čadež, doma iz Dolenje vasi, mizar: »Ceste, urejene poti in telefoni so naše največje pridobitve v zadnjem času. Seveda bo potrebno stvari urejati s tako hitrostjo še naprej. Radi bi novo moderno trgovino, svoj vodovod .. . Tudi Sora stalno širi strugo in dela Škodo. In tudi z delom turističnega društva v Selcih nismo najbolj zadovoljni. Bolj bi si morali prizadevati, da bi tisti, ki želijo urediti turistične sobe, dobili kak dinar.« Besedilo: J. Govekar Slike: F Perdan Obisk v krajevni skupnosti Selca Smela volja krajanov V krajevni skupnosti Selca v Selški dolini so bili že od nekdaj doma ne le marljivi, temveč tudi zelo zavedni ljudje; marsikateri nekdanji partizan se Selc rad spominja, kajti domačini niso odrekli strehe nad glavo in hrane in tudi same vasi tod okoli so žrtvovale svoje ljudi v revolucionarnih preskušnjah. Po vojni so vaščani obnavljali in si pomagali pri gradnji kolikor so le zmogli, tako, da danes lahko govore o znatnem napredku in razvoju, vendar razumljivo še vedno ostajajo številne težave in problemi, ki terjajo njihovo skrb, njihovo delavnost. Pred leti so se odločili za krajevni samoprispevek, a razvoj terja vedno več in tako je kar prepičla vsota, s katero razpolaga krajevna skupnost. V sami krajevni skupnosti, v vodstvu družbenopolitičnih organizacij in skupščine krajevne skupnosti so tusti pravi Selčani. Polni zanosa so, poleta ob že doseženih uspelih odločitvah, polni resnične pripravljenosti za enakomeren razvoj na vseh področjih. Krajevna skupnost ne posega le na komunalno ureditev, čeprav je še vedno pereča, zdaj ji je enako pomembno tudi izobraževanje, varstvo otrok, šport, kultura, urbanizem, delegatska organiziranost in aktivnost. In seveda obrambna pripravljenost ter ljudska samozaščita, kajti leta v vojni zavednih in teptanih Selc niso tako daleč, da bi se moglo in smelo pozabiti. .. V okviru Socialistične zveze se ob akcijah združujejo krajani, ki niso dovzetni le za lastni napredek, temveč tudi za razvoj občine in republike nasploh. Družbenopolitične organizacije so ustrezno znale prikazati pomen samoprispevka, vpisa posojila za ceste, zakona o združenem delu, preobrazbo srednjega šolstva. Tisoč dinarjev na prebivalca je rezultat akcije vpisa posojila za ceste, s čemer so lahko povsem zadovoljni; brez odlašanja so prispevali tudi vsi tusti, ki žive v odmaknjenih, hribovskih vaseh z neustrezno cestno povezavo z dolino. Ob skrbi za pospeševanje kmetijstva, ob rednem in aktivnem delu delegatov v krajevni skupnosti, ob prizadevanjih za boljSo obveščenost prek oglasnih desk in v povezavi z loškim informacijsko-dokumentacijskim centrom, se v spletu problemov venomer pojavlja nezadovoljivo otroško varstvo, šola, urbanizem, preskrba, financiranje. Brez delovnih organizacij na svojem področju, z zaposlitvijo krajanov v industriji Selške doline, v Železnikih in drugod, se kaže edini izhod v tesni povezavi s sosednjo krajevno skupnostjo Železniki; tudi pri izgradnji vrtca, ki ga vedno več zaposlenih žena težko pogreša; tudi pri urbanističnem programu, ki ga ni in ki je za vso Selško dolino življenjskega pomena. Skupni problemi jih že združujejo tako, kot so si medsebojno pomagali pri elementarnih nesrečah. Spoznavajo, da so stiki nujni, da je dogovarjanje med tako živo povezanima krajevnima skupnostima izhodišče za akcijo. Trdna volja v uresničevanje srednjeročnega programa razvoja ni očitna le v besedah, izkazala se je že ob drugih, delovnih akcijah samih krajanov. Skupaj z interesnimi skupnostmi občine, v povezavi s krajevno skupnostjo Železniki, predvsem pa ob živem zanimanju in pripravljenosti samih krajev v okolici Selc je povsem upravičeno pričakovati še nadaljnje uspehe pri razvoju vseh vasi krajevne skupnosti Selca. D. S. Selca — Mladina v krajevni skupnosti je izredno delavna, saj organizira in se udeležuje več akcij in prizadevno skrbi za kulturno ter športno življenje. Mladi se shajajo v mladinskem domu, ki so ga pred leti obnovili. — Foto: F. Perdan Šest vasi V krajevni skupnosti Selca je šest vasi: Dolenja vas, Golica, Kališe, Lajše, Selca, Topolje in Zabrekve. Razen Selc in Dolenje vasi so vse druge hribovske. OMajajo jih gozdovi in seno-žeti. Domačini se največ ukvarjajo z živinorejo, velik dohodek pa jim daje les. Precej imajo sadja, iz katerega nato kuhajo »ta domačega«, dokaj pa je še razvito čebelarstvo. Na njivah v glavnem pridelujejo krompir, žita so redka. Dolenja vas se je nekdaj imenovala Srednja vas, in to zaradi lege med Bukovico in Selci. Ob cesti na dolenjskem polju stoji spomenik 19 talcem, ki so jih Nemci tam ustrelili spomladi 1943. Izdelan je po zamisli mojstra Plečnika. Pod stropom vise koli, ob katerih so bili talci med streljanjem privezani. V vasi je bil 1924. leta rojen znani strokovni pisatelj-geolog Anton Ramovš. Gotica je hribovska vas, ki jo sestavljajo trije zaselki: Spodnja Golica, Zgornja Golica in Ra-stovke. V Kalisih so še značilne hiše, krite s skrila stimi ploščicami, ki dajejo naselju značilno podobo. Do vojne je bilo v vasi dokaj razvito sodarstvo. Tudi tu je vojna zapustila sledove. K), marca 1945 sta Prešernova in Vojkova brigada napadli belogardistično postojanko pri Sv. Križu in jo uničili. Na pročelju poškodovane gotske cerkve so ohranjene freske furlanske smeri iz srede lf). stoletja. Tudi Lajše so majhna vas. Do osvoboditve so spadale na italijansko stran meje. Največji kraj v krajevni skupnosti so Selca. Dobra četrtina hiš je zrasla po vojni. Nekoč je bilo to središče kmečkega dela doline, sedež stare fare, nekdanje županije in občine. Na teiasi nad cesto stoji baročna cerkev, v kateri najdemo dela Langusa, Laverja in dve baje Rembovi sliki. Selca so dala več pomembnih slovenskih mož: tu je bil 1926. leta rojen Jože Berce-Rudi, komisar Vojkove brigade; Blaž Blaznik (1786—1862), zbiralec gradiva o zgodovini župnij in pisec memoarov (spominov); Franc Kos (1853—1924), zgodovinar, ki je z Gradivom za zgodovino Slovencev položil temelje znanstvenemu preučevanju naše preteklosti (na njegovi rojstni hiši je vzidana spominska plošča); Franc Krek (1858- 1921), mladin- Selca — Eden najbolj perečih problemov krajevne skupnosti Selca je vsekakor otroško varstvo. Krajani si zelo žele, da bi primerno uredili prostore, kajti vedno več je zaposlenih žena. — Foto: F. Perdan Nujno je ... ... V Dolenji vasi zgraditi trgovino. Investitor in izvajalec del bo krajevna skupnost, del sredstev bo prispevala Veletrgovina Loka iz Škofje Loke, del pa Kmetijska zadruga, ker nameravajo v lokalu odpreti tudi zbimlnico mleka. Vaščani bodo pomagali'pri gradnji s sredstvi in delom; ... v Golici nimajo veliko želja, saj so lani naredili rezervoar za vodo; ... v Kališu bodo precej denarja porabili za dokončno ureditev in vzdrževanje ceste Kališe —Draž-goše. V prihodnjem letu nameravajo zgraditi še rezervoar za vodo; .. .če bo denar, ga bodo v Lajšah namenili za asfaltiranje ceste Selca—Lajše; ... v Selcih postavljajo na prvo mesto gradnjo nove štirirazredne šole in vrtca. Asfaltirali bodo tudi nekaj vaških poti, obnovili oziroma razširili javno razsvetljavo, medtem ko... ... bodo v Topoljah in Zabrekvah morali temeljito popraviti ceste, jih nasuti in utrditi. H. J. Kako do telefonov? V krajevni skupnosti Selca so večinoma hribovske vasi, ki so oddaljene od Selc tudi do šest kilometrov. To je precej daleč, če potrebujejo hitro zdravniško, veterinarsko ali kako drugo pomoč. Najbolj enostavna rešitev bi bila telefon, teh pa žal nimajo. Na splošno so tudi v nižinskih vaseh, v Selcih in Dolenji vasi, skromni s telefonskimi priključki. Zato je krajevna skupnost že pred časom naslovila prošnjo na PTT. Sprašujejo se, kako dolgo bodo morali še čakat i? H. J. ski pesnik; Filip Trpin (rojen v začetku 17. stoletja), avtor slovenske cerkvene pesmarice »Ka-lobski rokopis«; Oto Vrhunec-Blaž (1915 do 1945), pesnik, komandant Škofjeloškega odreda; Josip Vrbanija (1877 - ok. 1945), kipar. Topolje se ponašajo s spomenikom komandantu škofjeloškega odreda Otonu Vrhuncu-Blažu, ki se je 5. aprila 1945 sam ustrelil, ker so ga ranjenega obkolili sovražniki. Zadnja vas v krajevni skupnosti Selca pa so Zabrekve (ljudsko Brekve) z zaselkom Bezov-nica. Zanimiva je lepa starinska hiša pri Hkav-šču, ki po zunanjosti spominja na Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Krajevna skupnost ima danes 1212 prebivalcev, od teh jih je večina zaposlena v organizacijah združenega dela v Selški dolini, le 71 jih dela zunaj doline. Medtem ko se je še v prvih povojnih letih večina ljudi preživljala od kmetijstva, je sedaj le še 38 kmetov in 16 obrtnikov. Značilno je tudi, da število prebivalstva upada v hribovskih vaseh, medtem ko hitro narašča v Selcih in Dolenji vasi. NE OSTAJAJO LE PRI BESEDAH Marsikdo se, če omenimo mladino, zmrdne in godrnja: »Samo govorijo, ni pa nič z njimi. Kjer so zabave, tam so, drugje pa...« Za mladince iz Selc pa tega ne bi mogli reči, saj sodelujejo pri vseh akcijah v krajevni skupnosti, veliko pa jih dela tudi v drugih organizacijah, predvsem v kulturnoumetniskem društvu. Tajnik mladinske organizacije Boris Okorn nam je potožil, da težko pridejo skupaj, saj so med njimi tako dijaki in študentje kot delavci in kmetje. Pred leti so poskusili s kulturnimi večeri, radi pa bi ustanovili mladinski pevski zbor. Veliko zanimanje je za fotografsko sekcijo, vendar nimajo prostora za temnico, saj so se komaj dokopali do klubskih prostorov. V načrtih za letos imajo več srečanj in tekmovanj, okrepiti pa nameravajo sodelovanje z mladinskimi organizacijami v nekaterih drugih krajevnih skupnostih. Spomladi se bodo lotili delovne akcije: kopali bodo okrog 600 m dolg kanal, da bo tako Ae zadnja hiša v Selcih dobila vodo iz vodovoda. GASILSKO DRUŠTVO S TRADICIJO IN USPEHI Gasilsko društvo je bilo v Selcih ustanovljeno že pred 80 leti. Sedanji predsednik je Franc Kovač, »star« gasilec. Kar 31 let je posvetil delu v društvu. »V preteklih petih, šestih letih smo veliko naredili,« je pripovedoval. »Postavili smo stolp, kupili motorko, kombi in drugo opremo ter prekrili streho našega doma. Denar smo zbrali sami pa tudi delali smo veliko. Zal so dotacije, ki jih dobimo, tako skromne, da zadoščajo le za redno vzdrževanje. Letos bomo z obnovo gasilskega doma nadaljevali.« Njihove desetine - tri članske, mladinska in pionirska — so dobro izurjene. Udeležujejo se raznih tekmovanj. V Dolenji vasi, Topoljah, Kališu in Lajšah so opremili gasilske trojke, ki bi lahko hitro priskočile na pomoč, če bi bilo potrebno. Živahna kulturna dejavnost Kulturnoumetnisko društvo deluje z občasnimi prekinitvami že od konca vojne. Dejavnost društva pa se je močno razmahnila po letu 1073. Ima okoli 80 aktivnih članov, ki sodelujejo v mešanem in moškem pevskem zboru in v dramski skupini. Največ zaslug, da v Selcih obstojata kar dva pevska zbora, pripisujejo požrtvovalnemu pevovodji Lojzetu Smidu. Njegovi pevci vsako leto na samostojnem letnem koncertu pokažejo, kaj so se naučili. Sodelujejo pa tudi na reviji pevskih zborov škofjeloške občine in na vseh proslavah v krajevni skupnosti. Da pa bi dosegli Ae večje uspehe, bi radi dobili prostor za vaje. Sedaj vadijo kar v dvorani kulturnega doma, in to ob sobotah, ko pa je večkrat zasedena. v pevska zbora bi radi vključili več mladih. To kar predstavlja pevcem Lojze Smid, pa pomeni njegova žena dramski skupini. Se do nedavnega je bila režiserka, scenaristka in kostumerka. Pred kratkim pa je režijo prepustila mlajšemu in nadarjenemu Antonu Rovtarju. Člani dramske skupine vsako leto pripravijo eno do dve premieri. Igrajo doma pa tudi zunaj krajevne skupnosti. Omeniti velja tudi Mira Guzelja, ki je »glavni« pri Atevilnih proslavah v krajevni skupnosti. TURIZEM, SPORT IN REKREACIJA V krajevni skupnosti je poleg KUD in gasilskega društva najbolj delavno turistično društvo. Člani društva organizirajo že tradicionalni pohod na Mohor »Mohor vabi«, ki se ga udeležijo številni domačini pa tudi od drugod pridejo ljudje. Zanimivo je predvsem tekmovanje koscev, moči pa merijo Se v različnih športno-rekreacijskih zvrsteh. Športnega društva v Selcih ni, čeprav imajo lepo urejeno asfaltirano rokometno igrišče z garderobo in nogometno igrišče. Mladi tekmujejo v obeh divjih ligah Selške doline, medtem ko rokometno igrišče »posojajo« tudi SD Alples Za poživitev turistične in športno-rekre-acijske dejavnosti nameravajo marljivi Selčani očistiti del obrežja Sore in ga preurediti v kopališče. Na travniku ob kopališču bodo uredili prostor za kampiranje. Skrbi pa jih, kako bo s špjrtnimi objekti, če bo čeznje tekla nova cesta skozi Selško dolino. Kam jih bodo preselili in kdo bo nosil stroške? H. Jelovčan Selca — Čeprav je v krajevni skupnosti Selca precej novih hiš in raste novo naselje, še vedno Selška dolina ni tako urbanistično urejena, da bi lahko bil1 zadovoljni še vsi tusti, ki bi radi v dolini ostali, in si zgradili domove — Foto: F. Perdan 0nUa PozdiM - foto F. Perrfon Delo in odgovornost v rokah učencev Kranj — V sredo so na osnovni šoli Simon Jenko pripravili na pobudo mladinske organizacije in šolske skupnosti dan samoupravljanja, spoznavanja poklicev in dela na šoli ter odgovornosti. Učenci so nadomestili na delovnih mestih učitelje, vzgojiteljice v vrtcu, delavce v upravi, snažilke in kuharice. Tako so imeli v sredo na tej šoli najmlajšo slovensko ravnateljico — Za 1. maj spet na Jošt Kranj - Tudi letos bo prvomajska proslava in zbor kranjskih delavcev na Joštu nad Kranjem. To so se dogovorili v torek na prvi seji Pripravljalnega odbora za prvomajsko proslavo. Na proslavi bodo podelili srebrne znake sindikata najboljšim dolgoletnim sindikalnim delav-Cem, kulturni program pa bodo pripravili kranjski pihalni orkester, recitatorji gledališkega centra in Pevski zbor iz Stražišča. L. B. Tečaj za šolanje psov Lesce - Klub za vzrejo in vzgojo p80v Lesce-Bled tudi letos pripravlja Jf*aJ za šolanje psov, in sicer tečaj P^lušnosti. Na poligonu v Lescah J/**0 pod strokovnim vodstvom Rajali pse v poslušnosti in ubogljivosti. Tečaja se bodo lahko udeležili y*'tisti, ki so člani Kluba, lahko pa rVdi vsi tisti, ki bi člani leščanskega Kluba radi še postali. Lastniki psov Igličnih pasem se bodo lahko udele-2Ul informativnega sestanka, ki bo aPrila ob 16. uri v družbenem Cent ^ v Lescah. D. S. to odgovornost je prevzela Jasna. Loparnik iz 8. razreda — in najmlajšo delovno skupnost. Delo je od ranega jutra do večera potekalo tako kot ponavadi. Le ob koncu dopoldanskega in popoldanskega pouka so pripravili konferenci, na katerih so ocenili delo »učiteljev, kuharjev, vzgojiteljev in drugih delavcev na šoli«. Kot je povedal pomočnik ravnatelja prof. Matjaž Kuralt je dan samoupravljanja in spoznavanja poklicev izredno dobro uspel in, da so vsi učenci, ki so ta dan opravljali delo učiteljev, kuharjev, snažilk in drugih, zelo resno opravili svoje naloge. Tudi učenci so biH ta dan še bolj disciplinirani in zainteresirani za pouk. Posebno so bili veseli, da so o novi snovi lahko razpravljali in so potem na konferenci predlagali, da bi tudi sicer pri pouku uvedli več neposrednega sodelovanja. Predlagali so tudi, da bi takšen dan pripravili vsaj enkrat na leto. Učitelji pa so Še posebej pohvalili delo tistih učencev, ki so v sredo prevzeli njihovo delo. Vsi so se za pouk izredno dobro pripravili. Solo Simon Jenko je obiskalo tudi več delegacij. Tako so bile v sredo na obisku delegacije mladinske organizacije osnovne šole iz Predoselj, osnovne šole Lucijan Seljak in osnovne šole France Prešeren, delegacije 00 ZSMS Vodovodni stolp in predstavnica Zavoda za šolstvo SRS — enota Kranj. L. B. POROČILI SO SE- V KRANJU Hristovski Petar in Kolar Vekoslava VTRŽICU Pintarič Drago in Mesic (iordana Visoka šola poguma, zbranosti,' moralne moči in volje Te dni se poganjajo preko velikanke mojstri v smučarskih poletih. Uresničujejo zamisli in ponavljajo dejanja pionirjev te panoge pri nas, oživljajo tradicijo, dopolnjujejo imena kronike, v kateri so vpisani vsi, ki so doživeli planiški krst že pred desetletji na stari in v zadnjem času na novi velikanki. Koliko naših športnikov je doslej kalilo značaje v poletih? Planiške fanfare so že zdavnaj odjeknile v svet. Ta teden ponovno zvene — zvene v spomin in zahvalo prvim pobudnikom poletov, ki so uveljavili mednarodno potrditev te panoge — zvene nastopajočim, jim vzbujajo hrabrost, neustraš-nost in tekmovalni zanos. Nastop na velikanki ni od muh. Zahteva tehnično popolnost, osebno zrelost, veliko smučarskega znanja, akrobatskih vrlin, izostren čut za hitrost, veliko zbranosti in odzivnosti. Pri poletu mora skakalec kar najbolj izkoristiti naletno hitrost in aerodinamične pogoje, da bi v najprimernejši, danes že ustavljeni tehniki, v značilnem osebnem slogu poletel visoko, daleč in varno. Polet se zasnuje na vrhu zaletišča. Tedaj mora skakalec izriniti iz zavesti vse neugodne misli in počutja. Pogled v globino mu ne sme vzbujati negotovosti, dvoma ali celo malodušja. Ob popolni zbranosti v nekaj sekundah opravi veličastno storitev. Po uspešnem doskoku ali pristanku doživlja posebno slast in občutek ustvarjalnega zadoščenja. Lep in primerno dolg polet vzbuja pri gledalcih občudovanje, odobravanje in vrsto laskavih sodb. A žal je danes športno občinstvo pod vplivom pretirane kritičnosti postalo preveč zahtevno, želi in odobrava le rekorde. A rekordi niso vse, težnja po njih ne bi smela biti v ospredju. Duh planiške množice naj bi bil podoben velikemu gledališču, ki zna doživljati vso radost in težavnost poletov. Vedeti moramo, da je polet na velikanki eno od najbolj zahtevnih športnih dejanj in se ne da primerjati s tekmovanjem v žoganju. Nekajdnevno tekmovanje v poletih je naporno. Tekmovalci si med posameznimi poskusi žele čim več miru, pa kratkih in spodbudnih besed trenerjev. Nič jim ne morejo pomagati vsiljivi, preveč zgovorni in radovedni gledalci. Tudi poročevalci včasih ne ravnajo prav; posebno tedaj, kadar med tekmovanjem nastopajoče obremenjujejo z raznimi vprašanji in jim stopnjujejo izliv živčne energije. Delovanje misli je sklenjeno. Včasih določena zaznava ali beseda sproži neugodno počutje, ki hromi odločnost ali samozavest skakalcev. Tekmovalci se po postavi razlikujejo. Med njimi so večji, manjši, težji in bolj vitki. Povezuje jih sodobna tehnika, ločijo se po izurjenosti, izkušnjah, stopnji treniranosti, letih nastopanja in posebno po zavestnem doživljanju napetih in odločilnih tekmovalnih trenutkov. Prav ti trenutki pa naj bi bili za slehernega dovolj spodbudni, k takemu ozračju pa moramo vsi prispevati. Jože Ažman UMRLI SO V KRANJU Pičulin Silva, roj. 1921, Jurkovif Franjo, roj. 1923, Verovsek Anton, roj. 1898, Kropar Ivana, roj. 1893, .Šinkovec Janez, roj. 1908, Ciglar Milan, roj. 1923, Pavli Leopoldina, roj. 1910, Petrovič Zivadin, roj. 1912, Pirnat Maksimiljan, roj. 1903, Kolar Neža, roj. 1907, Kurat Antonija, roj. 1895, Mrak Marjana, roj. 1899 VTRŽICU Štefanij Melhiora, roj. 1901, Palenkič Maio. roj. 1947, Kaliftnik K rane, roj. 1885. Zadnikar Jane/., roj. 1901, Jerman Ignac roj. 1906 kino Kranj CENTER 18. marca slov. barv. film VDOVSTVO KA-ROLINE ŽASLER ob 16., 18. in 20. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) 19. marca slov. barv. VDOVSTVO KARO-LINE 2ASLER (ob 16., 18. in 20. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen), premiera amer. barv. vestema OBRAČUN PRI O. K. KORALU ob 22. uri 20. marca japon. barv. risanka MALA MORSKA DEKLICA ob 10. uri, slov. barv. VDOVSTVO KAROLINE ZASLER ob 15.. 17. in 19. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen), premiera franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 21. uri 21. marca slov. barv. VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER ob 16., 18. in 20. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) 22. marca amer. barv. vestem OBRAČUN PRI O. K. KORALU ob 16., 18. in 20. uri 23. marca amer. barv. vestern OBRAČUN PRI O. K. KORALU ob 16., 18. in 20. uri 24. marca amer. barv. vestem OBRAČUN PRI O. K. KORALU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STROŽIČ 18. marca amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 16. in 20. uri, ob 18. uri nastopajo DUBROVNISKI TRUBADURJI 19. marca amer. barv. risanka PINK PANTER - FESTIVAL HUMORJA ob 10. uri, nem. barv. vestern BRATA PO KRVI ob 16. in 20. uri, sovjet, barv. ljub. S TEBOJ IN BREZ TEBE ob 18. uri 20. marca nem. barv. vestem BRATA PO KRVI ob 14. uri, franc. barv. komed. VESELI REKRUTI ob 16. uri, amer. barv. vestem MALI INDIJANEC ob 18. uri, premiera amer. drame ODRSKE LUCl ob 20. uri 21. marca amer. drama ODRSKE LUCl ob 16., 18. in 20. uri 22. marca amer. drama ODRSKE LUCl ob 16., 18. in 20. uri 23. marca franc. barv. komed. VESELI REKRUTI ob 16., 18. in 20. uri 24. marca franc. barv. krim. FANTO ob 16., 18. in 20. uri Tržič 19. marca premiera japon. barv. risanke MALA MORSKA DEKLICA ob 16. uri, amer.' barv. krim. DESET SEKUND ZA POBEG ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vestema POMAGAJTE ŠERIFU ob 22. uri 20. marca amer. barv. risanka PINK PANTER - FESTIVAL HUMORJA ob 15. uri, amer. barv. krim. DESET SEKUND ZA POBEG ob 17. in 19. uri 21. marca ital. barv. krim. OD PRAVICE DO RESNICE ob 18. uri 22. marca amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 18. in 20. uri 23. marca amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 18. in 20. uri 24. marca franc. barv. komed. VESELI REKRUTI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM / 19. marca amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 16. uri, amer. barv. grozlj. 99,5% MRTEV ob 18. in 20. uri 20. marca japon. barv. risanka MALA MORSKA DEKLICA ob 15. uri, amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. vesterna POMAGAJTE ŠERIFU ob 21. uri 21. marca amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 18. uri, franc barv. komed. VESELI REKRUTI ob 20. uri 22. marca franc. barv. krim. FANTO ob 18. uri 23. marca franc. barv. krim. FANTO ob 18. in 20. uri 24. marca ital. barv. krim. OD PRAVICE DO RESNICE ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 18. marca amer. barv. pust. GOLDFINGER ob 17.30 in 20. uri 19. marca amer. barv. pust. KAZEN NA GORI EIGER ob 17.30 in 20. uri 20. marca amer. barv. pust. KAZEN NA GORI EIGER ob 17.30 in 20. uri Železniki OBZORJE 18. marca amer. barv. pust. KAZEN NA GORI EIGER ob 20. uri 19. marca amer. barv. risanka TOM IN JERRY ob 17. uri, ital. barv. krim. POLNOČNE STRASTI ob 20. uri 20. marca amer. barv. risanka TOM IN JERRY ob 15. uri, angl. barv. pust. GOLDFINGER ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 18. marca amer. barv. drama PLAČILNI DAN ob 17. in 19. uri 19. marca angl. barv. glasb. THOMY ob 17. in 19. uri 20. marca angl. barv. glasb. THOMY ob 17. in 19. uri 21. marca ital. barv. komed. KDO STE, FANTOZZI? ob 17. in 19. uri 22. marca ital. barv. komed. KDO STE. FANTOZZI? ob 17. in 19. uri 23. marca amer. barv. vestem ČLOVEK Z IMENOM POLDNE ob 17. in 19 uri Jesenice PLAVŽ 18. marca ftpan.-ital. barv. vestern ŠTIRJE DOLARJI ZA MAŠČEVANJE ob 18. in 20. uri 19. marca ital. barv. komed. KDO STE, FANTOZZI? ob 18. in 20. uri 20. marca ital. barv. komed. KDO 8TB, FANTOZZI? ob 18. in 20. uri 21. marca angl. barv. glasb. THOMY ob 18 in 20. uri 22. marca angl. barv. glasb. THOMY ob 18. in 20. uri 24. marca amer. barv drama PLAČILNI DAN ob 18. in 20. uri Dovje - Mojstrana 19. marca amer. barv vestem BUSTER JK LJUBIL BI LLY ob 1» uri 20. marca amer. barv vestem ODDALJENA TROBENTA ob 19 uri Kranjska gora 19. marca amer. barv. vestern ODDALJENA TROBENTA ob 20. uri 20. marca angl. barv. pust. LJUBEZENSKA ZGODBA DETEKTIVA ob 20. uri 23. marca ital. barv. komed. KDO STE, FANTOZZI? ob 20. uri Skofja Loka SORA 22. marca amer. barv. risanka NEUSTRAŠNI POPAJ ob 17. uri, amer. barv. vestern BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 20. uri 23. marca amer. barv. vestern BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 18. in 20. uri 24. marca amer. barv. risanka NEUSTRAŠNI POPAJ ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 23. marca amer. barv. PRAH ob 20. uri glasb. ZVEZDNI Radovljica 18. marca amer. barv. musical NASHVILLE ob 20. uri 19. marca amer. barv. vestem ZAGRIZI V KROGLO ob 17.45, franc. barv. krim. VRNITEV PLAVEGA AGENTA ob 20. uri 20. marca jug. barv. voj. VRHOVI ZELEN-GORE ob 10. uri, amer. barv. musical NASHVILLE ob 15. uri, franc. barv. krim. VRNITEV PLAVEGA AGENTA ob 18. uri, amer. barv. vestem ZAGRIZI V KROGLO ob 20. uri 21. marca franc. barv. krim. VRNITEV PLAVEGA AGENTA ob 20. uri 22. marca amer. barv. musical NASHVILLE ob 20. uri Bled 18. marca amer. barv. pust. PLAMEN NAD SMIRNO ob 20. uri 19. marca ital. barv. fant. LJUBI ME, TODA OPRAVI DOBRO ob 18. uri, jug. barv. voj VRHOVI ZELENGORE ob 20. uri 20. marca jug. barv. voj. VRHOVI ZELENGORE ob 16. uri, amer. barv. vestem ČLOVEK IZ DOLINE ob 18. uri, ital. barv. fant. LJUBI ME, TODA OPRAVI DOBRO ob 20. uri 21. marca amer. barv. musical NASHVILLE ob 20. uri 22. marca franc. barv. krim. VRNITEV PLAVEGA AGENTA ob 20. uri Jesenice PLAVŽ 18. marca angl.-amer. barv. film DEMONI ob 18. in 20. uri TRZNI PREGLED JESENICE Solata 14,50 din, spinača 16,40 din, c vel ara 15,14 din, korenček 9,60 din, česen 42 din, čebula 15,16 din, fižol 26 din, pesa 5,25 din, paradižnik 47,65 din', jabolka 7,25 do 9,70 din, hruške 20,10 din, grozdje 14,50 din, pomaranče 10,80 din, limone 15,65 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kafta 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 34,56 din, skuta 21,80 dinarjev, sladko zelje 6 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 143,70 din, jajčka 2,22 do 2,34 din, krompir 5 din KRANJ Solata 16 din, Spinača 28 do 30 din, cvetača 14 do 16 din, korenček 12 do 14 din, česen 28 do 35 din, čebula 10 do 12 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 do 10 din, slive 30 din, jabolka 8 do 8 din, hruške 18,70 din, med 50 din, žganje 55 din, čebulček 40 do 50 din 1, radič 30 do 40 din, pomaranče 11 din, limone 15,60 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 do 8 din, kasa 15 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 din, skuta 16 din, sladko zelje 6 do 7 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 30 din, orehi 130 din, jajčka 1,80 din, krompir 4 do 5 din lot erija C c "i ■5 1 J „ i m o a, —. »Z %M m M 4, — ttl Ijt « .t: jj C S 5 "O t 1 c * S -t *• 0 O o v. O e o 9 03 Jtf ee "O Cfi u »•o 60 30 24 30 30 40 94 70 80 40 084 80 700 80 814 100 020 200 7644 500 8070 500 34914 1000 52560 1000 79614 1000 048880 10000 55454 1000 095400 10000 51744 1000 41 40 492804 1 oooo 596354 1 >ooo 5231 500 23211 1000 25 to 05811 5000 95 50 204301 10000 142145 400000 030831 10000 82 36 40 30 07356 1000 92 30 17386 5000 . 132 80 578286 ljooo 9402 400 035816 10000 48072 1000 064896 1.1000 83842 1000 36902 2000 7 20 51142 20«) 03147 iooo 217402 10000 ;J8847 lOOO 300542 10000 01557 *000 410442 10000 013467 i)ooo 271182 10000 207652 10000 8 20 522052 10000 87218 '000 024772 50000 542838 lOOOOO 43 30 49 60 73 30 099 100 68943 1000 38129 mxhj 25643 1000 084 \$ '000 395273 inooo 46889 50OTJ marta odgovarja Milojka — V pismu prilagam blago, iz katerega bi rada imela kostim za toplejše dni. Stara sem 27 let, visoka 162, tehtam pa 54 kg. Marta — Kostim ima oprijeto jopico, ki se zapenja z dvema gumboma, žepa sta našita, ovratnik je klasičen. Krilo je rahlo zvončasto z gubo spredaj, zadrga pa je ob strani. Začeti je treba pravočasno Morda ste se Že kdaj vprašali, zakaj je treba biti pri negi tako dosleden, zakaj dan za dnem negi kože na obrazu odmerjati toliko časa. Enostavno zato, da ostane koža čim dlje kos nalogam, ki jih mora opravljati. Slab zrak, umazanija, trda voda, kajenje, živčna napetost vplivajo na kožo veliko bolj kot svoje čase. Zato potrebuje dodatno nego, razen tega pa z nego popravljamo tudi nepravilnosti v njenem delovanju, na primer pri suhi, premastni, nečisti in občutljivi koži. Hkrati pa z nego odrivamo pojave staranja kože. Zato se moramo za nego odločiti še takrat, ko je koža lepa, ne pa ko že postaja uvela in nagubana. Posebno pozimi mora koža prestajati hude neprijetnosti. Zaradi kurjenih prostorov se izsuši, lušči, bleda je in medla. Izsušena koža je bolj občutljiva za bakterije, rada se vname, dobi izpuščaje ali madeže. Kožo zato varujemo pred izsušitvijo z vlažilno kremo, v kateri je tudi maščoba in pa s tekočim pudrom. Posebno v mestih je v zraku veliko prašnih delcev, ki se usedajo na kožo, ta pa pogosto reagira z vnetjem, ali pa pretirano poroženeva. Pred umazanijo jo zaščitimo s šminkanjem, ki pa ga moramo zvečer redno in vestno odstranjevati. Po 25. letu koža postopoma izgublja sposobnost za ohranjanje vlage, zato krema v teh letih ni dobra tudi za rabo čez deset let, se pravi, da je treba vrsto kreme spreminjati skupaj s staranjem kože. Treba pa je kljub temu paziti, da bi prezgodaj ne začeli uporabljati hormonskih krem, ki so primerne le za starajočo se kožo po štiridesetem letu. Če koža ob uporabi novega kozmetičnega sredstva nenadoma pordeči, srbi ali peče, je to znamenje, da je živčni sistem občutljiv na neko snov. Če se koža v enem tednu ne izboljša, je treba takšno sredstvo zavreči in izbrati drugo. Krema tudi ni primerna, če-kož o »vleče« ali povzroča luščenje. Pri izbiri kozmetike za obraz je dobro vedeti tudi to, da najdražja sredstva niso vedno tudi najboljša. i? Poljanska vstaja (1) December 1941 je poleg julija najpomembnejši mesec v prvem letu osvobodilnega boja. Pomemben je zaradi množične vstaje proti okupatorju na območju Gorenjske. Vstajo so organizirali in pripravili znani voditelji Jože Gregorčič, Stane Žagar, Lojze Kobe, Maks Krmelj, Ivan Ber-toncelj in še nekateri drugi. V tem mesecu so bile ustanovljene nove partizanske enote, ki so s svojimi akcijami okupatorju povzročale hude skrbi. 12. decembra 1941 se je Cankarjev bataljon bojeval z Nemci pri Rovtih pod Mladim vrhom. Tedaj je popolnoma uničil nemško policijsko borbeno patruljo. Ta bitka je pomenila uvod v znano decembrsko vstajo. Sredi decembra 1941 se je najprej razplamtela vstaja na območju Jesenic, Bleda in Bohinja. 18. decembra pa je zajel plamen upora tudi Poljansko dolino, kjer je bila takrat glavnina Cankarjevega bataljona. 19. decembra so borci Cankarjevega bataljona vdrli na orožniško postajo v Po- ljanah in zaplenili večjo količino orožja in opreme. Med to opremo so bile tudi nemške uniforme, v katerih je skupina partizanov 21. decembra 1941 vdrla v nemške zapore v Škofji Loki in osvobodila aktivista Franca in Jožeta Kavčiča. 2e naslednjega dne je prva četa uničila in požgala več mostov med Poljanami in Zirmi, dva dni pozneje pa so partizani začeli rušiti mostove med Poljanami in Škofjo Loko. 25. decembra je Cankarjev bataljon zaprl dohod iz Škofje Loke v Poljansko dolino. Prišlo je do prvih hudih bojev z Nemci, ki so že sredi decembra 1941 poklicali močne okrepitve, da bi uničili partizanstvo v Poljanski dolini in drugod na Gorenjskem. 27. decembra 1941 so Nemci imeli velike izgube v bojih s Cankarjevim bataljonom na Lavtarskem vrhu in na Pasji ravni. (Drugi del pričevanja bo objavljen prihodnjič) Brigita Galičič, osn. šola Petra Kavčiča, Skofja Loka Drobna svečka za 8. marec Danes je dan žena, dan naših mamic, je otožno razmišljal D reje. Spomin mu je segel v prva leta otroštva . . . Mamica ga je vodila na sprehode, pela pui je pesmice, vedno ga je znala potolažiti. V njegovi tnali glavici so s> porajala vprašanja, na katera je mamica zmeraj našla pravi odgo-v<, N i ga tepla, ni mu rekla žal besed« Kadar je bilo kaj narobe, je povesila OČI in pO licih sta ji zdrseli d v' (it hi li solzi, ki ju je obrisala ob rob pre-.ipasnika. To je I)rejca zabolelo tako močno kot bi mu nekdo '.abodel sulico v srce. Zato l<' ie vedno trudil, da ne bi bila žalostna. Ko je začel hoditi v šolo, mu je pomagala reševati naloge. Oas je tekel in Drejc je doraščal v fanta. Z mamico sta razglabljala o vsem; o ljubezni, o .dekletih, o šoli. Tako lepo se je pogovarjala z njim! Sedaj je ni vc<\ njegove mamice. Počiva v gomili na pokopališču. Za njen dan in dan vseh /ena ji bo prižgal svečko, malo belo svečko. To bo njegovo darilo za H. marec. Barbara Razinger, 7. b r. osn. šole Josipa Plemlja, Bled Mama je bila huda ■ " ' B6 je včeraj, ko mi je n.. n i 11 ivedala, da pojde na govorilne i;re. 1 g nem odmoru je naša učitelji [tosta in ima govorilne ure. Mi p iu takrat imeli likovni pouk, na* t še spoznavanje družbe. Ura i*J h l minila. Končal se je šolski lan !\ ral Bern počakati Še eno uro ta šo i avtobus, zato sem napisal lomači t.alogo. Ko sem prišel domov, sem videl, da mama ni prav nič vesela Vprašal sem jo, kaj se je zgodilo. Odgovorila mi je. da imam v šoli zelo slabi' ocene in se bom moral poboljšati. Zagrozila mi je še, da ne bom smel gledati športnih prenosov na televiziji, dokler se ne bom popravil. Izidor Kušar, 7. c r. osn. šole Cvetka dolarja, Skofja Loka Jabolčna sladica s skuto Potrebujemo: 12 dkg surovemu masla ali margarine, 12 dkg sladkorja, 3 jdjca, i anilin sladkor, 25 dkg skute, pol kg moke, zavitek pecilnega praška, 2 do 4 žlice mleka, maščoba za pekač, pol kg jabolk, 7 dkg rozin, sladkorna moka. Mas/o penasto ume&amo in dodamo /)ostopoma sladkor, jajca, vanilin sladkor in suho pretlačeno skuto. Moko pomešamo s pecilnim praškom in dodamo le toliko mleka, da je testo dokaj suho. Polonco testa denemo v pomazan pekač in zravnamo. -Jabolka olupimo in narežemo na rezine, jih polovico stresano c pekač in dodamo rozine. Pokrijemo 2 drugo polovico testa in po-trenemo h preostalimi jabolčnimi rezinami ter potisnemo v ogreto pečico za eno uro. Pečeno /)<>/resemo s sladkorno moko. Napotki za likanje Svilo likamo še malo vlažno z narobne strani. Posebno občutljivo tkanino pa likamo preko robca ali svilenega papirja. Volnene tkanine likamo z narobne strani preko mokre krpe. Sintetične tkanine najbolje zlikamo prek vlažne krpe. Brokat likamo z narobne strani preko svilenega papirja. Usnje lahko likaruo z narobne strani: likalnik naravnamo na temperaturo za nvlon, na usnje pa položimo svilen papir ali suho krpo. Nikoli pa ne likamo čez gumbe ali zadrge. Ostanke škroba in apnenca, ki se naberejo na likalni ploskvi pri likanju čez mokro krpo, odstranimo s hladnega li-kalnika s krpico, namočeno v razredčen kis. Značilno oblačilo za prehodne dni letošnje pomladi: udoben bluzon, ki se na bokih stisne s trakom, m spet zelo cenjeno hlačno krilo. Preden povsem odžene okrasno grmičevje, porežemo stare suhe veje, nekaj tet stare poganjke, morda še skrajšamo predolge veje ter uredimo grm tako, da bosta imela sonce in zrak dostop do vseh poganjkov. V avli nove šole Simona Jenka v Kranju so učenci ob dnevu žensk pripravili razstavo tapiserij in stenskih dekoracij. Razstava, ki so jo dopolnili še z razmišljanji o dnevu žensk, je trajala ves teden. Ob otvoriti i je nastopil na koncertu tudi šolski pevski zbor, ki ga sestavljajo učenke od 5. do H. razreda. Mlade pevke vodi DragUŠka V/ašič. — Foto: F. Perdan ' Kulturni teden Slovenski kulturni praznik smo na naši šoli slovesno počastili. 8. februarja smo učenci tekmovali za Prešernovo bralna značko. Tekmovali smo po skupinah med razredi. Marjeta, Andreja, Breda in jaz smo bile v prvi skupini. Imele smo malo treme, čeprav smo se že dalj časa pripravljale na tekmovanje. Vprašanja so se nam sprva zdela težka, potem pa je kar šlo. Breda je »prevzela« deklamacijo, Marjeta življenjepis Branke Jurce, Andreja pa je odgovarjala na vprašanje o Messnerju in Vorancu. Sama sem odgovarjala na prvo vprašanje: Prešernovo pesniško ustvarjanje. Ni bilo težko, saj smo že pri pouku slovenskega jezika obravnavali Prešernove pesmi. Zbrale smo kar precej točk in dobile Cankarjeve knjižice. Naslednji dan smo si učenci, ki smo tekmovali za Prešernovo bralno značko, ogledali Prešernov spominski muzej. Videli smo Prešernovo sobo, razne izdaje Poezij, občudovala pa sem pesnikovo lepo pisavo. Z zanimanjem sem si ogledala njegovo pismo staršem z Dunaja, spri--^ čevala in ohranjeno redovalnico. V spodnjih prostorih je bila razstava o Gregorčiču. Tu so me navdušile stare razglednice z besedili njegovih pesmi. 11. februarja smo bili v Ljubljani, kjer smo si ogledali Verdijevo opero Nabucco. Čeprav sem vsebino že poznala, sem vseeno z zanimanjem prisluhnila. Najbolj všeč mi je bila arija, ko zbor sužnjev na bregovih Evfrata poje pesem o domovini. Vedno sem si želela, da bi ta odlomek slišala »v živo«. Tega prizora ne bom nikoli pozabila. Polona Zevnik, 8. b r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj — novinarski krožek Damjanino darilo Dan pred H. marcem sem bila na obisku pri prijateljici Olgi, ki ima dve hčerki: Damjana in Sabino. Damjana hodi v tretji raz red in je navihana kot vsi otroci. Olga mi je pokazala bomboniero. »Poglej, kaj sem dobila,« je rekla. Škatla je bila prazna. »Damjana mi jo je dala za H. marec« je pojasnila Olga. »Prazno, vse bombone je prej po jedra. Jiajnc, mami, škatla je pa lepa?' m i je rekla.« H. J. Zakaj sadje? Sadje ima zelo veliko vode, nekaj sladkorja in celuloze. Nima pa maščob in beljakovin. V njem najdemo veliko rudninskih snovi: kalij, kalcij, železo, fosfor ter vitamine, zlasti C (v rdečeni sadju in agrumih), A vitamin (v rumenih sadežih) in B vitamin (v pečkatem sadju). Uživanje sadja ugodno' vpliva na delovanje ledvic in črevesja, vitamini in rudninske snovi pa poživljajo in imajo obenem zaščitno vlogo. Zaradi alkalnih lastnosti nevtralizira sadje premočno delovanje želodčne kisline. Celo kislo sadje ne povečuje kisline v želodcu. Sadje torej spodbuja delovanje organov v telesu, obenem pa ne obremenjuje jeter. Vendar pa tudi z uživanjem sadja ni treba pretiravati. V majhnih količinah, 20 dkg na primer, pospešuje tek in prebavo: zato ga radi uživamo pred obroki ali med obroki. Čezmerno uživanje sadja pa ima lahko tudi nezaželene posledice. Te se pojavijo predvsem takrat, kadar druge obroke zamenjujemo povsem s sadjem. Tako imenovane celodnevne sadne diete lahko organizem bolj obremenijo kot pa očistijo. Večja količina sadja ima namreč dosti več celuloze, kot jo zmore naš organizem brez motenj prebaviti. Edina dieta s sadjem, ki ne povzroča motenj, je grozdna. Grozdje pospešuje izločanje vode iz organizma, ga čisti in krepi: seveda pa ob tej dieti druge hrane ne uživamo, zato je razumljivo kratkotrajna. Pomladna Pojdimd čez trate, ki že zelene, do gozda, kjer ptičice male ž gole. Na jasi je zvonček prikukal na dan in glavico svojo je stresel zaspan. Pogledal je, če soseda še spi: »O, trobentica, saj te še ni! Zakaj vsi še spite, -saj zunaj je dan in sončece zlato vabi na plan?« Magda Gašperšič, 7. e r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Nevenka in Zvezdana Nasproti tfaše stolpnice stoji ves mrk dom ostarelih. V njem pa živita tudi mladi in prikupni sestri Nevenka in Zvezdana. Obe sta priklenjeni na invalidski voziček. Kljub bolezni pa sta veseli. Najraje pojeta in slikata. Mlajša Nevenka posebno rada slika pse. Ko stopiš v njuno sobo, te s sten opazujejo zvedave oči vseh vrst psov. Nevenka se je s svojimi slikami predstavila tudi že na samostojni razstavi in požela lepe uspehe. V kotu na nizki omarici pa obiskovalec opazi kitaro, po kateri rada seže Zvezdana. Lepo ju je videti in slišati takrat, ko zapojeta skupaj. Zvezdano vozim na sprehode in v mesto, Nevenko pa moja sošolka Branka. Seveda to delava z veseljem, kajti srečni sva, če lahko kakorkoli pomagava Zvezdani in Ne-venki. Želela bi, da bi se nekoč našlo zdravilo tudi zanju. Tanja Zajec, 7. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Petek - is. marca 1977 Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1 l 3 4 o • 3 5 ) 0 1 1 2 13 4 15 16 17 18 J ■ 19 20 1 2^| 22 J ■ 23 24 25 26 ■ 27 28 29 ■ 30 31 32 33 35 ■36 39 40 41 ■ !42 43 1 45 ■ 47 ■48 49 50 51 52 53 54 Rešitev nagradne križanke z dne 11. marca: 1. izvod, 6. Kean, 10. snob, 14. trava, 15, upravnica, 17. rele, 18. kritje, 19. čer, 20. iC, 21. Nila, 23. Aero, 25. AE, 26. jed, 28. Vito, 30. moment, 32. Ivanovo, 35. Nalia, 36. Otrin, 38. repriza, '40. šranga, 42. Slak, 43. nat, 46. Lt, 47. orto, 49. Edam, 51. VE, 52. jez, 54. Arsene, 56. Urad, 58. aron-disma, 60. Štore, 61. kaos, 62. Jarc, 63. Savin. Izžrebani reševalci: prejeli smo 83 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Marta Kompare, 64000 Kranj, Zupančičeva 11; 2. nagrado (60 din) Eva Hlebec, 64000 Kranj, Ljubljanska banka Kranj; 3. nagrado (50 din) Mateja Štiglic, 64000 Kranj, Nazorjeva 4. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 22* marca na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din. Vodoravno: 1. poklicna dejavnost, 7. kar je okoli česa, okrožje, 13. davni čas, 15- tekstilni izdelek, produkt tkanja, 16. zahodnosibirski velet ok, 17. prilika, Podoba, prikazovanje česa v prispodobi, 19. kratica akademskega naslova, ?>• japonski denar, 22. mladi ljudje, zlasti med štirinajstim m petindvajsetim tetom, 23. privlačnost, mikavnost, 24. nadav, ažio, 26. mlinski žleb tudi kraj P" Kostanjevici 27. izrastek iz drevesnega debla, 28. večja utežna enota, 30. pristojbina za lov, lovščina, 32. Kranjčani, 34. Verdijeva opera, 35. perzijski srebrni denar, 36. lahkoatletski rekvizit, okrogla kovinska plošča za .metanje, 38. redko žensko ime, iz srbskega Žarko, 41. oblika razcveta, 42. zelo strupene kače na naših južnih kršnih krajih, v Srbiji imenovane kamenjarke, 44. tvor, čir 45 Uroš Vagaja, 46. prebivalci Cavtata, 48. zlog v solmizaciji, to je v sistemu poimenovanje lestvičnih stopenj v glasbi, 49. vrsta dalmatinske višnje, 51. lužnina, spojina alkaličnih kovin, 53. podnožje, nosilna plošča pri stebrih, kipih ali spomenikih, 54. naše ime za Canosso, znameniti nekdanji grad blizu Palerme v severni Italiji. Navpično: 1 tros 2 mesto na mešanem slovensko-italijansko-avstrijskem ozemlju, italijansko Tarvisio, 3. znak za kemično prvino radij, 4. vzvišena lirska pesem, 5. veletrgovec in mecen, ustanovnik Narodne galerije v Ljubljani, Robert, 6. ime nizozemskega pomorščaka Tasmana, 7. iz druge svetovne vojne znani otok v otočju Riukiu med vzhodnim Kitajskim morjem in Tihim oceanom, 8. kajenje, 9. ženski osebni zaimek, 10. znak za kemično prvino litij, 11. velika država v Južni Aziji, 12. šarasta kobila ali krava, 14. Prve poteze Zapis partije Osvojpi smo že osnovne elemente pisanja potez in sedaj se lahko preskusimo z zapisom turnirske partije in njenim prikazom na svoji šahovnici. BOTVINNIK - TALJ (1960) Kraljeva indijka 1. d4 2. c4 3. Sc3 4. Sf3 5. g3 6. Lg2 7. 0-0 8. e4 9. h3 Siti if 0-0 Sbd7 e5 c8 Do tu se je partija odvijala v okviru temeljnih potez fianketne variante kraljeve indijke, z e5 nadaljevanjem črnega. Pravilno nadaljevanje po teoriji je sedaj 9.... D«5, 9. ... ed4: ali 9. ... Db6. Talj je izbral tretjo možnost. Diagram 17 Položaj po 30. Tel: + angleško žensko ime, ime pevke Baez, 27. ime družbeno politične delavke I omšičeve, 29. ajdova slama, tudi potica ali goba, 31. prebivalka v nižini, 32. hrup, trušč, vpitje, 33. vodena bula, 35. malo vredno, nekoristno blago, 37. lesena stavba, zasilno, občasno prebivališče, gostišče v gorah, 39. kisla alkoholna pijača iz kvašenega kobiljega mleka v azijskem okolju, 40. operni spev, 42. nastava, zanka, 43. beseda ali besedna zveza, prevedena iz drugega jezika, 46. ameriška mera za mleko, 47. ime pisatelja »Jamesa Bonda« Fle-minga, 50. avtomobilska oznaka za Rijeko, 52. nekdanja kratica za Ljudski odbor. ŠAHOVSKI KROŽEK 9.-... 10. d5 Db6 Več lahko beli pričakuje od blokiranja središča po 10. Tel Te8 11. d5 itn. 10. ... cd5: ti. cd5: Sc5 12. Sel Ld7 13- Sd3 Sd3: H. Dd3: Tfc8 15. Tbl Sh5 1«. Le3 Db4 17. De2 Tc4 18. Tfcl Tac8 Crni prevzema pobudo v igri. Njegove figure pretijo vdreti v tabor belega. 1». Kh2 fB 20. efB: Lft: 21. Tal Sf4! , Talj žrtvuje skakača t namenom, da razbije obrambno vrsto belega in prepreči njegove obrambne načrte. varianto. Pri igranju saha nam torej koristi teoretično znanje. Znak 0-0 pomeni malo rokado (npr. 7. 0-0), za veliko rokado pa rabimo 0-0-0. Z znakom + opozorimo na sah (npr. 27. ... Le5 + ), z vprašajem podvomimo v vrednost poteze (25. Tb2:?) in tako posredno opozorimo na boljše možnosti, s klicajem pa opozorimo, da je poteza izvrstna. Pri kmetovem napredovanju z jemanjem smo zapisali linijo kmetovega stojišča in polje, na katero se pri jemanju pomakne (npr. 11. cd5:). V primerih, ko lahko dve istovrstni figuri stopita na isto polje, navedemo najprej izhodiščno linijo ali vrsto, na kateri stoji figura, in nato polj«', na katero figura stopi (npr. 6. ... Sbd7; v 18. poteši )}' črni igral 18. ... Tac8, lahko pa bi na polje c8 postavil tudi drugo trdnjavo, t.j. T4c8). dr. S. Bavdfk izbrali smo za ras Belusi, po domače sparglji, so pri nas bolj poredko na jedilniku. Ta odlična zelenjava se dobi v pločevinkah po neto 500 g v samopostrežni trgovini ŽIVIL v GLOBUSU. Uvoz iz Taivana. Cena: 50 in 50,95 din Dežni plašč naj bi ne manjkal v nobeni ženski garderobi. Te dni jih dobite pri Murki ni MODI v Radovljici v črni, temno zeleni in bordo barvi ter v velikostih od 38 do 42. Zaradi posebne sestave blaga (40 % česani bombaž, 40% poliester in 20% poliuretan) bodo prijetni za nosit. Cena: 1084 din Sladokusci, ki imajo radi za poobedek dobre sire, bodo spet prišli na svoj račun. V Centralovi DELIKA-TKSI se namreč spet dobi originalni francoski cir a la Cammcmbcrt. Neto teža 125 g. Cena: 22,71 din J) od vsepovsod (11. zapis) Zadnjič sem pripovedoval o stari slavi gradu Kamna. Kako je bilo nekoč . .. Kako pa je zdaj? MOGOČNA RAZVALINA Da, le še razvalina kaže na nekdanje grajske čase. Sicer resda ne več tako grozeča, odkar sta pričeli Okrajna spomeniška komisija in Turistično društvo Begunje v letu 1959 s konserva-cijskimi deli. To je z utrditvami in zavarovanji pred meteorološkimi vplivi in nadaljnjimi rušenii Dela, ki so se ga strokovnjaki (poleg umetnostnih zgodovinarjev še arhitekti, arheologi, geodeti, gradbeniki in celo statiki,) lotili, predstavljajo po obsegu eno od največjih spo-meniškovarstvenih -akcij na Gorenjskem. Tudi časovno, kajti dela še trajajo. Seveda je treba brž povedati, da je konservacija (ohranitev in utrditev, delno tudi odstranjevanje določenih nestilnih prizidav, zasutij) tako velikega objekta kot so ruševine gradu Kamna zelo zahtevno in odgovorno delo. Ničesar se ne sme skaziti, ničesar prezreti. In tako dobivajo grajske razvaline ob vhodu v dolino Drago nekako lepšo podobo; manj grozečo, da se vsak čas porušijo. Torej ne gre za to, da bi znova zgradili nek grad, gre pa za to, da se ohrani v prihodnji čas vsaj to, kar se je obdržalo do danes. Seveda s primernimi strokovnimi posegi in s skrajno kultiviranim smislom za zgodovinsko tradicijo ter iS prefinjenimi estetskimi pogledi na vključitev kamnitega kolosa v naravno okolje prelepe Drage — če že ne najatraktivnejše, gotovo pa najbolj žalostne slovenske doline . .. Raziskave so v teku dela pokazale, kako se je grajski kompleks razvijal, večal, dopolnjeval. Sprva le stolp na skali ob pobočju gore, nato postavitev bivalne stavbe na kuclju nad dolino, zatem še prizidave k bivalnemu poslopju in končno povezava obeh stavbnih kompleksov prek nekdanjega jarka; torej združitev, ki je še v današnji razvalini vidna. (Radoznalim bralcem svetujem, da poiščejo Snovanja iz 1.1973, kjer je v dveh številkah objavljena natančna študija in poročilo o načrtih in delih okrog konservacije razvalin gradu Kamna izpod peresa arhitekta Petra Fistra.) ZOB ČASA Radi tako rečemo, če kaj od starosti propada. Dostikrat pa tudi ljudje sami pomagajo temu »zobu časa«, da je bolj oster in — učinkovit. Tako je bilo tudi z gradom Kamnom. Lastniki Lambergi so se po šegi onih časov raje odselili v dolino, saj so imeli tam v posesti še drug svoj grad — begunjski Katzenstein. To tem raje, ker turške nevarnosti ni bilo več, tovorniške poti so se tudi umaknile v druge smeri. Selitev v udobno ravninsko stavbo je narekovalo tudi življenje samo. Nič več ni bilo mikavno asketsko življenje v čumnatah za ozkimi linami — baročno razkošje, in renesančno uži-vaštvo se v gradovih vrh strmih skal ni nvoglo prav uveljaviti. Lepše je bilo živeti v dolini... — Kako tvegana je morala biti že ježa po strmi poti navzgor ali nizdol, priča smrtna nesreča Celjskega grofa Hermana III . ki se je 1. 1428 prav 22. gf4: 23. Ld2 24. Tabl 26. Tb2:? 2«. Tb3 £• L«l 28-Kgl 29. Se2: 30. Sd4: ef4: 1)1)2: 13 fe2: Td4! Le6 + Lf4 Tel: Tel: + beli je pred nadaljnjo izgubo materiala. TNa 31. Lfl sledi Le4 itn. Sedaj ne gre 32. , "7:, zaradi Ld3 in beli lovec se ne more izogniti izgubi, niti ga ni mogoče braniti. V^ed mojstri je taksen položaj na šahovnici *e zadosten razlog za vdajo. 'z prikaza partije lahko povzamemo več ■tvari. Nasprotnika sta igrala določeno "^orjtev in v otvoritvi izbrala določeno tu pod Kamnom ubil, ko je padel s konja. No, pa se vrnimo k našemu »zobu časa«! Kaže, da je nekoč tako imenitno in trdno grajsko poslopje pričelo propadati brž, ko so ga lastniki zapustili — to je bilo okrog 1. 1740. Nekaj ne morem razumeti: mar so grad Lambergi tako povsem zapustili, da ni bilo več nobenih ovir, da ne bi domačini pričeli grad »raznašati«? Arhitekt Fister pravi o tem v svoji študiji: »Ob gradnji baročne cerkve na mestu starejše v Begunjah so uporabili za kritje opeko z gradu. Prav tako naj bi bil z gradu tudi stranski oltar MB. (Izročilo pravi, da so ob razkrivanju gradu v sklenjeni vrsti podajali opeko do cerkve, ki je oddaljena skoraj 2 km!) Vse uporabne dele (stebre, portale, okenske okvire itd.) so uporabili za gradnjo hiš ali pa odvlekli drugam. Tako naj bi tudi renesančni nagrobnik Lam-bergov, sedaj vzidan v župni cerkvi v Zasipu, izviral s Kamna.« In tako je bila razkrita grajska stavba izročena dežju, vetru in snegu na milost in nemilost. Posebno zimska zmrzal je svoje opravila z občutljivimi kamnitimi zidovi. V razpoke je veter nanesel še seme trav in grmičja — to pa je s svojimi koreninami nadaljevalo rahljanje zidov. Torej le niso vseh gradov razrušili Turki! TO IN ONO Zadnjič sem mimogrede omenil spominsko ploščo na cerkvici sv. Jurija pri razvalinah nekdanjega Hudega gradu (Guten-berg) nad Bistrico pri Tržiču. Tudi ta grad je bil v lasti Lambergov. Spominska plošča pove: Na gradu Gutenberg, h kateremu je pripadala cerkev sv. Jurija, se je rodil Žiga, grof Lamberg, ki je bil prvi ljubljanski škof od 1. 1463 do 1. 1488. Znamenitemu rojaku v spomin Anton Košir, Bistrica 1931-1933 Kronika pove, da je bil škof Lamberg pokopan v ljubljanski šen-klavški kripti, potem — leta 1678 — pa je bilo truplo preneseno v rodbinsko grobnico na grad Kamen. — O tej grobnici je pisal že Valvasor, raziskave ob konservaciji razvalin so njen obstoj potrdile. Torej kako »pride« škofova nagrobna plošča v Zasip, pa prav v Zasip? Morda stvar razloži cerkvena zgodovina: župnijo sv. Janeza Krstnika v Zasipu je ustanovil »grof Lamberg, posestnik begunjske graščine Katzenstein. Njegovo kamnito podobo vgledaš v cerkvi pod korom na desni strani. Bil je bogat plemenitaš, imel veliko posestev in tudi v Zasipu poltretji grunt. — Duhovniška služba se je spočetka imenovala beneficium Lambergicum in prvi ljubljanski škof Žiga de Lamberg, ki je bil ustanoviteljev sorodnik, je povzdignil to službo v župnijo.« Mar. je v tem ključ uganke o selitvi Lam-bergove nagrobne plošče s Kamna v oddaljeni Zasip? Kako zaščititi Akropolo? Pet švicarskih strokovnjakov predlaga, da bi zaščititi atensko Akropolo z nekakšnim steklenim zvonom. Načrt pokritja okoli štiri tisoč kvadratnih metrov površine bi stal približno 40 milijonov dolarjev. Avtorji projekta menijo, da je prednost njihove zamisli velika, saj bi skulpture in spomeniki ostali na svojih mestih in bi bili trajno zaščiteni pred razkrojevanjem. Pod pokroviteljstvom Unesca sedaj zamenjujejo na Akropoli kipe s kopijami. Za projekt zaščite Akropole je U nesco predvidel 15 milijonov dolarjev. Sedaj še opičje srce Profesor Christian fiarnard, pionir pri operacijah presajanja srca. je Izjavil novinarjem, da je pripravljen presaditi pavijanova srce človeku. Dejal je tudi, da ima pripravljene opice m da bo njihova srca uporabljal, če ne bo imel možnosti, da bi s človeškim srcem reši/ življenje pacientu. Človeški orga nizem bo morda zavrnil pavijanova srce, toda medtem, ko bi delovalo, bi se lahko zgodilo, da bi pacientovo srce, ki ga ne bi odstrani/i. začelo delovati ali pa bi se pojavi/ ustrezni darovalec. .*>L~A* 4>. <šr* (Irad Kamen v Begunjah RADIO 19 4.30 8.()8 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.25 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.45 19.35 19.45 20.(X) 21.15 21.30 23.05 0.30 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Od moči čebelnih družin bo v glavnem odvisna letošnja čebelarska bera Veseli domači napevi Priporočajo vam' Iz dela Glasbene mladine Slovenije S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Znidaršič Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za nase izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev , * Vaš gost Iz ansambelske literature dunajskih klasikov Glasbena skrinja S popevkami v novi teden Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes varn izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - V. Karesin: Sinje sonce 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevko Meri Avsenakovo 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prest oru in času 2I,QQ Vidiki sodobne 21.15 20.35 21.00 21.15 23.55 20 uinet nosti Sobotni nočni koncert Zborovska glasba v prostoru in času Vidiki sodobne umetnosti Sobotni nočni koncert Iz slovenske poezije NEDELJA 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Vsi telefoni tega sveta 8.52 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Karavana melodij 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Mart v Gold 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Z+bavna radijska igra — M. Marine: Skrivnost kote 117 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Glasbena tribuna mladih 23.05 Literarni nokturno: Štirje letni časi 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Ta zima že zapušča nas 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Ce še ne spite 2.03 Blues v pozni noči 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Minute ob komorni glasbi 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.(K) Mladina sebi in vam 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Knjižni klub 23.(X) Iz ansambelske literature L. M. Škerjanca in Saše Sant la 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Veterinarstvo 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 11.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 16.00 Vrtiljak 17.1K) Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča 20.00 Kulturni globus 20.10 Predstavljamo vam opero Lucio Silla W. A. Mozarta 22.20. Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — G. Okara: Goljufi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 14.00 Na izvirih ljudskega glasbenega ustvarjanja 14.20 Melodije iz naših studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.1)5 Z zborovsko pesmijo po svetu 19.40 Baročna ansambelska glasba 20.15 Ekonomska politika 20.35 J. S, Bach - prir. H. Villa-Lobos: Trije preludiji in tri fuge za orkester violončelov 21.00 Naš eksperimentalni studio 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.(X) 17.00 18.(X) 19.35 19.45 20.00 20.30 21.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo: Anton Dermota Iz glasbenih šol: Piran Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Škodljivci na sladkorni pesi Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Svet tehnike Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Franca Puharja Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — Z. Petan: Avtor išče šest oseb Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno — A. Cesaire: Bat ouque Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke za vse Z opernega in koncertnega odra Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Glasbeni elementi jazza 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.40 Z ansamblom Atija Sossa 17.50 Ljudje med seboj 18.dam mlado KRAVO s teletom m BJKA 300 kg težkega. Zalog 17, Cerklje 1765 Prodam delovnega KONJA. Zg. Brnik 69, Cerklje 1766 Prodam en voz suhega SENA, krmilno PESO in semenski krompir 'gor. Zg. Brnik 32, Cerklje • 1767 . Prodam semenski KROMPIR »gor. Sp. Brnik 26, Cerklje 1768 $TfV?dam 8681 tednov stare PRA" oICKE, vprežne vile, grablje na konjsko vprego. Glinje 12, Cerklje 1769 Prodam večjo količino LAT za kozo1«* in KAMENJE za gradnjo. Grad 5, Cerklje 1770 TELEVIZOR, črno-bel ATAIR, dve leti star, prodam. Informacije °o15. ure dalje na tel. 22-477 1771 Prodam mladega KONJA. Zaveznica 17, Žirovnica 1772 Ugodno prodam še nerabljeno termoakumulacijsko PEĆ, 4 KW. Vzamem tudi ček, 1 rabljeno PEČ kuppersbusch in ŠTEDILNIK na olje EMO 5, 8 emajliranih 200-1 SO-POV s pipami. Globočnik, Trg Svobode 16, Tržič 1773 Prodam 500 kosov monta STROPNE OPEKE. Dežman Ciril, Lesce, Šobčeva 23 1774 Prodam več SADIK črnega in rdečega ribeza. Srednja vas 61, Šenčur 1776 Prodam SENO in OTAVO. Po-savec 19 a, Podnart 1777 Prodam BIKCA. C. na Klanec 9, Kranj 1778 Prodam še skoraj nov TROSI LEC za umetni gnoj VOGEL NOOT in dvobrazdni fergusonov PLUG. Sp. Brnik 60 1779 Prodam KRAVO s teličkom in eno 7 mesecev brejo, semenski KROMPIR cvetnik. Čirče 19, Kranj 1780 Poceni prodam dobro ohranjen TELEVIZOR OTELO NIŠ. Dom upokojencev Kranj, Planina, soba št 208 1781 Prodam izpravno STRUŽNICO za les DRAKSLER z orodjem in novi GORILNIK FERRARI za centralno ogrevanje s priključki in termostatom do 100.000 cal. Jezerska 124/c, Kranj 1782 Prodam dve KOBILI, stari 3 do 5 let, mirne in dobre voznice ali menjam za dobro KRAVO in drobni KROMPIR za krmo. Šenčur, Pi-panova 40 1783 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Čirče, Grmičeva 9, Kranj 1784 Prodam SENO in OTAVO. Pivka 3, Naklo 1785 Prodam 4 OKNA z dvojno zaporo z mrežami, vhodna VRATA, 4 sobna * VRATA, krušno PEČ in desni ŠTEDILNIK. Vse je še v stoječem stanju. Voglje 13 1786 Prodam prvovrstne LATE za kozolec, PUNTE, kosilnico MOR-TEL za Zetorja in enoosno kiper PRIKOLICO Ljutomer. Poljšica 3, Podnart 1787 Prodam 2500 kosov OPEKE MB 6. Gasilska 25, Šenčur 1788 Prodam vprežne GRABLJE, obračalnik BAUTZ, škropilnico in sonce 3 ter močan gumi voz za traktor. Dragomelj 23, Domžale 1789 Brez gotovine prodam kompletno DNEVNO SOBO s TV Schaub L«orenz in preprogo 3x4. Gorenjskega odreda 4, Planina, Kranj, stanovanje 2. Ogled zvečer 1790 Prodam 6-litrski visokotlačni BOJLER. Informacije tel. 40-564 Besnita, Kranj 1775 Prodam brejo TELIČKO simen-talko, PUNTE in suhe BUTARE. Sp. Brnik 66, Cerklje 1791 Prodamo večjo količino rabljene STREŠNE OPEKE in ŽLEBOV po Iidaja CP Glaa, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-841, uredništvo 21-886, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 22-841. — Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ugodni ceni. Podatke dobite pri MERKUR Kranj, tov. Klajnšek, telefon 22-251 ali tov. Serajmk, telefon 25-375 1792 Poceni prodam dobro ohranjen GNOJNIČNI SOD 1000-litrski iz macesnovega lesa in gnojnično ČRPALKO na motor. Mesec Anton, Na Kresu 3, Železniki 1793 Prodam dve KRAVI simentalki, visoko breji. Podhom 4, Zg. Gorje 1794 Prodam tri voze SENA, OTAVE in DETELJE. Kocjančič, Krnica, Zgornje G orje 1795 Prodam plemenskega VOLA. Pegam Franc, Zabrekve 5, Selca 1796 Prodam ŠIVALNI STOJ MIRNA, otroški VOZIČEK, globok in športni, ZIBELKO z opremo in STAJICO. Langusova 13, Radovljica 1797 Lepa JABOLKA JONATAN in KRIVOPECELJ dobite po ugodni ceni pri Tavčar Janezu, Grenc 23, Skofja Loka 1798 Nova vezana OKNA in VRATA komplet z macesnovim ultrapasom, prodam po ugodni ceni. Telefon 064-60-309 1799 Prodam semenski KROMPIR igor. Habjan, Breznica 11, Skofja Loka 1800 Prodam SENO. Bonča, Bodovlje 18 (grapa), Skofja Loka 1801 Prodam črnobeli TELEVIZOR KRISTAL. Juraič, Skofja Loka, Partizanska cesta 44 1802 Prodam strešni cementni ŠPI-ČAK. Krmelj, Stara Loka 45, Skofja Loka 1803 Prodam dva dobro ohranjena KAVČA in črno-bel TELEVIZOR. Tonja, Sv. Duh 49, Skofja Loka 1804 Ugodno prodam ŠPORT KOLO ESKA. Jugovec, Grajska pot 8, Skofja Loka 1805 Poceni prodam skoraj novo žensko rogovo KOLO in KOLESA za moped. Partizanska 34, Kranj 1806 Prodam nov ŠTEDILNIK Gorenje na drva, levi, kromiran s pokrovom, pod ceno. Ponudbe pod »150 t Bled« 1807 Prodam 120-basno HARMONIKO znamke MELODIJA še v garanciji in nekaj semenskega KROMPIRJA igor. Cabašek Alojz, Trboje 55, K ran j 1808 Prodam hruškov MOŠT in zgodnji semenski KROMPIR vesna. Haj-man, Kovor 84, Tržič 1809 Prodam 10 tednov stare PUJSKE. Zg. Brnik 28 1810 Prodam športni otroški VOZIČEK. Kalan, Kurirska pot 33, Kranj 1811 Prodam globok italijanski VOZIČEK in okrasne LETVE za BMW. Škofjeloška 42, Kranj 1812 Prodam dve KRAVI po izbiri. Ra-kovec Ivan, Dolenja vas 30, Selca nad Škofjo Loko 1813 SADIKE rdečega ribeza, prodani. Sebenje 18, Tržič 1814 Prodam zgodnji semenski KROMPIR saksi in desire. Šenčur, Šte-fetova 18 1815 Prodam semenski KROMPIR igor. Dragočajna 10, Smlednik 1816 Prodam KROMPIR za seme, zelo zgodnji (bel) sorte SIRTEMA in pozni IGOR. Kuralt, Žabnica 45 1817 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in cvetnik. Lahovče 37, Cerklje 1818 Prodam traktorsko SEJALNICO ali menjam za sadilec krompirja. Voklo86 1819 Prodam malo rabljen TV Gorenje 900 avtomatik s stabilizatorjem. Krasna, Britof 184, Kranj 1821 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Polak, Jezerska 128, Kranj 1822 Prodam OVCO in KOŠTRUNA. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu 1823 Prodam rjav lončen KAMIN 135x85x45 cm in ozki ŠTEDILNIK na trda goriva Gorenje. Pogačnik, Britof 16 1824 Prodam zelo lep lipov HLOD. Naslov v oglasnem oddelku 1825 Prodam dve ZAJKLJI z zajčniki ' in ročno SLAMOREZNICO. Hafnerjeva 16, Kranj 1826 Prodam mladiče VOLČJAKE in gume MICHELIN za fiat 750. Pri-stov, Vrba 18 1827 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Voklo 73 1829 Ugodno prodam 200 kosov strešne opeke TRAJANKA, grafit barve. Naslov v oglasnem oddelku 1830 Prodam ŠUPO, pripravno za garažo. Rupa 27, Beton 1831 Prodam BANKINE in PUNTE. Visoko 71 1832 Prodam jedilni KOT in KAVČ. Naslov v oglasnem oddelku 1833 Prodam dva pralna STROJA in zakonsko POSTELJO z jogiji. Telefon 26-996, Kranj 1834 Prodam novo leseno diatonično HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku 1835 Prodam KRAVO simentalko ali frizijko. Pševo 6, K ran j 1836 Prodam 2000 kg SENA. Ader-gas 22, Cerklje 1837 Prodam navijalni stroj AVMAN, Telefon 21-852 1838 Prodam mladega plemenskega VOLA, delno vajenega vožnje. To-nejc, Spodnji Otok 11, Radovljica 1839 Poceni prodam strešno OPEKO špičak. Stegnar Janez, Sebenje 45, Tržič 1840 Prodam slavnostno OBLEKCO — dolgo, za deklico 12 let. Tel. 25-040 1841 Prodam PAVE. Zalog 62, Cerklje 1842 Prodam 800 kg zgodnjega KROMPIRJA jana. Sp. Bitnje 3 1843 Prodam semenski in jedilni KROMPIR. Studenčice 12, Lesce 1844 Prodam PUNTE. Naslov v oglasnem oddelku 1845 Prodam KROMPIR semenski in jedilni igor in ZASTAVO 750, letnik 1969 v dobrem stanju. Cerkljanska Dobrava 5 1846 Prodam PUNTE in BANKINE. Senično 14, Tržič 1847 Prodam mlado KRAVO za v skrinjo. Bešter Jože, Ovsiše 20, Podnart 1848 Prodam odlično CERADO za zastavo 750 in star DENAR. Ponudbe pod »Ugodno« 1849 Prodam ČRPALKO za črpanje gnojnice. Radovljica, Ljubljanska 41 1850 Prodam 1 leto staro TELIČKO frizijko. Britof 34 1851 Prodam semenski KROMPIR igor. Podreča 26 1852 Prodam KOBILO ali menjam za starejšega KONJA ali GOVED. Vir-maše 42, Skofja Loka 1853 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO novejšega tipa. Hra-stjell7 1854 Prodam črno-beli TV PANORAMA v garanciji. Trogrlič, C. 1. maja 69, 11 nadstropje, Planina. Ogled od 9. do 13. ure 1855 Zaradi selitve ugodno prodam HLADILNIK Gorenje, ŠTEDILNIK na olje EMO 6 in črno-beli TELEVIZOR. Hafnarjeva pot 19, Kranj 1856 Prodam dva PRAŠIČKA, 6 tednov stara. Martinjak, Ambrož 4, Cerklje 1857 Poceni prodam zelo dobro ohranjena BALKONSKA OKNA z vrati, dvodelna in trodelna OKNA, vratna krila, vse belo pleskano ter hladilnik BOSCH 130-litrski.. Ogled od 16. ure dalje. Kranj, Krožna ul. 19 1937 Prodam 2 meseca starega BIKCA za rejo, ki že sam je. Breznica 8, Žirovnica 1932 Prodam 6 tednov starega BIKCA. Srednja vas 12, Golnik 1933 kupim Kupim LES za barako in opaže. Malovrh, Vide Šinkovčeve 3, Kranj 1892 Kupim GUMI VOZ in KOSILNICO RAPID ali REFORM. Ponudbe v trafiko Cerklje. 1894 Kupim dobro ohranjeno stoječo BLAGAJNO. Levičnik Živko, Maistrov trg, telefon 25-277 1895 Kupim KOSILNICO BCS ali njej podobno. Ponudbe s ceno pošljite na oglasni oddelek pod šifro »Resen kupec« 1896 Otroški kombiniran VOZIČEK kupim. Gregoričeva 30, Čirče, Kranj 1897 Kupim tri betonske STEBRE za kozolec. Podljubelj 91 1898 Kupim okrasno SADIKO BUKEV rdečelistnato. Telefon 69-016 1899 Kupim KONZOLNO DVIGALO za gradnjo hiše v Stražišču. Ceno in opis pošljite na naslov v oglasnem oddelku. 1936 vozila Poceni prodam malo karambolira-no ŠKOLJKO od zastave 750, letnik 1973. Martinjak Peter, Ambrož 4, Cerklje 1858 Zaradi odhoda k vojakom prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Zalog 30, Cerklje 1859 Prodam skoraj nov TRAKTOR TV 18, zaradi nabave večjega in 200 BUTAR. Zalog 10, Golnik 1860 Prodam FIAT SPORT 128 C. C. M. 1100, letnik 1975, ohranjen, opremljen. Tavčarjeva 5, Kranj 1861 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Miro Naglic, Hotemaže 61 1862 Prodam zelo dobro ohranjen avto ZASTAVO 1300 LUXE, letnik 1971. Kocjanova 11, Kranj, Kalvarija 1863 VW, letnik 1965, dobro ohranjen, poceni prodam. Satler, Skofja Loka, Demšarjeva 5, tel. 064-60-617 1864 Prodam TRAKTOR FORD 25 KM s hidravlično kosilnico, vse v dobrem stanju. Srednja vas 13, Šenčur 1865 Prodam TOMOS avtomatik. Jezerska c. 122, Kranj 1866 Prodam FIAT 125, italijanski. Zminec 60, Škofia Loka 1867 Prodam BMVV 500 in AVTOCROS 1000 kub. m. Cena po dogovoru. Dolenc, Srednja vas, Poljane nad Škofjo Loko 1868 Prodam FIAT 1300, starejši letnik, registriran do novembra 1977. Cena ugodna. Telefon 064-61-482 Prodam novo neregistrirano ZASTAVO 750. Jezerska c. 100 a, Kranj Prodam ŠKODO, letnik 1968 in 6 kv. m PARKETA 300x 44. Telefon 24-188 1871 Kupim avto, registriran, v voznem stanju. Plačilo — potrošniški kredit do dva milijona. Babic Silvo, Naši-čeval, Tržič 1872 Prodam avto DKVV JUNIOR celega ali po delih. Gasilska 2, Stražišče 1873 Prodam VVV 1200, letnik 1966. Mlaka 28, golniška cesta 1874 Ugodno prodam FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, registriran do marca 1978. V račun vzamem starejši fiat 750, Križe 77, Tržič 1875 Prodam PONY EKSPRESS. Informacije Preddvor 44 ali tel. 45-091 Prodam MOPED Tomos 15 SL letnik 1973. Prestor Janez, Cegelnica 33, Naklo Prodam avto ZASTAVO 750, novejši tip, v dobrem stanju. Draksler, Mavčiče 89 1877 Kupim ŠKODO ali VARTBURG na potrošniško posojilo. Ponudbe na tel. 75-565 1878 Ugodno prodam ZASTAVO 750, možnost plačila na kredit. Popovič, Retnje 37, Tržič 1879 Ugodno prodam MOPED V 14. Valjavec Franc, Mošnje 36, Radovljica 1880 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Por, Dvorje 5, Cerklje 1881 Prodam osebni avto BMW 2002. Ogled možen popoldan. Kuhar, Pivka 19, Naklo • * 1882 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Mlaka 113 1883 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 500 kg, leto izdelave 1976. Velesovo 16, Cerklje Prodam VVV 1500. Naslov v oglasnem oddelku. 1885 Prodam TRAKTOR ZETOR 25 KM, dobro ohranjen, registriran. Naslov v oglasnem oddelku. 1886 Prodam FIAT 750, starejši, po delih. Bogataj Boris, Kranj, Valjav-čeva 5, tel. 25-914, popoldan. 1887 Prodam VVARTBURG, letnik 1970. Ječnik Milan, Rakovica 3, Besnica 1888 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, ravno registriran do 7. 3. 1978. Drempetič, Planina 26, Kranj 1889 Kupim AUSTIN ali ZASTAVO 1300. Nudim potrošniški kredit do treh milijonov. Ponudbe pošljite na naslov: Sarkan, Begunjska 8, Kranj Prodam ŠKODO komplet ali po delih, v voznem stanju. Snedičeva 2, Kokrica, Kranj 1891 Prodam TRAKTOR PASQUALI z obračalnikom, kosilnico in vozom. Svetelj Janez, Reševa 9, Kranj 1934 Prodam DKVV F 12, 1965, v voznem stanju (neregistriran) in veliko rezervnih delov za 5000 din. Polajnar, Smledniška 95, Kranj, Čirče -H rastje 1935 Pritličje hiše v Kranju, pri nebotičniku, prodam za poslovne PROSTORE. Naslov v oglasnem oddelku. 1912 zaposlitve Zaposlim KV ali PK polagalca parketa in plastičnih mas. PARKE-TARSTVO Florjančič Mirko, Zasavska 24, Kranj 1913 Gostilna v Ljubljani sprejme v redno zaposlitev KV KUHARICO. Hrana in stanovanje v hiši, dohodki 4.500, delo 8-urno, nedelja prosta. Telefon 061-22-640 1914 Zaposlim PK KLJUČAVNIČARJA. Kržišnik Miha, umetno kova-štvo, Predoslje 6, Kranj Iščem VARSTVO za 18-mesečno punčko, dvakrat tedensko v dopoldanskem času v Škofji Loki. Telefon 60-089 1915 Takoj vzamem otroka na dom v VARSTVO. Naslov v oglasnem oddelku. 1916 Iščemo VARSTVO za 7-meseč-nega dojenčka od 20. marca dalje. Mrak, Vrečkova 7, Planina, telefon 26-856 1917 Zaposlim dva KV SLIKOPLE-SKARJA. Jaklič Janez, Bičkova 2, Kranj 1918 Dva zidarska in fasaderska obrtnika iščeta delo. Delamo kvalitetno in hitro. Ponudbe pod »Delo« 1919 stanovanja V prijetnem delu Radovljice oddam SOBO z uporabo kuhinje in sanitarij dvema dekletoma. Pogoj: plačilo za leto dni vnaprej. Cena po dogovoru. Ponudbe pod »Plačilo vnaprej« 1900 Mlad zakonski par išče SOBO in KUHINJO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 1901 Sprejmem SOSTANOVALKO mirno in 'pošteno. Naslov v oglasnem oddelku. 1902 Sprejmem miren zakonski par brez otrok v skupno stanovanje. Ponudbe oddati pod šifro »Ne kadilec in ne alkoholik« 1903 SOBO 4 x 5 m oddam zakoncema brez otrok. Pošljite ponudbe na Glas pod šifro »Predplačilo« 1904 Prodam enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Naslov: »Glas«, Mestni trg 10, Skofja Loka 1905 Iščem SOBO v okolici ali centru Kranja. Ponudbe pod »Samski« 1906 Zamenjam novo dvoinpolsobno (lastniško) STANOVANJE v Škofji Loki za enakega ali podobnega v Kranju. Tel. 61-845 - popoldne Oddam lepo sončno SOBO pošteni mlajši upokojenki ali delavki za pomoč v gospodinjstvu eni osebi. Naslov v oglasnem oddelku 1907 Trosobno STANOVANJE vselji-vo v Kranju prodam. Marenčič Janez, Kranj, Ulica mladinskih brigad 4, telefon 22-044 1908 Zamenjam 4-sobno komfortno STANOVANJE, balkon na morje, Koper — Semedela za dvosobno stanovanje v Kranju, pogoj centralna. Ponudbe pod »Poletje« 1909 posesti Kupim starejšo HIŠO z vrtom ali zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Ponudbe na telefon 25-040 1910 Prodam PARCELO. Godešič 52, Skofja Loka 1911 prireditve OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA. Vabljeni! 1920 Kulturno društvo iz Voklega pri Kranju gostuje s komedijo NAŠI LJUBI OTROCI v režiji Silva Ovsenka, v soboto, 19.3., ob 19.30 v Cerkljah in v nedeljo, 20. 3.., ob 19. uri v Zireh. Prijatelji zabave vabljeni! 1921 Vsako nedeljo ob 17. uri PLES na Kokrici. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni. 1922 PARTIZAN GORENJA VAS priredi v soboto, 19. 3., ob 20. uri VE- , LIKO VESELICO. Igra in poje skupina AMARO. Ljubitelji dobre kapljice in glasbe vabljeni! 1923 KUD HOTAVLJE prireja v nedeljo, 20.3., ob 18. uri PLES. Igra in poje skupina AMARO. Vabljeni! OO ZSMS PODNART prireja vsako soboto ob 19. uri PLES. Igra ansambel ROMB. Vabljeni! 1925 KUD VELESOVO gostuje v soboto, 19. 3. 1977, ob 19.30 pri Sv. Duhu in v nedeljo, 20. 3. 1977, ob 17. uri na Visokem z ljudsko veseloigro MICKI JE TREBA MOŽA. Vabljeni! VSAKO SREDO SVEŽE PURAIMOVO MESO SAMOPOSTREŽBA globus obvestila KRANJČANI! Najnovejša metoda čiščenja PREPROG, TAPISO-MA. Pokličite nas na tel. 22-043, pridemo na dom. Prevzamemo tudi podjetja. 1926 Kdor naroči Tro-set TRIMER, KLINER strugalo in specialni glavnik za striženje po povzetju za 100 dinarjev, dobi TRIMER značko, ki se sicer ne prodaja in je vreden primerek za zbiratelje. Pošljite vaš naslov - TRIMER, p. p. 692, 41001 Zagreb. 1927 INSTALACIJE za centralno kurjavo, vodovod, izdelovanje cistern, kakor tudi druga ključavničarska dela, vam naredi Kleindienst, Brezje 27 1928 Sedaj je * pravi čas za sajenje okrasnih rastlin. Bogato izbiro lepo-tičnega drevja, grmičevja in iglavcev za vrtove, parke in grobove vam nudi DREVESNICA TUŠEK, POD-BREZJE na Gorenjskem. Odprto neprekinjeno — nedelja zaprto. 1929 zahvale Najlepša zahvala dr. Trojar-Avši-čevi za nesebično ljubeznivost, skrb in pomoč v bolezni — hvaležna SIMONA. 1930 Iskrena zahvala dr. Mariji Sajevec in njeni sestri Marjanci za dobrosrčno pomoč in razumevanje ob zdravljenju — hvaležna TADEJA. dežurni veterinarji Od 18. do 25. marca 1977: Teran Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 in 21-798 za občino Kranj; Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Skofja Loka; Plestenjak Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tele-ton 77-828 in 77-863 za občini Jesenice in Radovljica. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno/ Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Alpinistične novice TRIKOT POZIMI Kranjski alpinisti Peter Markih, brata Andrej in Marko Štremfelj ter Nejc Zaplot-nik so 5. in 6. marca opravili prvo zimsko ponovitev smeri Trikot, v K steni Trikota, ki je del Dolgega hrbta. 550 ni visoka smer je ocenjena s Šesto težavnostno stopnjo. Je ena najtežjih smeri v Kamniških Alpah in se lahko primerja z mnogimi ekslremnimi smermi v Julijcih. Že poleti predstavlja trd oreh za vsakega izkušenega alpinista, saj je bila preplezana Sele petkrat. Peter Markič in Andrj fttremfelj sta kljub slabemu vremenu vstopila že v petek ob dvanajstih in napela vrvi do preduha. Potem sta se vrnila v Se nedograjeno kočo na Ledinah, kamor sta prišla Se ostala dva. V soboto so vstopili vsi Štirje. Prvi bivak so si uredili na vrhu »podstavka« in napeli vrvi Se preko prvega <»d najtežjih raztežajev (tu do uporabili tudi edini svedrovec). V nedeljo so preplezali Se tri zelo težke raz-težaje in dokaj neudobno bivakirali (20 cm Široka snežna polička). V ponedeljek pa so ob 14..')(), po IK> urah »garanja« v steni dosegli njen rob. LEPA BERA VZPONOV Zadni tedni zime so alpinistom postregli z zares lepim vremenom. Zato ni čudno, da je bilo v zadnjem času opravljeno kar lepo Število vzponov. Želko Perko in Janez Grohar (oba AO Tržič) sta 6. marca opravila 2. zimsko ponovitev Grape v Škrbino v S steni Velikega vrha. Stena je visoka 250 m, ocena eno mesto IV, ostalo 45 — 50 stopinj eno mesto 70 stopinj. Za smer sta potrebovala tri ure. Filip Bence in Borut Bergant (oba AO Tržič) sta preplezala dve zimski prvenstveni smeri. 16. februarja sta v Begunjščici preplezala Spominsko smer Pavla Janca. Ocena IV, V Al, viSina stene 650 m čas plezanja 7 ur. V Velikem vrhu pa sta 4. marca preplezala Spominsko smer Jožice Dolinar. ViSina stene .'100 m, ocena IV — , 55 stopinj čas plezanja 4 ure in pol. Matej Kranjc in Marija Perčič (oba AO Kranj) sta v soboto 5. marca preplezala S steber Skute (2. zimska ponovitev). Ocena II, viSina stene 500 m. Pri plezanju ju je močno oviral veter. Sestopila sta na Cojzo-vo kočo in naslednji dan opravila prečenje KalSki greben — Kompotela — Z voh A. S. V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustila dobra mama in stara mama Alojzija Hribernik roj. Tavčar Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 19. marca 1977, ob 15.30 izpred hiše žalosti. Žalujoči: sinovi France, Jože, Stane, Oto z družinami in ostalo sorodstvo. Skofja Loka, 17. marca 1977 Dijaški dom v Kranju razpisuje prosto delovno mesto kuhinjske pomočnice za nedoločen čas Poskusno delo traja 1 mesec. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Vlomi v avtomobile V noči na torek, 15. marca, je bilo na Jesenicah vlomljeno v sedem osebnih avtomobilov. Vlomilec je izbiral predvsem zastave 750, vanje nasilno vlomil in brskal med predmeti. Iz petih avtomobilov je odnesel naslednje predmete: avto-radio na kasete znamke Neckerman, aktovko z raznimi načrti, 1000 din, fotografski aparat in vozniško in prometno dovoljenje. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in nenadni izgubi njiše drage in nepozabne mame Marije Košnik se najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za nesebično pomoč, podarjeno cvetje ter izraze sožalja in tolažbe. Prav tako se zahvaljujemo dr. Armeniju za njeno zdravljenje, številnim pevcem s Kokrice za zapete žalostinke, g. župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Ivanka z družino. Kokrica, 14. marca 1977 ZAHVALA Ob izgubi našega očeta, moža, starega očeta, sina, brata in strica Franca Zalaznika se zahvaljujemo dr. Sajovic za pomoč in zdravljenje, župniku za obred, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi poslednji poti. Žalujoči: žena Manca, sin Marjan z družino in sin Štefan z družino ter ostalo sorodstvo. Kranj, 9. marca 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica Pavleta Kalana upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, počastili z vencem in cvetjem ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, kolektivoma IKOS in ISKRA TOZD stikala za izkazano pozornost, duhovščini za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem društva upokojencev za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči: žena Helena, sin Pavle in hčerka Vera z družinama, bratje, sestre z družinami in ostalo sorodstvo. Jama, Breg, Medno, 12. marca 1977 KMETOVALCI! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladišče Kooperacije Kranj, Cesta JLA 1 (bivši Beksel), tel. 21-652 Po konkurenčnih cenah vam nudimo: — brikete za kokoši — krmila za krave molznice — koruzo Izkoristite ugoden nakup! Danes odločitev? Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu bo danes padla pomembna odločitev o tem, kdo se bo poleg Avstrijcev še preselil v skupino C. Zal so se v tem neugodnem položaju znašli tudi naši igralci. Jugoslovani danes namreč igrajo eno najpomembnejših tekem na svetovnem prvenstvu proti reprezentanci Švice. Jugoslovani v tej tekmi morajo zmagati, če si že pred zadnjima dvema tekmama hočejo zagotoviti obstanek v skupini B. Vsak drugačen izid bi možnosti naše reprezentance skrčil na minimum. Jugoslovani namreč v zadnjih dveh tekmah igrajo proti Madžarom in Poljakom. Realno je pričakovati zmago z Madžari in poraz s Poljaki, ki so še lansko sezono nastopali v skupini A. Prav zaradi tega si bodo morali Jugoslovani obstanek zagotoviti v tekmi s Švicarji. Jugoslovani so po treh zelo solidnih nastopih proti Norveški, NDR in deloma tudi Avstriji v naslednjih dveh tekmah razočarali. Najprej so proti poprečni reprezentanci Nizozemske igrali samo neodločeno, naslednji dan pa so izgubili z domačinom, reprezentanco Japonske, čeprav so vse do polovice tekme vodili. Poraz proti Japoncem je bilo pričakovati, saj Japonce bodri več kot 10.000 zvestih domačih navijačev. So pa naši hokejisti razočarali v tekmi z Nizozemci. Res je, da so Nizozemci zaigrali veliko bolje kot na prejšnjih tekmah, vendar si naši igralci vseeno ne bi smeli dovoliti, da so po dokaj visokem vodstvu v začetku druge tretjine (3:1) na koncu komaj osvojili točko. Upajmo, da sta bila ta dva nastopa le trenutna slabost naše reprezentance in da bo že proti Švici zaigrala tako kot zna in seveda tudi zmagala. Sicer pa prvenstvo poteka brez velikih presenečenj. Po porazu Poljske proti NDR sta za prvo mesto ostala samo še dva kandidata. To sta reprezentanca NDR in Japonske, ki bosta v medsebojnem dvoboju odločili, katera bo prihodnje leto nastopala v skupini A. Rezultati: 3. kolo: Nizozemska : Madžarska 2:8, Japonska : Norveška 2:2, 4. kolo: Madžarska : NDR 2:9, Poljska : Norveška 7:3, Švica : Avstrija 10:3, Jugoslavija : Nizozemska 5:5, Japonska : Švica 3:2; 5. kolo: NDR : Poljska 7:1, Nizozemska : Avstrija 4:3, Norveška : Madžarska 8:2, Japonska : Jugoslavija 4:1. Lestvica: Japonska NDR Norveška Poljska Madžarska Jugoslavija Nizozemska Švica Avstrija 54 1 0 22: 9 9 4 4 0030:108 53 11 21:167 430 1 17:14 6 5 2 03 21:284 5 1 1 3 20:24 3 5 113 15:28 3 4 1 03 17:152 5 005 15:34 0 JUGOSLAVIJA : NIZOZEMSKA 5:5(2:0,2:4, 1:1) Strelci za Jugoslavijo: Rudi Hiti, Klemene, F. Zbontar, Gorazd Hiti, M. Jan po 1. Slutnje, da bodo Nizozemci proti Jugoslovanom zaigrali precej bolje kot na prejšnjih tekmah so se uresničile. Jugoslovani so tekmo začeli dobro in povedli z 2:0. Zaradi grobih napak naše obrambe so Nizozemci v drugi tretjini izenačili in v zadnji tudi povedli. Jugoslovanom je točko zagotovil Milan Jan malo pred koncem tekme, potem ko je v drugi tretjini zamenjal Klemenca. JUGOSLAVIJA : JAPONSKA 1:4(1:0, 0:4, 0:0) Strelec za Jugoslavijo: Rudi Hiti Jugoslovani so tekmo proti Japoncem začeli dobro in v prvi tretjini z golom Rudija Hitija povedli. Vse do polovice tekme so bili naši igralci v rahli premoči in bi ob večji spretnosti napadalcev lahko dosegli še nekaj zadetkov. Japonci pa so rabili samo šest minut, da so potek igre spremenili sebi v prid. V tem kratkem času so po napakah naše obrambe dosegli štiri zadetke in tako pokopali vse. upe naših igralcev na morebitno zmago. V zadnji tretjini je bila igra spet izenačena, našim pa poraza ni uspelo oblažiti. - fp JllUIIIIUIIIil 1 L l Industrija gradbenega materiala GRADNJA Žalec Graditelji enodružinskih hišic, vikendov, koristniki peči do 8.000 kalorij POZOR! IGM »GRADNJA« Žalec, proizvajalec kvalitetnih SCHIEDEL dimnikov je pripravila za vas nov izdelek: SCHIEDEL DIMNIK O 13,5 cm ZA PEČI DO 8.000 kalorij z ZUNANJIMI MERAMI 29 X 29 cm Varčujte tudi vi z energijo in sodelujete pri zaščiti našega okolja. Uporabljajte ta naš SCHIEDEL dimnik, ki je prilagojen pečem za vse vrste goriv. Kupite ga lahko v vseh prodajalnah gradbenega materiala. PROIZVODNJA IN PRODAJA IGM »GRADNJA« ŽALEC, Aškerčeva 4 Enota PGM Latkova vas pri Preboldu telefoni: Žalec 710 740, 710 741, 710-719, 710-773 Latkova vas 722-027, 722-078 Novice iz regijskega centra v košarki Doživel Vasaloppet 77 Vsako leto prvo nedeljo v marcu, tako že 54 '•t se prireja na Švedskem najznamenitejši smučarski maraton na svetu Vasaloppet. Kljub 'zredni težavnosti in dolžini proge (86 km), je zanimanje iz leta v leto večje, tako se nas je 'etos zbralo na startu kar 11.791 tekačev, od Jega 700 iz tujine, med njimi tudi sedem iz olovenije. Tržiške športne vesti Pred dnevi bo ae tržiski sankači, člani TVD Partizana Tržič, udeleiili 21. mednarodnega sankaikega tekmovanja za pokal Jesenic, ki je bilo na naravni progi na Planini pod Golico. Ekipno so osvojili prvo mesto. Ker so zmagali te tretjič, so tudi osvojili velik prehodni pokal v trajno last. To je se en velik uspeh tržiških sankačev v zadnjih letih, saj se je tekmovanja udeležilo blizu 60 tekmovalcev in tekmovalk v enoaedih in 14 posadk v dvosedih in to iz Avstrije in najboljši iz Jugoslavije. Nekdanji tržiski in kriški rokometaši, sedanji !^n' ^'Pe Veteranov, so se udeležili mednarodnega rokometnega turnirja v Celovcu. Nastopile so tri ekipe iz Avstrije, ekipa iz ZRN m Tržičani. Tržiski veterani, ki so nastopili y Postavi: Marjan Sitar, Bruno in Franc Teran, Štefan JakSič, Janez Jane, Jože Sitar, Franc Jazbec, Janez Vagner, Franci Dobre, Slavko Teran in Vinko Ješe so premagali vse svoje nasprotnike ter tako brez poraza osvojili več kot sto tisoč starih dinarjev vreden pokal. Tekmovanje je organiziral rokometni klub KAC iz Celovca. Na Kriški gori je bil v organizaciji Planinskega društva Križe drugi tradicionalni Muflonov smuk. Tokrat se ga je udeležilo SO tekmovalcev v treh kategorijah. Med pionirji je zmagal Bukovnik, med mlajšimi člani Maks Pehare in med starejšimi člani Vilibald Planine. Tekmovanje je bilo v lepem sončnem vremenu in je popolnoma uspelo. Člani TVD Parti zana Križe so se pred dnevi zbrali na rednem občnem zboru. Najprej so pregledali delo v preteklem obdobju ter ocenili uspehe in neuspehe svojih članov. Posebno so pohvalili delo in uspehe sekcije za smučarske skoke, ki je v zadnjem času z marljivim delom dosegla dokaj dobre rezultate. V svoj program za nadaljnji dve leti so v veliki meri vključili množičnost in različne TRIM akcije, vse z namenom, da šport v čimvečji meri približajo delovnemu človeku. Izvolili so tudi nov upravni odbor, ki bo sedaj imel 11 članov. Za novega predsednika pa je namesto Ide Ribnikar bil izvoljen Boris Jane. Temeljna telesno kulturna skupnost v Tržiču je te dni poslala vsem osnovnim organizacijam sindikata, krajevnim skupnostim in športnim društvom razpis TRIM občinske lige v rokometu, ki jo bo organizirala skupaj z rokometno sekcijo pri TVD Partizanu. Liga «e bo pričela predvidoma 1. aprila in bo dvakrat tedensko. Prijavnine za posamezne ekipe bodo 200 dinarjev, prijave pa sprejema TTKS do 25. marca. Tudi nogometaši, ki bodo po novih usmeritvah in tekmovalnih sistemih nastopili v rekreacijski ligi Kranj-Tržič se vestno pripravljajo na začetek tekmovanja. Trener Ivanovski je v številnih trening tekmah, ki so jih odigrali, dal Priložnost prav vsem igralcem tako prvega mo-8tva kot mladinske ekipe. V zadnji tekmi so ^ko premagali ekipo Bleda s 3:2 (2:1), pred tem pa Naklo z 2:0. . V organizaciji šahovskega kluba Tržič je °U v začetku meseca že tretji letošnji redni {»eaečni lahovski hitropotezni turnir. Tokrat se ga je udeležilo 20 Sahistov, vendar *i manjkal nobeden boljših. V finalni ■kupini je zmagal Valjavec z 10 točkami. Toliko jih je zbral tudi Skrjanc na drugem ^estu, tretji je bil Franc Borstar 8, četrta 8unona Borštar 7,5, peti Pavel Loc 0,5, *esti Kavar 6,5 in sedmi U zar 5 točk. Končalo se je letošnje občinsko šahovsko prvenstvo, kjer je nastopilo 12 Sahistov. Zmagal J* Valjavec z 9 točkami. 2. je bil Ravnik, 3. mesto pa sta si delila Meglic in Kavar. Pred dnevi se je končalo občinsko prvenstvo v košarki za učence osnovnih šol. 1. mesto je Spojila ekipa OS heroja Grajzerja pred ekipo "S heroja Bračiča in ekipo kriške šole. Komisija za šport in rekreacijo pri krajevni 8*Upno8ti Pristava je organizirala tekmovanje v kegljanju. Nastopilo je 111 tekmovalk in tekmovalcev. Pri članicah je bila 1. Olga Feran, pri ''anih do 40 let Franc Nunar, med člani nad *0 let pa je bil zmagovalec Andrej Nunar. Na Zelenici je bilo smučarsko tekmovanje {•snjarjev, čevljarjev in gumarjev v veleslalomu. Nastopilo je 284 smučarjev in smučark iz ''organizacij združenega dela. Ekipno so imeli J^jveč uspeha tekmovalci Peka in Tria iz Trži-jj- Nastopajoči so se pomerili tudi v kegljanju, ^ajveč uspeha je imela ekipa Industrije usnja z Vrhnike. V veleslalomu so bili najboljši: čla-n>ce do 30 let: DolčiČ (Peko), nad 30 let: Kramar (Peko), člani do 25 let: Meglic (Peko), od 46-35 let: Meglic (Peko), od 36-45 let: Moč-(Trio), nad 45 let: Perko(Trio). J. Kikel Prav gotovo je najbolj svečan in enkraten sam start, saj se vsi tekači hkrati poženo v smučino. Na Startu smo bili tekači razporejeni v štiri skupine, glede na uspeh na Vasa teku v letu 75 in 76. Tako so bili v prvi skupini tisti uvrščeni do 15().mesta in reprezentantje držav, v drugi skupini uvrščeni do tisočega mesta, v tretji skupini uvrščeni do 4000% mesta, ter v četrti skupini vsi ostali. Sam položaj na startu je zelo pomemben za poznejši potek teka. Startno mesto je v ravnini, nato pa se proga po dobrem kilometru hitro zoži in prične vzpenjati, tako imajo tisti spredaj možnost, da uidejo nepopisni gneči, v kateri se znajdejo tekači iz četrte skupine, ki so potem še 20 do 30 km prisiljeni v vseh vzponih na zelo počasno napredovanje. Kasneje se gneča porazgubi, na voljo je štiri do osem smučin in vsak lahko nadaljuje po svojih močeh. Snežne razmere so bile ugodne, saj je bilo na progi meter in pol pršiča, mestoma napihanega, tako je bil sneg nekoliko počasnejši in je zmagovalec sovjetski tekač Ivan Garanin potreboval kar pol ure več, kot zmagovalec leto poprej (4.30:34). 2e na samem startu se zbere več tisoč gledalcev, da vidijo ta dogodek. Tudi kasneje vso dolgo pot od Salena do More, kjer je cilj, so ob progi številni gledalci, ki z vzkliki »heja — heja«! vzpodbujajo vse bolj utrujene tekače. In kako smo tekli mi? Filip Kalan, ki je štartal v prvi skupini, se je ves čas držal vodilne skupine dvajsetih tekačev, žal so mu pred ciljem pošle moči, a je še vedno v odličnem času pritekel na cilj, kjer je bil burno pozdravljen od fledalcev, ki so mu vzklikali kar »Tito, Tito«! 'udi ostali smo vzdržali in dosegli cilj. Skupaj-je doseglo cilj 10.941 udeležencev, med njimi tudi švedski kralj Kari Gustav, ki je dosegel 5708. mesto s časom 8.12:41. Sedem Jugoslovanov se je uvrstilo takole: 112. Kalan 5.02:14, 1708. Munih 6.31:42, 2460. Stupar 6.53:13, 7188. Majcen 8.47:34, 7508. Udir 8.57:59, 7944. Aljan-čič 9.07:44, 9257. Rejc 9.47:07. Udeležba na Vasa teku je dokaj draga stvar, zato nam je bila zdelo dobrodošla pomoč tovarne Elan, Alpine, Exoterma, ZD Kranj, Ilirije, Hoje, Krke, Slo-venijalesa in Ljubljanske banke. .Dr. Udir Milan Strel tudi mladinski prvak SFRJ POPOVA SAPKA - Na smučiičih se je z veleslalomom nadaljevalo letošnje mladinsko državno prvenstvo v alpskih disciplinah. Pri fantih je Ločan Boris Strel ponovil uspeh z evropskega in članskega prvenstva in obračunal z vsemi najboljšimi mladinci. Tako je prvemu mestu v tej disciplini, dodal še drugo v slalomu. Med mladinkami pa se slalomska prvakinja Ljubljančanka Anja Zavad-lav ni dala presenetiti tudi v drugi disciplini, veleslalomu, saj je bila tudi tu najhitrejša. Rezultati — mladinci: 1. Strel (Alpe-tour) 1:28,74, 2. Koželj (Branik) 1:30,82, 3. Kavčič (Olimpija) 1:31,33, 4. Ober-star (Olimpija) 1:32,05, 5. Valič (Alpe-tour) 1:32,36, 10. Kankelj (Železniki) 1:34,56; mladinke: 1. Zavadlav (Olimpija) 1:37,63, 2. Tome 1:38,28, 3. Kolenc (obe Alpetour) 1:39,36, 9. Ferjan (Radovljica) 1:45,26. KANKEKELJ DRUGI NAJHITREJŠI SMUKAČ V skoraj nemogočih snežnih razmerah, ki so bile pogojene Ae s pravim viharjem, se v tem bosanskem smučarskem središču s smukom končalo letošnje državno prvenstvo za mladince in mladinke. V mladinski konkurenci je smuk dobil Branikovec Tone Koželj, medtem ko je drugi oziroma tretji najhitrejši smukač med mladinci Zeleznikar Kankelj oziroma Dušan Pretnar, pri mladinkah pa si je ta naslov prismučala Mariborčanka Maja K oklic. Rezultati - mladinci: 1. Koželj (Branik) 1:28,57, 2. Kankelj (Železniki) 1:32,20, 3. Pretnar 1:32,27, 4. Valič (oba Alpetour) 1:36,95; mladinke: 1. Koklič 1:34,36, 2. Crnko 1:40,96, 3, Klajnšček (vse Branik) 1:44,40; kombinacija — mladinci: 1. Koželj (Branik), 2. Valič (Alpetour), 3. Kankelj (Železniki), mladinke: 1. Kolenc (Alpetour), 2. Lakota (Jesenice). — dh Triglav v polfinalu Ob 18. do 20. marca bo v Beogradu polfinalni turnir v vaterpolu za pokal Jugoslavije. Pomerili se bodo beograjski Partizan, Primorje, KPK, Jug, Jadran iz Herceg Novega in kranjski Triglav. Na izredno močnem turnirju bo tako prvič sodeloval tudi kranjski drugoligaš. Kranjčani ne računajo na uvrstitev v finale, čeprav so veliko trenirali v zimskem bazenu v Kranju, večkrat pa tudi v Ljubljani. Tekmeci so namreč sami prvoligaSi, ki so vsi izredno dobro pripravljeni. Trener kranjskih vaterpolistov Trifko Bandžur je povedal, da si vaterpolisti ne delajo nobenih utvar v zvezi t napredovanjem v finale. »Tekmeci so v tem trenutku močnejši od nas. Zadovoljen bom z dobro igro, ki nam bo trenutno glavno merilo o tem, kako smo delali v zimskem obdobju. Rezultati pa bodo seveda priSli do veljave šele poleti.« Druga polfinalna skupina pa bo igrala na Hvaru. 1 Farčnik Znano je, da članske regijske lige v letu 1977 na Gorenjskem ne bo, ker le-te ni verificirala republiška telesnokulturna skupnost. Kljub temu se pripravlja na košarkarski zvezi predlog, da bi le-ta obstojala in da bi v njej nastopile občinske reprezentance. Regijski center za košarko na Gorenjskem pripravlja predlog, da bi bil večji poudarek na mladinskih reprezentancah in bi le-tem, če bo tekmovalni sistem dopuščal, omogočili nastop na turnirjih za uvrstitev v republiško ligo s pripombo, da sme v republiški ligi nastopiti le en predstavnik ali največ dva z Gorenjske. Vsekakor pa bodo zadnjo besedo imele TKS posameznih občin, ki so predlagane sisteme na Gorenjskem že osvojile in bi bil nesmisel mesec dni pred pričetkom tekmovanj celoten koncept dela ponovno spreminjati. Pod vodstvom profesorja Braneta Dež-mana bo letos prvič zaživela trenerska organizacija pri Centru, ki bo povezovala trenerje občinskih in regijskih reprezentanc. Prva naloga zbora trenerjev bo popis le teh, uvedla se bo članarina, vsak trener pa bo moral na strokovnem seminarju, ki bo organiziran pred prvenstvom, z znanjem pridobiti licenco. Trenerjem brez licence ne bo dovoljeno voditi občinske reprezentance v regijskem prvenstvu v letu 1977. I Odbor za tekmovanje je za leto 1977 že pripravil predlog tekmovalnih sistemov z udeležbo posameznih občinskih reprezentanc. Vsem strokovnim svetom v občinah je bila dana naloga, da morajo v najkrajšem času sporočiti nosilce, ki bodo nastopali v prvenstvu. čni Mladi košarkarji v ŠŠD ne mirujejo Tekmovanja osnovnošolskih ekip v košarki se nadaljujejo. Zaključile so se ekipe starejših pionirk in pionirjev, ki se že pripravljajo za nastop v regijskem prvenstvu, njihova mesta v telovadnicah pa so zasedle ekipe mlajših pionirk in pionirjev. Nova pravila igre, ki so letos prvič uvedena v prvenstvo, omogočajo, da za eno ekipo lahko nastopi neomejeno število igralcev. S tem je dana možnost vodstvom, da lahko vključi večje število mladih in da leti lahko tudi tekmujejo oziroma nastopijo za svojo ekipo. Izidi: telovadnica OS Simon Jenko : Stane Žagar : Lucijan Seljak 31:22 (7:8, 10:2, 14:12), Josip Broz Tito : Stane 2agar 31:39 (10:5, 6:16, 15:18), Simon Jenko : Josip Broz Tito 42:22 (13:6, 14:7, 15:9), Simon Jenko : Lucijan Seljak 29:20(19:4,4:8,6:8); telovadnica OŠ France Prešeren: France Prešeren : Posebna osnovna Sola 22.12 (10:10, 1:0, 11:2), Davorin Jenko : France Prešeren 15:8 (4:2. 8:0, 3:6), Stanko Mlakar : Posebna osnovna šola 33:2 (8:0, 7:0, 18:2), Davorin Jenko : Stanko Mlakar 22:39 (8:10,8:11,6:18). Lestvica mlajši pionirji: S. Mlakar Šenčur 2 2 0 72:24 4 S. Jenko Kranj 2 2 0 71:42 4 S. Žagar Kranj 2 2 0 70:53 4 F. Prešeren Kranj 2 1 1 30:27 3 D. Jenko Cerklje 2 1 1 37:47 3 L. Seljak Kranj 2 0 2 42:60 2 J. B.TitoPredoslje 2 0 2 53:81 2 P os. osn. šola Kranj 2 0 2 22:55 2 V telovadnici osnovne Sole Lucijan Seljak v Kranju pa so nastopili najmlajši pionirji tretjih oz. četrtih razredov. Izidi: Lucijan Seljak : Stanko Mlakar 12:14 (4:8, 6:2, 2:4), Stane Žagar : Stanko Mlakar 10:18 (2:8, ():(i, 8:2), Stane Žagar : France Prešeren 20:0 b.b., Lucijan Seljak : France Prešeren 20:0h.h. Lestvica: S. Mlakar Šenčur L. Seljak Kranj S. Žagar Kranj F. Prešeren Kranj 2 2 0 32:22 4 2 1 1 22:14 3 2 1 1 30:28 3 2 0 2 0:40 0 čm Prvenstvo SFRJ za mlajše pionirje in mladince Triglav premočno prvi LJUBLJANA — Zimski bazen pri Šternu je bil te dni prizorišče, letošnjega državnega plavalnega obračuna za mlajše pionirje in pionirke A v plavanju. V dvodnevnih borbah za letošnje najvišje naslove v državi se je potegovalo 144 mladih plavalcev iz šestnajstih plavalnih kolektivov. V skupnem seštevku točk so bili zdaleč najboljši pionirji kranjskega Triglava, ki so bili prvi tudi v ekipni konkurenci pionirk, pri fantih pa drugi. Med posameznicami sta se izkazali Praprotnikova in Dvoršakova, pri pionirjih pa Jocič in Rus. Skupni vrstni red: 1. Triglav 170, 2. Ljubljana 140, 3. Mladost-OKI 86, pionirji: 1. Ljubljana 91, 2. Triglav 71, 3. Mladost-OKI 60, pionirke: 1. Triglav 99, 2. Ljubljana 49, 3. Jug 28. Rezultati — pionirji: 100 m prsno: 1. Jocič (Triglav) 1:24,01, 100 m hrbtno: 1. Drnač (Ljubljana) 1:15,46, 5. Veličkovič (Triglav) 1:19,63, 100 m delfin: 1. Rus 1:16,58, 4. Jocič (oba Triglav) 1:19.52, 4 x 100 m mešano: 1. Triglav I 5:15,59, 1500 m kravi: 1. Bučar (Ljubljana) 20:00,95, l.Celar (Triglav) 20:21,35, 200 m prsno: 1. Jocič 2:57,91, 5. Cerne 3:13,35, 6. Šali (vsi Triglav) 3:14,05, 200 m hrbtno: 1. Drnač (Ljubljana) 2:40,04, 4. Veličkovič (Triglav) 2:50,76, 200m delfin: 1. Alfirevič (Mladost) 2:44,11, 2. Rus (Triglav) 2:45,63, 200 m mešano: 1. Drnač (Ljubljana) 2:40,22, 2. Jocič (Triglav) 2:47,08, 4 x 100 m kravi: 1. Ljubljana 4:36,66,3. Triglav I 4:50,89; pionirke: 100m prsno: 1. Tisanič (Mladost) 1:23,18, 2. Dvoršak (Triglav) 1:23,29, 100 m hrbtno: 1. Dovršak (Triglav) 1:19,56, 400 m kravi: 1. Košuta (Jug) 5:08,80, 2. Pra-protnik (Triglav) 5:10,71, 100 m delfin: 1. Pra-protnik (Triglav) 1:19,91, 4x lOOm mešano: Triglav I 5.34,96, 2. Triglav II 5:51,95, 800 m kravi: 1. KoSuta (Jug) 10:25,30, 3. Praprotnik (Triglav) 10:41,36, 200 m prsno: 1. Tisanič (Mladost) 2:55,89, 2. Dvoršak 2:57,18 (rekord SRS za ml. pionirke A), 5. Kosirnik 3:14,86, 6. Rakovec (vse Triglav) 3:14,94, 200 m hrbtno: Občinska strelska liga Vodi SD Tone Nadižar Po končanem petem kolu občinske strelske lige Kranj so v vodstvu strelci SD Tone Nadi- 1. Dvoršak 2:48,54, 3. Poljka 2:52,52, 6. Kosirnik (vse Triglav) 3:00,58, 200 m delfin: 1. Praprotnik (Triglav) 2:58,48, 200 m mešano: 1. Tisanič (Mladost) 2:47,04, 5. Rakovec (Triglav) 3:02,15, 4 x 100 m kravi: 1. Ljubljana 4:55,28. 2. Triglav I 5:06,03, 5. Triglav II 5:24,13. NOVI REKORDI BORUTA Beograd — Bazen v našem glavnem mestu je dva dni gostil najboljše mladince Jugoslavije, ki so se borili na prvenstvu SFRJ. Med to elito mladih in obetajočih plavalcev je v vseekipni razvrstitvi zmagalo moštvo beograjske Crvene zvezde, plavalci kranjskega Triglava pa so bili solidni, četrti. Najboljši posameznik prvenstva je bil vsekakor triglavan Borut Petrič, ki je kot za »Salo« postavil kar tri državne in en slovenski rekord. Na 100 m delfin se je spustil prvič pod minuto, izboljšal pa je tudi rekord na 200 m delfin in 100 m kravi. Vseekipni vrstni red: 1. Crvena zvezda 133, 2. Fužinar 129,5, 3. Rudar 99, 4. Triglav 75. Rezultati — mladinci: 100 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 54,16 (rekbrd SFRJ za mladince), 100 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 59,98 (rekord SFRJ za st. mladince in absolutni SRS), 1590 m kravi: 1. Agrcž (Rudar) 17:40,08, 5. D. Petrič (Triglav) 18:14,28, 200 m delfin: 1. B. Petrič 2:07,67 (absolutni rekord SFRJ), 5. D. Petrič (oba Triglav) 2:17,74; mladinke: 100 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 1:12,26, 2. Štembergar 1:20,15, 4. Bradaška (obe Triglav) 1:22,0, 400m kravi: 1. Krstić (Dinamo) 4:38,58, 3. Štembergar (Triglav) 4:54,25, 4 x 400 m mešano: 1. Fužinar 5:01,67, 2. Triglav 5:02,35, 200 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 2:45,79, 2. Štembergar 2:52,44, 4. Bradaška (obe Triglav) 2:57,19, 200 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 2:29,72, 6. Berložnik (Triglav) 2:43,90, 200 m delfin: 1. Krstić (Dinamo) 2:36,46, 2. Štembergar (Triglav) 2:40,70, 4 x 100 m kravi: 1. Crvena zvezda 4:28,64, 3. Triglav 4:38,89. -d h V Planici 180 metrov? Planica je v pričakovanju novega svetovnega rekorda. Danes (petek) se začne uradni del tekmovanja. Najbolj pogumni skakalci sveta se bodo tri dni borili za planiško lovoriko '77. Vsak dan se bo prireditev začela ob 9.30, vsak skakalec pa bo izvedel po tri polete. V končni seštevek se bodo šteli trije najboljši, in sicer po en najboljši iz vsakega tekmovalnega dne. V sredo, ko so potekala zaključna dela na novi velikanki, smo se pogovarjali tudi z vodjo tekmovanja inž. Janezom Goriškom. O letošnji Planici je dejal: »Skakalnica je pripravljena za tridnevni program. Zdaj si želimo predvsem najugodnejše vreme in lahko pričakujemo zanimivo tekmovanje. Ker je tekmovanje v Kanadi odpadlo, se bo število skakalcev najbrž povečalo. Sicer pa je za velikanko dovolj, če jih nastopa vsaj 30, ki so si po kvaliteti precej enaki. Za gledalce bo zanimivejše tekmovanje, če bomo imeli na startu večje število enakovrednih tekmovalcev.« Naši skakalci so v sredo vadili le na 120-metrski skakalnici. Predvidenega treninga oziroma preskušnje na 160-metrski skakalnici ni bilo. Med njimi je bil tudi Norčič, ki se je v ponedeljek vrnil z enomesečne skandinavske skakalne turneje. Pred začetkom tekmovanja na novi Goriškovi velikanki je mladi Kranjčan dejal: »Komaj sem čakal, da sem se spet vrnil v Planico, kjer si želim na letošnji prenovljeni velikanki čim boljšo uvrstitev in izboljšanje jugoslovanskega rekorda. V letošnji zimi sem na številnih mednarodnih tekmovanjih dosegel vrsto odličnih uvrstitev, tako da imam letošnjo sezono ne glede na uvrstitev v Planici za daleč najuspešnejšo v moji športni karieri. V Piknici si želim popraviti le Se spodrsljaj na velikankah, kjer mi je letos ušla dobra uvrstitev na 4. svetovnem prvenstvu v poletih. Z dobrimi poleti na domači skakalnici upam, da bom popravil slab vtis, ki sem ga nekoliko napravil na skakalnici v Vikersundu.« J. Javornik Prvo mesto za Jelovico V Škofji Loki je bilo občinsko sindikalno Šahovsko prvenstvo, kjer je sodelovalo 16 Sahistov iz Štirih sindikalnih podružnic. V ekipni konkurenci je bil vrstni red naslednji: 1". Jelovica, 2. LTH, 3, LM Skofja Loka, 4. Alpina. Istega dne so se pomerili v šahu invalidi z Gorenjske in iz Zasavja. 1. mesto so zasedli Šahisti z Jesenic, pol točke za njimi so zaostali šahisti iz Kranja, 3. pa so bili Skofjeločani. V. Rozman Triglav : Usnjar 3:2 (0:2) Nogometaši Triglava so v dokaj razburljivi igri s težavo premagali nogometaše Usnjarja z Vrhnike. V prvem polčasu so bili gostje boljSi in so zasluženo povedli. Slab sodnik Likozar je dosodil kar štiri enajstmetrovke. Gole za domače so dosegli Bucalo, Jakovac in Eljon. NK Triglav: Hace, Amidžič, Kurtovič. Oce-pek, Šprajcar, Valant, Jakovec, Mrak, K one. Jakara in Eljon. GR Cerkelj. točk Vrstni red: krogov 1. Tone Nadižar I 12954 44 Z. Tabor 12666 38 3. Iztok 12628 34 4. Sava 12562 32 5. Franc Mrak 12274 24 6. Bratstvo-edinstvo 12275 22 7. Tone Nadižar II 11939 15 8. Janko Mlakar 11541 10 9. Tone Nadižar III 11144 6 A. Laknar Zimske športne igre slovenskih železarjev J. Frelihu zlata puščica Občinska strelska zveza Kranj je organizirala letošnje občinsko prvenstvo za zlato puščico. Nastopili so najboljši tekmovalci iz posameznih strelskih družin. Deset strelcev je izpolnilo normo za nastop na republiškem prvenstvu, ki bo 27. marca v Novi Gorici. Občinsko zlato puščico je v hudi borbi osvojil Jure Frelih. Enak rezultat je dosegel tudi Raiko Rozman. Tako je o prvem mestu odločal le dosežek desetih strelov. Vrstni red: 1. Jure Frelih 551, 2. Rajko Rozman 551, 3. Vinko Frelih 549, 4. Marko Plestenjak, 5. Henrik Peternelj, 6. Frane Cerne, 7. Frane Peternel, 8. Alfonz Kern, 9. Bogomir Retelj, 10. Frane Naglic. A. Laknar Murka v vodstvu Na drsališču pod Mežaklo na Jesenicah je bil medklubski turnir v kegljanju na ledu, ki ga je organiziral KK iz Rateč. Med 13 ekipami je zmagala ekipa Murke z Jesenic, 2. je bila Vatrostalna Jesenice, 3. Gradbinec I Jesenice itd. A. K Komisija za šport in rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata Železarne Jesenice je bila preteklo soboto organizatorica zimskih Športnih iger delavcev Slovenskih železarn, ki so potekale v treh športnih disciplinah. 187 tekmovalcev in tekmovalk se je v Kranjski gori pomerilo v veleslalomu, v Ratečah v tekih, v-Savskih jamah nad Jesenicami v sankanju. Po zaključku te lepe špotrne manifestacije delavcev Slovenskih železarn so bili vsi udeleženci enotnega mnenja, da je bilo srečanje resnično odraz množične rekreacijske dejavnosti temeljnih organizacij in organizacij združenega dela v Slovenskih železarnah. V vseh treh disciplinah so bili boljši športniki jeseniške Železarne, ki so zasluženo osvojili večino prvih mest. Rezultati — smučarski teki: moSki nad .'35 let: Janko Kobentar, do .35 let: Tone Džuričič Predtekmovanje končano Tri ekipe so že končale predtekmovanje v občinskem košarkarskem prvenstvu. V X. kolu ekipe Trhlih vej ni bilo na igrišče, Kranj 75 je osvojil dve točki, ker je v podaljšku srečanja ostal le en igralec na igriSču od ekipe Iskre, Triglav pa je brez težav premagal Partizana. Izidi srečanj: Triglav Partizan 59:38 (31:25), Iskra : Kranj 75 0:20 (30:27, 66:66 -78:68), Trhle veje : Beksel 0:20 b. b. (oba Železarna Jesenice), ekipno: 1. Železarna Jesenice, 2. Veriga Lesce, 3. Železarna Store; veleslalom: moški nad 45 let: Jože Kunšič, 35-45 let: Jože Klinar, 25-35 let: Alojz Krauthaker (vsi Železarna Jesenice), do 25 let: Kolar (Železarna Ravne), ekipno: 1. Železarna Jesenice, 2. Železarna Ravne, 3. Veriga Lesce; ženske nad 35 let: Danica Benedik, 25 - 35 let: Olga Pervanja, do 26 let: Metka Grilc (vse Železarna Jesenrce), ekipno: 1. Železarna Jesenice, 2. Železarna Ravne., 3. Železarna Store; sankanje: moški: Drago Doki (Železarna Jesenice), ekipno: 1. Železarna Jesenice, 2. Železarna Ravne, 3. Železarna Štore; ženske: Roža Koselj (Železarna Jesenice), ekipno: 1. Železarna Jesenice, 2. Železarna Ravne. J. R. Lestvica: Triglav Kranj 75 Trhle veje Iskra Beksel Partizan 10 10 10 6 6 6 3 627:531 17 3 460:391 17 7 453:479 12 2 295:316 10 4 220:159 8 5 217:295 7 čm Jutri Bled : Metalac BLED — Jutri bo v telovadnici osnovne šole na Bledu derbi 12. kola II. zvezne odbojkarske lige med Bledom in Metalcem iz Siska. Gostje, ki skupaj s Fužinarjem z Raven in Karlovcem kandidirajo za osvojitev prvega mesta v ligi, nujno potrebujejo prvenstvene točke. Srečanje v jesenskem delu prvenstva je dobil Metalac s 3:1. Domačini, ki na domačem igrišču Se niso okusili grenkobe poraza v letošnjem prvenstvu, se bodo, kot sami trdijo, srčno borili proti močnemu nasprotniku in z zmago skuSali ohraniti tradicijo domaČega terena. H Kauh Pred dnevi je bila v Kranju redna letna skupščina zveze organizacij za tehnično kulturo občine Kranj. Ta organizacija je, nobenega dvoma ni, v kranjski, obči ni najbolj množična. Še posebne razveseljivo pa je dejstvo, da jt med »tehniki« izredno veliko število mladih. Prav tako je tudi organizacij iz leta v leto več. To pa zagotovo predvsem zato, ker kranjska občinska zveza za tehnično kultufo posveča izredno veliko pozornost tudi društvom in sekcijam ter organizacijam ljudske tehnike po odročnejših krajih. Srednjeročni načrt, načrt za delo v prihodnjih letih, je izredno obsežen. Tako je mogoče pričakovati, da se bo v avto moto društva, radio klubf, foto kino klube, društva jamarjev, brodarska društva, aeroklube, astronav-tična in raketarska društva ter druga društva, sekcije in organizacije ljudske tehnike vključilo še več članov, takih, ki bodo pripravljeni aktivno delati. Z vso gotovostjo je v prihodnjih letih na vseh področjih mogoče pričakovati še večje uspehe in dosežke. Tri prizadevne člane organizacij ljudske tehnike smo povprašali o načrtih za prihodnje! H Marjan g Jerala * iz Kranja, zaposlen Ljubljanski banki — podruž- Kranj: »Navdušen .tehnik' sem že več kot dvajset let. Najprej sem aktivno delal v Podnartu, zdaj pa že vrsto let v AMD Kranj. Pred dvema letoma so me izvolili za predsednika občinske zveze organizacij za tehnično kulturo Kranj. Naše delo je, lahko rečem, izredno razvejano. Tudi članov imamo veliko. Potrebno je poudariti, da je naše delo velikega pomena. To v veliki meri velja prav za obrambne priprave in krepitev koncepcije našega splošnega ljudskega odpora. Svoje delo pa seveda skušamo čimbolie usklajevati. Usklajujemo ga z republiško zvezo organizacij za tehnično kulturo, s- posameznimi organizacijami, društvi in sekcijami v občini. Trenutno nas najbolj tarejo finančni problemi. Boljše pa bo moralo biti tudi sodelovanje s posameznimi društvi in med njimi ter mladino. Skratka: delo bo potrebno bolj uskladiti!« Jože i Korošec iz Veleso-vega, zaposlen -pri Cestnem podjetju Kranj: »Predsednik avto moto društva v Cerkljah sem že enajst let. V teh letih smo izredno napredovah. Zdaj imamo že prek 5(X) članov. Uspelo nam je zgraditi tudi svoj dom. Sicer še ni dokončno urejen, a upam, da nam bo to uspelo že v kratkem. Pri gradnji smo žrtvovali veliko prostovoljnih delovnih ur. In še smo jih pripravljeni! Izredno načrtno skrbimo tudi za vzgojo kadrov. Prizadevanja V tej smeri se nam že obrestujejo. Se posebno smo zadovoljni s sodelovanjem s šolami. To sodelovanje bomo v prihodnje še okrepili. Kajti zavedamo se, da je le z vzgojo najmlajših mogoče .okrepiti' naše društvo. V prihodnje želimo pripraviti predvsem več tečajev za tiste, ki imajo doma kmetijsko mehanizacijo. Tako bo sodelovanje s prebivalci z našega področja, ki je že zdaj dobro, še tesnejše.« Inž. Lojze Žibert iz Kranja, organizator proizvodnje v Iskri-Elek-tromeha-niki v Kranju: »Tehnika me je zanimala že od nekdaj. Zato v organizaciji ljudske tehnike sodelujem že domala trideset let. Od leta 1949 aktivno sodelujem v foto kino klubu »Janez Puhar« iz Kranja. Le malo od tistih, ki smo se vanj vključili takrat, je Se živih. Med prvimi člani so bili poleg-mene Še Janez Ma-renčič, Tone Marčan, Mirko Križnar ... V teh letih sem aktivno deloval v republiški, okrajni in občinski zvezi organizacij ljudske tehnike in seveda tudi v klubu. Zdaj sem že deset let tajnik kranjske občinske zveze organizacij LT. Najbolj nas trenutno tare pomanjkanje strokovnega kadra, sodobne opreme in prostorov. Tudi vprašanje financiranja ni rešeno. Samoupravne interesne skupnosti še vedno .mečejo' naloge in obveznosti ena na drugo. Naša prva naloga pa je ustanovitev društva za traktoriste ter tiste, ki imajo kmetijske in gozdarske stroje.« J. Govekar te dni po svetu manjša PORABA NAFTE V primerjavi z letom 1975 so lani v Veliki Britaniji porabili za 1,7 milijona ton surove nafte manj. Namesto 80,7 milijona ton so porabili samo 79 milijonov ton. Povečala pa se je poraba premoga. VEC PREMOGA V ZRN • V Zvezni republiki Nemčiji so lani nakopali devet odstotkov ver rjavega premoga kot leto prej. Nakopali so ga 12.'1,.'1 milijona ton. Največje odjemalke tega premoga po termoelektrarne. Človeštvu grozi žeja Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje človeštvu pomanjkanje pitne vode v prihodnjih petindvajsetih letih, če ne bomo kmalu začeli ravnati bolj pametno z njo. Že danes 1,2 milijarde ljudi na zemlji nima dovolj pitne vode, v sušnih obdobjih pa se to število še zviša. Z nadaljevanjem sedanjega onesnaževanja vode pa lahko pomanjkanje postane prava takastrofa. Sedemdeset odstotkov zemeljske površine je sicer pokrite z vodo, toda rezerve s pitno vodo so mnogo manjše. Kar osemdeset odstotkov pitne vode porabi kmetijstvo za namakanje. Vedno večji porabnik je tudi industrija. Ogromno vode porabijo atomske centrale, veliko pa jo enostavno zapravimo. Ali jo onesnažimo, ali pa odteče v morje in postane zaradi soli nepitna. Trenutno stanje' vodnih rezerv na svetu pa je takole: 95 odstotkov zemeljskih voda je slanih, 4 odstotke pa jih jc zamrznjenih v ledenih gorah, za človeštvo pa ostane en sam odstotek in še s tem ne znamo pametno ravnati. VELIKO ŽRTEV Bukareštan.ski radio je objavil podatke, da je nedavni potres terjal v Romuniji 1541 žrtev. Od tega je v Bukarešti umrlo 1.191 ljudi, v drugih krajih pa 150. Med Žrtvami je. tudi 157 ljudi, ki so umrli v bolnišnicah zaradi hudih ran, ki so jih dobili pri potresu. Ranjenih je bilo okoli 11.000 ljudi. UGRABITELJ V MOSKVO? V sredo nekaj pred sedmo uro je z varšavskega letališča poletelo ugrabljeno letalo španske letalske družbe. Poletelo je proti Torinu in na njem je bilo poleg ugrabitelja in sedmih Članov posadke tudi petnajst potnikov. Ugrabitelj naj bi v Torinu naložil tudi drugo hčerko in potem skupaj s tulci poletel proti Moskvi. Letalo je ugrabitelj Lucinno Porcari ugrabil v Madridu in je potem z njim v nekaj dneh pristal na več evropskih in afriških letališčih. PREMALO VITAMINA Okoli sedem milijonov indonezijskih otrok ima v hrani premalo vitamina A. Posledica je očesna bolezen, ki se pogosto konča s slepoto. V bolnišnic ali je okoli 380.600 obolelih otrok. SKALPELZ LASERJEM Znanstveniki državne univerze v VVa-shingtonu izpopolnjujejo metodo kirurških posegov s snopom laserskih žarkov. Tak skalpel omogoča kirurgu pospešeno delo, hkrati pa zmanjšuje krvavitev. Metoda se bo obnesla zlasti pri zdravljenju opeklin, odstranjevanju odmrlega tkiva in posegih v jetra. Snop laserskih žarkov švigne iz posebne cevi, usmerjen na tkivo pa takoj povzroči strjevanje krvi okrog reza. Skalpel z laserjem so doslej preskušali na živalih. SUHA TEHNOLOGIJA ZA PREDELAVO NAFTE Z namenom, da bi preprečili onesnaževanje rek in jezer, so začeli sovjetski strokovnjaki za predelavo nafte uvajati tako imenovano suho tehnologijo. Do nedavnega je bilo potrebnih za vsako tono predelane nafte H do'K) kubičnih metrov vode, po novem postopku pa zadošča za predelavo tone 140 litrov vode. Tudi v drugih tovarnah, kjer je za proizvodnjo potrebna voda, poskušajo zmanjšati porabo. Uvajajo tako imenovani zaprti krog porabe. Uporabljeno vodo čistijo za novo uporabo Kako v Planico? Letošnja planiška prireditev, poleti na nadi velikanki, bodo nedvomno privabili številne obiskovalce, saj se v lepem vremenu obeta edinstvena prireditev pod Poncami. Medtem ko imajo z velikanko precej dela, saj ji je odjuga pobrala sneg, je ob njej, na parkiriščih, snežna odeja debela tako, da so morali več dni plužiti. Tako kot vedno je na parkiriščih prostora za okoli 2800 osebnih avtomobilov in 400 avtobusov, ki bodo pripeljali v Planico le z nalepkami. Organizatorji so pripravili pla-niški paket, ki je na voljo v gorenjskih turističnih poslovalnicah, v soboto in nedeljo pa ga bodo prodajali tudi pri jeseniški poslovalnici Kompas nasproti železniške postaje. Planiški paket velja za osebne avtomobile 100 dinarjev, za avtobuse pa 900 dinarjev, vozilom z njimi pa so zagotovili nemoten prihod v Planico, kjer bodo lahko parkirali na levi strani ceste proti Tamarju. Vsi tisti pa, ki si paketa ne bodo nabavili, bodo plačali za trikotne nalepke po 10 dinarjev in 20 dinarjev za vstopnico. Vstopnina za vojake in mladino je 10 dinarjev. Vstopnice je najbolje kupiti že prej, kajti v Kranjski gori, kjer bo kontrola, naj ne bi prihajalo do neprijetnih zastojev. Seveda pa bo najbolj neovirano lahko priti v Planico le s planiškim paketom. Vsi vozniki naj bi upoštevali navodila in disciplinirano spoštovali prometni »režim« Planice, kajti posebno v lepem vremenu bo gneča izredna. Kontrole ne bodo dovoljevale nikakršnih izjem in povsem neodgovorno bi bilo vsakršno zaustavljanje in oviranje prometa. Tudi na parkirišču v sami Planici naj bi se dosledno ravnali po navodilih miličnikov, kajti le tako bo še najmanj jeze in negodovanja. Vsi tisti pa, ki nimajo svojih vozil ali pa se nikakor ne nameravajo odpeljati v Planico s svojimi avtomobili, bodo lahko potovali z vlakom do Jesenic in odtod z avtobusi ali pa z avtobusi prek turističnih agencij. D. S. 2iri — Kladivar iz Žirov gradi v Zireh nove proizvodne in poslovne prostore. Graditi so jih začeli v začetku novembra lani in zdaj je že mogoče reči, da bodo zgrajeni v rekordnem času. Predvsem je pri tem treba upoštevati, da je gradbeno podjetje »Sava« z Jesenic kljub izredno neugodnemu terenu vsa svoja dela opravilo do roka. Tudi podjetje TRIMO iz Trebnjega na Dolenjskem je svoja dela dobro opravilo. V teh dneh v Kladivarju pričakujejo še instalaterje. Ob koncu aprila naj bi se žirovski »kovinarji« že začeli seliti v nove prostore, slovesna otvoritev nove proizvodne in poslovne dvorane pa je predvidena za konec poletja. Po preselitvi v nove prostore bodo v Kladivarju začeli prehajati tudi na nove proizvodne programe, ki jih že snujejo/- /g) -Foto: F F. Perdan r Za obiskovalce poskrbljeno Trgovske in gostinske organizacije ter zasebniki iz jeseniške občine ter ostalih občin bodo v Planici pod vznožjem velikanke poskrbeli za primerno preskrbo gledalcev, obiskovalcev prireditve. Prodajali bodo v soboto in v nedeljo. Po njihovem skupnem dogovoru bodo veljale enake cene na vseh prodajnih pultih. Letos se je odločilo za prodajo v Planici rekordno število zasebnih in družbenih gostinskih organizacij, tako da preskrba prav gotovo ne bo zatajila. Upati je tudi, da ob neprimerno več prodajnih pultih ne bo več do zdaj tako običajne, skoraj obupa vredne gneče. D. S. Janez Ivnik predsednik tržiškega IS Tržič — Delegati zborov tržiške občinske skupščine so izvolili novega predsednika in či^ne izvršnega sveta občinske skupščine. Za predsednika izvršnega sveta je bil izvoljen Janez Ivnik, dosedanji podpredsednik izvršnega sveta. Člani izvršnega sveta so postali Bruno Godnov, načelnik oddelka za družbeno planiranje in finance, Miloš Savič, načelnik oddelka za ljudsko obrambo, Albin Plantan, načelnik davčne uprave, Viktor Kralj, ki bo opravljal dolžnost nepoklicno in bo odgovarjal za razvoj samoupravljanja, Jože G ros in Marjan Sarabon, ki sta nepoklicna člana in bosta odgovorna za gospodarstvo in krajevne skupnosti, Andrej Pehare, ki bo prav tako nepoklicni član, odgovoren pa za družbeno samozaščito in Branko Mikulič, novi načelnik oddelka za notranje zadeve. Postopek za kandidiranje enajstega člana, ki bo obenem načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve, še teče. Predsednik izvršnega sveta bo v sodelovanju s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja kandidata predlagal na prihodnji seji občinske skupščine. Člani izvršnega sveta bodo izvolili tudi podpredsednika, ki bosta odgovorna za združeno delo in družbene dejavnosti. V Tržiču so na novo uvedli delovno mesto sekretarja skupščine. Nanj so izvolili Mimico Laintinger, dosedanjega načelnika oddelka za notranje zadeve. — jk Mnenje Pot gorenjske Iskre Ljubljana — Združeno podjetje Iskra sodi med tiste delovne organizacije, ki si smelo utirajo pot na domača in tuja tržišča, ki znajo z ustrezno notranjo organizacijo in drugimi, smotrnimi in gospodarnimi ukrepi ob nenehni skrbi za delavca poskrbeti za zagotovljeni in ekonomsko stabilni jutrišnji dan. Njihovi srednjeročni načrti, izdelani na realnih osnovah, terjajo vso odgovorno aktivnost in zavzetost slehernega zaposlenega. Kako ocenjuje minulo gospodarsko leto gorenjskih organizacij združenega dela Iskre in njihovo nadaljnjo pot generalni direktor združenega podjetja Iskra Jože Hujs? »Gorenjske organizacije združenega dela so vse izpolnile svoje načrte in proizvodne obveznosti; nobena delovna organizacija ni zaključila poslovnega leta z izgubo. Rezultati so zadovoljivi v vseh organizacijah Iskre na Gorenjskem, katere predstavljajo izdaten delež v vsej organizaciji Iskre. Lahko govorimo o temeljiti organski obnovi, smeli profesionalizaciji. Gorenjske delov ne organizacije Iskre, telekomunikacije na Gorenjskem in pri tem računalništvo kot nova dejavnost v Iskri. nosijo precejšnjo odgovornost, njihovi poslovni uspehi so odločilni za poslovni uspeh vse Iskre. Še posebno v srednjeročnem programu razvoja. Gospodarjenje lani je bilo nedvomno boljše in učinkovitejše kot leto poprej, zavedali so se stabilizacije in pri tem ustrezno ukrepali. Zdaj ostaja vprašanje nadaljnje poti vprašanje našega temeljitega razmisleka, kako in koliko smo že uresničili zahteve srednjeročnega programa. Če zaostajamo, je to treba nadoknaditi, je treba pohiteti. Pomembni so ljudje, pomembno je znanje, kar bomo edinole dosegli z nenehnim izobraževanjem ob delu. Mislim, da je prav letošnje leto odločilno v srednjeročnem programu, letos predvsem bo potrebna usmeritev in odločnost. Ovirale nas bodo številne težave, tudi stara miselnost, a^morali bomo naprej. Če smo opravili s stabilizacijo — in uspehi so očitni — moramo zdaj po začrtani poti, ki smo jo skupno sprejeli in za katero smo se skupno odločili. Vsi skupaj smo začrtali skupne cilje, vsaka organizacija združenega dela posebej pa naj bi kar najbolj odgovorno skrbela, da se vse naloge in programi tudi uresničijo.« * * *; * v * * a' * *. , m JDJS.* , JESENIŠKA SUPERIDEJA Koroška Bela — Vsa leta po vojni krajanom Javornika in Koroške Bele nikakor ni uspelo, da bi dobili spodobni otroški vrtec. Bilo je1 lokacijskih idej za cel koš, denarja pa od nikoder. Nazadnje so divje povzdignili svoj glas in rekli, da so edini v občini, ki za vrtec niso dobili še niti ficka. Lani se je premaknilo, za šolo naj bi stal, lep in drag Marlesov lepotec, sedemsto starih milijonov vreden. A kaj, ko je jeseniška bistroumnost hudo dvomljiva stvar, od nekod se je vzel nek sila moder nasvet, da bi bil dolgo pričakovani vrtec rajši kar v nadzidavi tik poleg Zarjinega bifeja na Beli, ob glavni cesti. Skromnejši, a kaj hočeš, kosti bi pa na Beli le obirali... Krajani so bili najprej osupli, nato so se krohotali, nazadnje se niso več vzdržali besa. Zarjin bifejček, Pr tazadnmu groš imenovan, je edina gostilna na Beli in zato dobro obiskana. Veselja ob kupicah razumljivo ne zmanjka in tudj blagozvočnih narodnih in ponarodelih ne, zato bi imeli otroci kaj videti in slišati. Igrali naj bi se najbrž kar pred Pr tazadnmu grošam, na parkirišču ali na cesti, ob spremljavi zategnjeno radostnih pesmi vseh tistih, ki so pognali zadnji groš. Koroška Bela — Nameravana jeseniška združitev gostinstva in otroškega varstva ... Ta jeseniška super ideja pa enostavno ni vzdržala, kljub vsej svoji pronicljivosti in tehtnosti. Otroci bodo sicer prikrajšani za pristni, kar najbolj neposredni živi stik z OHoljem in za nazorni glasbeni pouk, a bodo že znali poiskati zadovoljstvo tudi v mirnejši igri odmaknjenih peskov-nikov in igrišč. Ze fes, da so krajani Bele včasih trdi in trmoglavi, vendar za vsako bedasto idejo le nimajo pričakovanega zanimanja ...