dohodki v ^ šolstvu še , urejeni. Mor- je tu in tam , zato pojavlja posebnost l^liki posebnega liravanja, kot na „er ta, da bi ne- I (po posebnem ^¡niku seveda) imel kakšnih I starih tisoča- I na mesec in fhu še kak po- len gibljivi del. niso navsezad- , razmere v na- li gospodarstvu, f ni takih plač, I nekoliko po- aie? CELJSKA OBČINSKA SKUPŠČINA JE DALA OBRT NA REŠETO. ŠTUDIJA O PERSPEKT5VNEM RAZVOJU OBRTI NA OBMOČJU OBČINE CELJE JE OSNOVA ZA BOLJ NAČRTEN RAZVOJ TE DEJAVNOSTL • Dovolj se je ozreti po obrtnih lokalih, zastarelih strojih v njih in na orodje, pa je slika o stanju v obrti popolna: Obrt caplja za ostalimi gospodarskimi dejavnostmi. • Vrednost aktivnih osnovnih sredstev na zaposlenega je v celjski drubeni obrti za 42,5 odstotka nižja kot v republiki, vrednost delovnih orodij pa za 42,9 odstotka. • Razvita obrt ne bo koristila samo Celja- nom, kajti kvalitetne usluge različnih obrtnih strok iščejo v razvitejši sredini tudi številni naročniki iz okolice. • Ali je bil zasebni sektor obrti dovolj stimuliran za vlaganja lastnega kapitala oz. bančnih kreditov v razširjeno reprodukcijo? Od- govor: nikakor. Zato je občinska skupščina Celje na osnovi študije sprejela tudi predlog, da se v bančno politiko kreditiranja vključi tudi zasebno obrt in se jo prek internih pravi! bank uredi tako, da bi bil omogočen razvoj deficitarnih dejavnosti, predvsem pa tistim strokam, v katerih bo tudi v perspektivi pre- vladavalo osebno delo. • Novi lokali, modernejše metode poslo- vanja in sodobnejši tehnološki postopki. Krivi(''.no bi bilo trditi, da o obrti v predstavniškem orga- nu obôine in v pristojnih sve- tih vsa leta sem ni bUo raz- prave. Pač, veliko je bilo ugotavljanja in tu in tam par- ciarnüi rešitev, še več pa naj- različnejših predlogov. Toda obrt v celjski občini se je razvijala daleč prepKJčasi, da bi dohitela življenjske po- trebe. Tako družbeni obrtni obrati kot zasebniki niso ime- li pred seboj čvrste orienta- cije in opore za takšne ali drugačne ukrepe. Ob vsem tem se ni čuditi ugotovit^fi v uvodu, ki govori o slabem materialnem stanju obrti družbenega sektx>rje. S privatao ni nič bolje, zakaj na ta sektor doslej ni bilo na voljo družbenih sredfîtiv, pa tudi nestabilnost pi-edpi- sov ni dajala zasebniku kakš- ne večje volje za vlagan,je lastnih prihrankov v razšir- jeno reprodukcijo. Zaradi premalo razvite obr- ti, zlasti še uslužnostne, trpi Jo usluge potrošnikom, ki jih je zmerom več, razen tega pa prepočasen razmah v tej gospodarski panogi onemogo ča zaposlitev proste delovne sile. (Dalje na 6. strani) |je, 22. oktobra 19fi9 — Številka 42 — Leto XXIII — Cena 60 par WLE JERŠIN - Igrati je začel kot amater pred tridesetimi leti Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Med vojno je kot partizan )dil v Bariju tuф dramsko skupino in z njo gostoval po naših ^ah in bolnišnicah. Po vojni je pomagal pri obnovitvi Šentjakob- ega gledališča, leta 1951 pa opravil avdicijo za poklicnega igralca, ta 1953 je bil z odločbo tedanjega ministrstva za kulturo dodeljen Celje, kjer je še danes član Slovenskega ljudskega gledališča. Ljubljani je odigral okoli 200 vlog, v Celju pa v šestnajstih sezo- ih okoli 130. Vsega skupaj je imel nekaj čez 4000 nastopov! Raz- ivor z igralcem Pavletom Jeršinom preberite na 6. strani. Foto: TONE VRABL MITJA GORJUP V CELJU v tem meseou obiskujejo člani predsedstva Republiške konference Zveze mladine Slovenije vse občin^e orga- nizacije ZM v Sloveniji. Na- men obiska je razgovor o delu v aktivih in v sami ob- čini in razgovor z mladimi ljudmi. Včeraj je Celje obiskala republiška mladinska delega- cija, ki ,)o je vodil predsed- nik predsedstva RK ZMS Mitja Gor,|up. Gostje so bili dopoldne T mladinskih aktivih Šole za zdravstvene delavce in tovar- ni EMO, opoldne so se ude- ležili seje občinskega politič- nega aktiva, popoldne pa je bala seja širšega mladinskega političnega aktiva, katere so se udeležili člani predsed- stva občinske konference ZMS ter predsedniki nekate- rih aktivov ZM v občini. Vsepovsod so bili razgovo- ri zelo plodni in mladi upa- jo, da jih bo predsedstvo RK ZMS organiziralo še reč- krai. VREME OD 23. OKTOBRA DO 2. NOVEMBRA Nekako od 24. oktob- ra dalje nestalno s po- gostnimi padavinami in ohladitvijo zlasti med 27. in 30. oktobrom. Dr. V. M. FRANCEK FRAKELJ Mej duš, to je pa nerodno. Nostradamus т stoletni pratiki, M bo ▼ kratkem izšla, napovedujejo rumeno nevarnost, tile Rusi se pa gre- do s Kitajci redakciji za hrbtom pogrovarjati o ureditvi obmejnih vprašanj... MOPEDIST NA LEVO Proti Dr ami j am se Je peljal mopedist MIRKO MEŽNARIC, 55, ìb Druš- kovca, ko ga je v Šent- jurju prehiteval z oseb- nim avtomobilom IVAN KOPRIVŠEK, 34, iz Gori- čice. Ko sta bila vzpored- na, je mopedist zapeljal na levo in trčil v avto- mobil. Mopedist ni naka- zal spremembe smeri. Do- bil je lažje poškodbe. Skoda na vozilih je za 1500 dinarjev. BREZ IZPITA Proti Šoštanju je vozil brez vozniškega dovolje- nja * osebnim avtomobi- lom JANEZ MAZE, 21, iz Topolščice. V Metle- čah ga je na ovinku za- neslo na rob ceste zaradi neprimerne hitrosti. Zadel Je MILENO NOVAK, 14, iz Metleč, ki je šla peš po levi strani ceste. Zlo- mil ji je nogo v gležnju. VOZNIK PODLEGEL Vozaiik osebnega avto- mobila BRANE ZORKO, z Ojstra je peljal iz Zi- danega mostu proti Rim- skim Toplicam. V Veli- kem širju Je zaradi ne- primerne hitrosti zavozil v obcestno škarpo, od ko- der ga je odbilo in obr- nilo avtomobil nazaj. Vo- znika je vrglo iz avtomo- bila na cesto, kjer je ob- ležal mrtev. Tudi sopot- nik MARJAN CRT iz Trbovelj je padel iz vo- zila in se teže poškodo- val. Tretji potnik BRANE MATKO pa se je laže poškodoval. Škode na vo- zilu je za 40.000 dinarjev. SEM TER TJA MIHAEL ŠEKAR, 58, je hodil proti Celju sem ter tja Po Cesti v Laško. Za njim je pripeljal z oseb- nim avtomobilom JANEZ JENKO, 40, iz Ljubljane, ki se je hotel pešcu iz- ogniti, vendar ni mogel preprečiti trčenja. Pri padcu je bil pešec laže poškodovan. OTROK PRED AVTOMOBIL Voznik osebnega avto- mobüa FRANC ARLIÓ, 27, iz Šentjurja je vozil od Pošte proti gostišču Bo- horc v Šentjurju, ko je nenadoma pritekel pred vozilo triletni JTJEIJ SKORJANC. Otroka so prepeljali v celjsko bol- nišnico, kjer so ugotovili, da je dobil težje poškod- be. UMRL V BOLNI- ŠNICI Voznica osebnega avto- mobila LJUDMILA ZAGO- ŽEN, 29, iz Celja je z osebnim avtomobilom pe- ljala iz Šempetra proti Žalcu, ko je s stranske ceste nenadoma pripeljal pred vozilo, ne da bi se prepričal,-če je cesta pro- sta kolesar IVAN POD- PECAN, 64, iz Žalca. Pri trčenju je dobil kolesar tako hude pcškodbe, da je v bolnici podlegel. Poško- dovana je tudi voznica. Na avtomobilu je škode za 6.000 dinarjev. TRČENJE PRED BOLNIŠNICO v zgodnjih jutranjih urah je voznik osebnega avtomobila RAJMUND JA- GODIC vozil po Kersniko- vi ulici v Celju, ko je iz neprednostne Oblakove vili- ce pripeljal v križišče in tako izsiljeval prednost voznik osebnega avtomobi- la ZVONE DRAGAN. Pri silovitem trčenju se je drugi avtomobil dvakrat prevrnil in obstal na stre- hi. V Jagodičevem avto- mobilu je bil hudo poško- dovan IVAN VRANČIĆ, lažje F>oekodbe pa je dobUa njegova žena STANA URA- NIč. V prevmjenem avto- mobilu sta bili hudo poško- lovani MARIJA SENIČAR, CARMEN DRAGAN, laž- je pa BREDA SALOBIR, ZVONE DRAGAN in STA- NE SENIČAR. ZALETEL SE JE V HIŠO Mopedist FRANC SAJE- VIC, iz Slane se je na cesti III. reda Celje — Ljubečna zaletel v vogal stanovanjske hiše štev. 137 v Trnovi j ah. Zaradi poš- kodb je obležal nezaves- ten. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. NEPREVIDEN KOLESAR Po Mariborski cesti v Celju se je proti mestu peljal kolesar DŽEMAL SALIA, 31; iz Celja ter nenadoma, ne da bi na- kazal spremembo smeri zapeljal na levo. Za njim je pripeljal in ga prehi- teval z osebnim avtomo- büom dr. ALOJZ ROJ- NЖ iz Celja. Kolesar je dobU lažje poškodbe. KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMANDIR POSTA. JE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL ROČNI VOZIČKI Dne 10. oktobra ob 11.35 je z ročnim vozičkom preč- kal cesto v Dobriši vasi Anton Šotar, 68, iz Dobriše vasi in sicer tik pred osebnim avtomobilom CE-53-70, kate- rega je vozil Franc Sorčan, 21, iz Rakovelj v smeri proti Žalcu. Voznik osebnega av- tomobila je moral zapeljati s ceste in se tako laže F>oško- doval, voznik ročnega vozič- ka pa je dajal videz osebe, ki slabo vidi in je dobil hu- de poškodbe po glavi. Druga taka nesreča se je pripetila istega dne v škof j i vasi; okoli 19. ure je Anton Premšek, 61, iz škofje vasi peljal ročni voziček po desni strani vozišča proti Celju. Voziček ni bil osvetljen. Za njim je pripeljal mopedist CE-62-1-8 Ivan Selčan, 21, iz Dola pod Gojko s sopotnico Bromhildo Majden. čeprav je mopedist imel luč, neosvetlje- nega ročnega vozička ni pra- vočasno opazil. Po izjavi mo- pedista je tik pred trčenjem pripeljal nasproti neki oseb- ni avtomobil, ki ni zasenčil luči in ga zaslepil. Tako je prišlo do trčenja, pri kate- rem je voznika ročnega vo- zička zbilo s ceste v jarek, kjer je obležal z zlomljeno nogo in poškodbami po glavi, voznika mojieda in sopotnico pa je vrglo po cestišču in sta bila le laže poškodovana; ško- da na vozilih znaša okoli 750,00 din. Zakonska določila, ki so predpisana za vozila nasploh, veljajo tudi za ročne vozičke (izjema so le vozički za otro- ke in invalidski — ki nima- jo pc^onskega motorja). Za- to je nujno, da se tudi z ročnimi vozički vozi ob skraj- nem desnem robu cestišča. Ta vozila morajo biti ponoči od prvega somraka do popol- ne zdanitve in ob dneh slabe vidljivosti — v megli — os- vetljena s tako lučjo, da je vidna s prednje in zadnje smeri. Ne zadostuje žepna svetilka — baterija. Na sploš- no je ugotovljeno, da so voai- niki teh ročnih vozil skrajno neprevidni v prometu. Posle- dica pa so pirometne nesre- če, v katerih so prav vocmiki ročnih vozičkov najbolj iav- postavljeni. Ker so pogosto udeleženi v tovrstnih nesrečah otroci in starejše slabotne osebe, bi bilo prav, da se najbolj pro- metnih cest izogibajo, ker se v številnem prometu ne znaj- dejo. Jože feipruh, 26, Solčava, pri dviganju težkega bremena si je poškodoval hrbtenico; Vinko Klepej, 41, Obrežje, pri padcu si je poškodoval levo zapestje; Jože Marcius, 22, Celje, s .kladivom si je poškodoval levo roko, štci- ka Gosak, 26 šenovo, poško- dovala si je desno koleno; Terezija Vinter, 23, Boš tanj, poškodovaJa si je levo roko; Ivan Naraks, 23, Dobrove, pni delu je padel in si po- škodoval medenico; Zvone Varjačič, 22, štore, pri de- lu si je poškodoval desno roko; Marija Pliberšek, 29, Gabrovlje pri Konjicah, žele- ao ji je padilo na desno no- go; Drago Potočnik, 17, Ce- lje. pri delu si je poškodo- val prste desne roke; Tone Strmičnik, 28, Plešivec, v ja- mi si je i>oškodoval desno stegno. Franc Kovačič, 28, Penovlje, pri delu si je po- škodoval levo roko, Majda Drnovšek, 21, Vransko, po- škodovala si je prst desne roke; lido Brezovnik, 18, Flo- rijan, kamen mu je poško- doval desno roko; .^tlojz Fii her, 25, Dolga gora, opeka mu je poškodovala desno stopalo; Edo Turnšek, 31, Celje, poškodovan levi mezi- nec; Ivan Zamernik, 21, Sla- tina, s kladivom si je poško- doval prst desne roke; Mi- lan Markus, 22, Štore, poško- doval sd je prste desne ro- ke; Maks Rožič, 41, Padež- ki vrh, poškodoval si je des- no roko; Martin НогЈзк 24, Kladje, padel in si poško- doval desno stopalo; Jože Oset, 27, Krajnčdca, na oir- kularki si je poškodoval des- no roko; Leopold Žolgcr, 18, Laško, porezal se je po des- ni roki; Hasam Mustafič, 21, Radmirje, poškodoval sd je desno roko; TTermina Klo- var, 30, Tmovlje, stroj ji je {wskodovai levo roko; Bran. ko Mutec, 20, Leveč, orodje mu je poškodovalo desno podlaht; Stane Dermol 31, Lokovica, v rudniku si je poškodoval desni komolec; I Rudi Vranjek, 32, Celje, v jami si je poškodoval levo roko; Emilije Pikelj, 22 Ce- lje, valji so ga stisnili za le- vo roko in Martin Lužar, 60 pri premikanju vagonov Bi je poškodoval desno roko. c:elje Poročilo se je 8 parov laško Stanislav Pašnik, kovino- strugar, Debro in Ljudmila Žikovšek, poljedelka, Ojstro. UUBNO OB SAVINJI Ciril Kralj, študent veteri- ne, 24, Frančiška Skok, 23, ucitéljica, oba iz Ljubnega; Ivan Zagradišnik, 22, delavec. Gornji grad in Ana Lipovd, 20, delavka, Savina; Franc štraser, 25, delavec, Koper in Antonija Bezovšek, delav- ka, 18, Radmirje; Franc Pod- lesnik, 25, delavec. Ter in Marija Plešnik, 18, kmetoval- ka, Savina; Anton Detmar, 29, rudar in Ana Ročnik, 31, delavka, oba iz Savine; Jo- žef Jezemik, 64, upokojenec in Frančiška Grudnik, 48, kmetovalka, oba iz Savine. MOZIRJE Martin Žerjav, 23 in Kata- rina Drobič, 17, oba iz Jese- nic. SIX)VENSKE KONJICE Anton Krivec, 22. Lipa pri Frankolovem in Nada Rošer, 19, Ljubnica pri Vitanju. ŠENJUR PRI CELJU Mihael Završek, 70, kme- tovalec Jelce in Monika Hva- leč, 49, poljedelka, Veliki Okič; Franc Jesih, 30, kme- tovalec, Male Grahovše in Marija Pančič, 30, poljedelka, Slatuia pri Ponikvi. ŽALEC Јапег Zaje, 31, Vir in .^ni- ca Kovač, 21, Zabukovica; Jurij Potočnik, 33, in Ana Marija Kapelaro, 26, oba iz Šempetra; Alojz Pišek, 22, Matke in Marija Weichardt, 17, Ojstriška vas. ceije 29 dečkov in 20 deklic ljubno ob savinji 1 deček slovenske konjice 2 deklici šentjur pri cei^u 1 deček šmarje pri jelšah 2 deklici CEIJE Franc Bercko, 56, Sp. Sečo- vo; Marija Berk, 70, Celje; Jože Poiane, 58, Tevče; Sen- ta Šinkovic, 66, Celje; Anto- j nija Komplet, 71, Celje; Ma- ' rija Gregorčič, 74, Celje; ja- než Fine, 62, Celje; Franc Bo- gataj, 65, Celje; Avrelija Oroszy, 86, Celje; Ivana Moč- nik, 67, Arclin; Marija Zu- pane, 78, Jaogče in Franc Moškon, 55, šoštajij. LAŠKO Amalija Mlakar, roj. 0.> steršek, 69, druž. upokojen- ka, Pečovnik; Marija Žlegel, roj. Berdnik, 79, gospodinja. Brezno. LJUBNO OB SAVINJI Janez Zaje, 61, kmetovalec, ! Juvanje; Fr^nc Zamrnik, 63, j kmetovalec, Primož- pri Ljub- | nem. i MOZIRJE I Mohor Mikek, 72, kmet, Le- j pa njiva. SLOVENSKE KONJICE | Janez Bukovnik, 79, Rada- j na vas pri Zrečah; Frančiška I Turk, 75, Pusti vrh, Špitalič in Jože Jurše, 77, Stare sle- mene. ŠENTJUR PRI CEL.1U Julijana Oros, 77, kmetoval- ka, Vrbno. Ui-šula Cater, 88, preužitkarica, čmolica; Mar- tin Hajnšek, 66, kmetovalec, Podgorje; Antonija Prah, 76, gospodinja, Stopče; Terezija Lah, 77, preužitkarica, Dobje pri Lisičnem in Jožefa Jager, 83, preužitkarica, Goričica. ŠMARJE PRI JELŠAH Ana Jutriša, roj. Mikša, 80, Ceste; Marija Vrečko, roj. Šamec, 58, Moòle in Antonija Kočar, roj. Öokl, 68, Bukov- je v Babni gori. Ž.\LEC Ivan Šalej, 84, preužitkar, Drešinja vas; Alojzija Zaje, roj. Hra&tovec, 57, gospodi- nja, Zaplanina; Dora Svetel, 76, upokojenka, Celje; Anton Kožuh, 57, soc. podpiranec, Jelšingrad; Filip Mošnik, 69, kmet, Ceplje; Janez Leskov- šek, 74, kmet, Okrog pri Po- nikvi pri Grobednem; Fran- čišek Glušič, 34, trg. pomoč- nik, Petrovče. Pretekli teden pred kazenskim senatom sodišča v Celju Andrej Gorenjak, 21-letni samski öevljaar 1и Boharine pri 2irečah, v priporu, je bil pred senatom, ki predsedoval sodnik Tanko, sipoiznan za ' da je letos 16. junija ¿S ne poskušal vlomiti v nico Društva upokojenci Konjicah, pri čemer ^ i ga zasačili otroci in •( gel izvršiti velike tatving,'*''' Ije, da je v noči na 26 j vzel v Zrečah iz Izletnik ' ga avtobusa razne stvari i šoferja in sprevodniú^ ! vrednosti 427 dinarjev ' končno, da je letos 26. aw sta vlomil v garažo vanjskega podjetja v cah ter odpeljal 2000 ^ vredni moped in še manjših predmetov. Obsot je bil na enotno kazen ^ ga leta zapora. Obtože^ mora ostati v priporu ! pravnomočne sodbe Zlatko Žilič, 29-letni s^ ski zidar iz Nove Bile^ Hrvaškem, se je zago\'ai| zaradi poskušaneoja posdistT Septembra 1967 se je po ц cani kinopredstavi v Rogaa Slatini pridružil mlađeg proti njeni wlji, jo na ces¡ v Ratanski vosi nas.iilix) q^ vlekel na travnik in jo ^ gel na tla, da bi jo ргц k spolnemu občevanju, jjj padenki pa se je po ц šem ruvanju posrečilo od¿ gati od nasilneža, ki tako ü mogel doseči svojega патец Obtoženec je zjanikal vsako zvezo s tem dejanjem. Soj šče pa se je na podlagi vs^ izvedenih dokazov prepričal o žiličevi krivdi in ga obso dilo na 8 mesecev zapoi^ Ostati mora v priporu 4 pravnomočnosti sodbe. Pavle Dečman, 25 letni samski brezposelni želea strugar iz Celja, v рпрогц je bil spoznan za kriveji dveh velikih tatvin, ene tat vine in enega hudega kazi vega dejanja zoper sploša varnost z ogrožanjem java ga prometa na cesti. 4. ol bobra 1967 je vlomil v c^ ski cinkarni v garderobi omarico Antona Vivoda - k mu odnesel zlat prstan i: nekaj denarja v skupi vrednosti 340 dinarjev, oj pričetfcu leta 1968 je pm tam vdrl v prav takšno oms rico Alojza Kodriča in vzel ' ves denar ter 20 listov a malico v skupni vrednosti 146 dinarjev. 5. marca IM je vlomil v enako omarico Franca Rebernika ter poba 260 dinarjev in končno 6. ja- lija letos je vozil opoldne osebni avto po Pokopališfc cesti tako neprevidno in № primemo hitro, da ga je a neslo na levo stran, kjer 'j trčil v nasproti vozeči osé ná avto Vinka Kremžarja, I je dobil pri tem hudo^ I» škodbo in je na Kremžarjf vem avtu škode za okoli de set tisoč dinarjev. Dečmaa» je sodnik za prekrške v If tih 1967 in 1968 kaznoval nit manj kot 15 krat, ker se 'f vozil z motornim voziloß brez vozniškega dovoljenji enkrat zara.di TOžnje vplivom alkohola in enkri» zaradi prekrška po zakoif o nošenju orožja. Zoper mana pa še tudi teče P^* sodniku za prekrške post^ pek v zvbtA z drugo proiní'' no nesrečo, pri kateri se^ Dečman v posesti tujega P* nega lista izdajal za Kolet? Stojanova. Obtoženec je ^ že v mlajših letih za^ vlomov nekaj let v vzgoji zavodih in poboljševalnem df mu v Radečah, od koder ? kar štirikrat pobegnil. okrožnem sodišču v Marii"^ tu Je bil Dečman obsoj«^ pred štirimi leti na leto ^ zapor zairadá šestih vloin*'' in tatvin in lani pri ob^ Bkem sodišču v Celju na V^ drugi mesec zapora, pogoJ'* ra dve leti, zaradi prometu ga delikta. Obtoženec Јв \ vel kot mladenič v rev^ razmerah in pogosto v r manjkanju v številni dni^ Večino gKxmjih dejanj je ^ znal. Upoštevajoč vse usti^ ne okoliščine je sodišče ij zmovalo Dečmana na eno to in šest mesecev z^P® KOMEMORACIJE občinski odbor ZZB bo tudi ob letoš- ^oi dnevu mrtvih pri- '^vil številne komemora- V Celju bo osrednja .j,niemoracija v petek, 31. jgga meseca pri grobnici ijjjfOilnili herojev na Slan- jjovem trsu (ob 11. uri), ^ občinskih zaporih (Sta- jj pisker ob 12. uri) in -fi (Jrobnici padlih bor. Jgv nä Golovcu (ob 16. gri)- pía Šlandrovem trgu in ^ Starem piskru bo pri- pjavilii program mladina jeljskih srednjih šol ob jodelovanju s pihalno jodb^ tovarne EMO. Na golovcu prireja komemo- jacijo združenje borcev liOV »Franja Vrunča« ob sodelovanju učencev hu- ¿injske in IV. osnovne Jole. Tudi tu bo sodelo- vala godba na pihala iz tovarne EMO. Istega dne, to je 31. tega meseca, bo občinski odbor ZZB NOV Celje pripravil spominske svečanosti ob grobnici talcev v Frankolovem, na mestnem pokopališču in ob grobu prvoborke Her- mine Seničar. Delegacija pa se bo udeležila tudi komemoraci,ie 1. novemb- ra v Gradcu. Kot vsako leto na dan mrtvih bodo tudi letos terenske organizacije sku- paj z mladino uredile grobove in spominska obeležja; na Šlandrovem trgu in na Golovcu bo okolje uredilo Vrtnarstvo Medlog, grobnico borcev na mestnem pokopališču pa pogrebni zavod. Občinski odbor ZZB NOV v Celju pa bo 1. no- k spomeniku obešenih talcev v Frankolovem. Slovesnost bo ob desetih vembra položil tudi vence dopoldne. dhr DOMICILNI ODBOR Na zadnji seji borcev II. drupe odredov s štajerskega področja so razpravljali o de- lu iniciativnega odbora za mi- nulo proslavo 25-]etnice te partizanske enote in imeno- vali novi odbor, ki ga bo vodil Stane Mavrič. Poleg pri- kazanega barvnega dokumen- tarnega filma o proslavi 1967 v Ceè-ju je bil na dnevnem redu tudi program novega odbora v prihodnosti. Predsednik prejšnjega ini- ciativnega odbora Franc Roj- šek — Jaka se ^je pohvalno izrazil o razumevanju občin- ske skupščine, ki je poleg občinske skupščine v Mostah v Ljubljani podelila II. gru- pi odredov domicilno listino. Dejal je tudi, da so taborni- škemu odredu Otok podelili prapor s spominskim trakom in poskrbeli za nove značke. Taborniki, ki so svoj odred preimenovali v odred II. grupe odredov, so prehodili 400 kilometrov poti in obi- skali kraje, povezane z boji in bivanjem partizanske eno- te. Na seji so med drugim predlagali, naj bi na Dobrov- Ijah, kjer je bila ena naj- težjih bitk, 7. novembra pri- pravili spominsko svečanost, prihodnje leto pa postavili ali spominsko obeležje ali kulturno prosvetni dom z enorazredno osnovno šolo in manjšo trgovino, s čimer bi se oddolžili tamkajšnjemu prebivalstvu. Novi odbor bo sodeloval z domicilnim odborom v Mo- stah, prirejal spominska sre- čanja borcev II. grupe ter se zavzemal za prenašanje tradicij NOV na mlajši rod. Zbirali bodo tudi gradivo za dopolnitev knjige o tej eno- ti. Na seji so tudi predlaga, li, naj bi pri republiškem združenju ZZB NOV ustano- vili koordinacijski odbor, ki bi pripravil proslavo 30-let- nice, ko bi na željo prežive- lih borcev II. grupi odredov. PRIREDim V četrtek, 23. oktobra bo ob 20.00 uri v Narodnem do- mu svečana akademija orga- nizacij klubov OZN iz Celja. V petek, 24. oktobra bo gostoval v Celju ansambel črnskih duhovnih pesmi iz Šentjurja »New Swing Quar- tet«. Predstavi bosta v Narod- nem domu in sicer ob 11.45 ter ob 17.45 uri. V sredo, 22. oktobra ob 18.00 uri bodo v Mladinskem klubu predvajali filme, po- svečene dnevu OZN, v sobo- to, 25. oktobra pa bo v Mladinskem klubu ob 18. uri program s plesoih ob otvo- ritvi disco sobe. Prva jugoslovanska to- varna podpetnikov je bi- la ustanovljena leta 1921 v Rimskih Toplicah. Le- sene pete za čevlje je v večini izvažala v Anglijo, Egipt in Indijo. Les je do- bavljala iz lastnih gozdov. Celjsko milarno »Huber- tus« sta 1. 1923 ustanovi- la Ivo in Tea Cater. Iz izdelovalnice navadnega pralnega mila se je pod- jetje razširilo na izdelova- nje toaletnih mil in pral- nih praškov. Podjetje je koncem četrtega desetletja predelalo okrog 200 ton surovin, zaposlovalo pa 8 uradnikov in 9 delavcev. Leta 1936 je bilo v Ce- lju: 347 trgovskih obrtov, 19 veletrgovin, 111 gostil- niških obrtov, 8 hotelov, 16 restavracij, 3 kavarne in 64 gostiln. DEŽURNE I.EKARNE: V tem tednu je dežurna le- karna Center v Vodnikovi 1, od sobote, 25. oktobra od 12.00 ure dalje pa Nova le- karna, Tomšičev trg 11. 22. oktobra ob 10.00 uri Jurčič-Inkret »DEiSETI BRAT« — zaključena predstava za Osnovno šolo Žalec 24. oktobra ob 19.30 uri »DESETI BRAT« — gostova- nje na slovenskem gledališ- kem tednu v SNG Maribor. 25. oktobra ob 15.30 uri »DESETI BRAT« za I. šolski abonma in izven 26. oktobra ob 10.00 uri »DESETI BRAT« za I. mla- dinski abonma in izven 28. oktobra ob 10.00 uri »DESETI BRAT« — zakl.j-uče- na predstava za osnovne šole iz Rogatca, Šempetra in Ljub- nega. UNION: 22. angleški barvni film »VROČI MILIJONI« 23. do 26. danski barvni film »STREŠNIK, ŽENE IN SEKS« 27. do 29. francoski barvni film »BARČICA PO MORJU PLAVA« METROPOL: 22. ameriški barvni film »SLAVNI REVOLVERAŠI« 23. do 26. ameriški barvni film »OBRAČUN NA SANTA VALENTINO« 27. do 29. francoski bairvni film »VELIKI FALSIFIKA- TOR« I>OM: 22. italijanski barvni film »ADIOS GRINGO« 23. do 26. angleški barvni film »VIVA ZAPATA« 27. do 29. ameriški barvni fihn »OPERACIJA LISABO- NA« DOBRNA: 25. in 26. ameriški barvni film »OPERACIJA LISABO- NA« Predstave so v Unionu in Domu vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, v Metropolu ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v kinu Do- brni pa v soboto ob 20.^ v nedeljo pa ob 17. in 20. uri. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Radojkovič Ž.: Ličnopravni (moralni) elementi autorskog prava. Beograd 1966. S. 32885. Dordevič S. V.: O kontinu- itetu država. Beograd 1%7. S. 32886. Stoja.iiovič R.: Politika sile i nerazvijene zemlje u savre- menim medjunarodnim odno- sima. Beograd 1967. S. 32887. Pešič Z.: Antropologija kao društvena nauka. Beograd 1967 (19(>8). S. 32889. Hawkes H. E., J. S. Webb: Geohemija i istraživanje mi- neralnih sirovina. Beograd 1968. S. 32890. GuUford J. P.: Osnove psi- hološke i pedagoške statisti- ke. Beograd 1968. S. 32892. Paden J.: Istra i njeno po- vezivanje sa zaleđem. Zagreb 1968. S. 32895. Cobeljić N., R. Stojanovič: Teorija investicionih cikiusa u socijalističkoj privredi. Be- ograd 1966. S. 32896. UGODNA PRILOŽNOST ZA ZAPOSLITEV RUDNIK LIGNITA VELENJE šteje danes 3400 delavcev in še širi svojo dejavnost ZATO SPREJME NA DELO VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV IN KVALIFICIRANIH RUDARJEV KVALIFICIRANIH ELEKTRIČARJEV, KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV IN KVALIFICIRANIH VODOVODNIH INSTALATERJEV STALNO DELO, DOBER ZASLUŽEK, RAZNE UGODNOSTI POGOJ: Telesno in duševno zdravje, starost od 18 do 2« let. Kvalificirani rudar.ii morajo imeti dokaxila o kvalifikaci,ii. PLšite aU pa se zglasite osebno na Rudnik lignita Velenje, kadrovskosoleg skromnih dotacij iz občin- sk^a proračuna iskati vi- re financiranja še iz dru- gih naslovov za funkcio- nalno in materialno poslo- vanje društev. Najmanj umestna pa je trditev, da je »pogrnjena« miza pri ŽNK Celje—Kladivar, kjer je bilo društvo brez os- novne opreme in rekvizi- tov za vadbo in nastopa- nje, pa tudi brez material- nih sredstev. Naš namen ni diktirati kaj in kako naj pišejo novinarji o problematiki telesne kulture. Strinjamo se, da je poleg priznanja potrebno tudi žigosati ne- gativne p>ojave pri delu na tem področju. Svobo- da tiska vam takšen način v polni meri tudi zagotav- lja. Priporočamo pa, da je treba pred pisanjem tako »kritičnih in žaljivih« vrstic pogledati stvari do dna, se prepričati o sta- nju neposredno pri osnov- ni organizaciji, pogledati tudi kako dela in živi ta ali ona organizacija in si tako iz različnih virov in- formacij ustvariti ustrez- no mnenje, ki ga je nato objektivno reprezentirati bralcem. Naša želja je, da bi urejanje športne rubrike NOVEGA TEDNIKA in prispevki piscev o proble- matiki telesne kulture v občini pomagali zdravi ra- sti in napredku telesne kulture, spodbujali obča- ne k tej aktivnosti, k pre- vzemanju določenih obve- znosti pri amaterskem de- lu in vodenju osnovnih or- ganizacij, na drugi strani pa tudi opozarjali na do- ločene pomanjkljivosti in slabosti, ki se pojavljajo brez dvoma tudi na tem področju, vendar na kul- turni ravni! Priporočamo, da bi a vsebino tega dopisa sess- nanili vaše novinarje na .strokovnem kolegiju, oto- enem pa po možnosti tu- di vse vaše zunanje dopis- nike za športno rubriko. PRIPIS Zgoraj objavljamo pis- mo nažemu uredništva, čeravno je prispelo bree opombe, da naj ga uvr- stimo. Ker pa so nekateri, vedoč za to pismo, objar vo želeli, jim ustrežemo nekoliko pozno, kajti kot rečeno, pismo ni bilo po- slano s prošnjo za obja- vo. Pismo je v imenu pred- sednika podpisal neikdo drug, vendar je p>odpie nečitljiv. Zdravilišče Rogaška Slatina - 300 let - DONAT - po vsebini In količini mineralnih snovi edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja žolča, želodca in presnove. NEPOTREBEN POČITEK Celjska hokejisti na travi so preteklo siončno nedeljo bili prosti. Prosti pa bodo še naslednji dve nedelji, kajti državna reprezentanca gostuje v Budimpešti in na Dunaju. Zaradi tega se je tekmovanje v ms/mi ligi prekinilo, škoda, kajti T mirz.lih noveanberskih in decemberskih dneh bodo tađoo celjski Igralci odagral-; še preostalih Seist tekem. Trenutno So na sredini razpredelnice s tremi točkami, katere so osvojili proti Treš- njevkd 1 : O in Jedinstvu 0:0. IzgubiU pa so proti Zaöretjoi O : 2 in Zelini 0:1. jk Popolni uspeh v Murski Soboti — Celjski hokejisti na travi so ob 20-letnici hokeja v Slo- veniji sodelovali na velikem turnirju v Murski Soboti. Ob tej priložnosti so premagali repre- aentanco Pomurja 1:0 in reprezentanco Murske Sobote 2:0. Zadetke za Celje so dosegli Bon, Zupane In Jošt. TEKMOVANJE DELAV- CEV UJV V CELJU Na strelišču Na Gričku je bilo tekmovanje delavcev organov za notranje zadeve. Med eki- pami je zimagala Strokovna šola (766 krogov) pred UJV Ljubljana (733), UJV Celje (684) itd. Nastopilo je devet ekip. V streljanju z vojaško puško je b(il najboljši Hrobat iz Nove Gorice (196 kirogorv), s službeno pištolo — precizno streljanje — Hriberšek iz Ljubljane (247), s službeno pištole — hitro streljanje Pečnik iz Maribora (187) pred Pièlerjem iz Celja (172) in z MKipištolo Prosaneöki iz Nov^a mesta (238). Tekmovajnje so raorno organizirali Celjani, teve ODLIČNA UDELEŽBA NA JEtENSKEM KRO^II Dva rekorda Rudija Maleta — V Trbovljah na republiškem prvenstvu v mnogoboju je Rudi Male dosegel dva zelo dobra rezultata. Tako je v hoji na 5 km pyostavil nov državni rekord 23:30,9 in v hoji na 3 km v času 13:58,6. Sedaj ima Male vse jugoslovanske rekorde do 20 km. Urbančičeva in Vivod — Celjski atleti so iz- koristili izredno lepo vreme in izvedli v zad- njih dneh več tekmovanj. Med najboljšimi re- zultati moramo odvojiti rezultata Urbančičeve T metu kopja (55,70) in Vivoda v skoku v viši- no (205 cm), ter dveh mladincev Skoka in Bo- ha. Skok je v metu kopja dosegel najboljši re- zultat za mlajše mladince 61,36, Boh pa državni rekord za mlajše mladince v metu kladiva 47,52. REMI V ŠOŠTANJU Rokometni derby v šoštanju med domačini In Rudarjem iz Trbovelj se je po dramatični Igri končal z neodločenim rezultatom 18:18 (10:11). Domačini so celo v drugem polčasu po- vedli 18:15, toda v zadnjih treh minutah so to prednost zapravili. To je že tretji primer, ko šoštanjčani v zadnji minuti iz.gubljajo točke. J KLZ3IA PO DRAMATIČNI TEKMI ZASLUŽENA ZMAGA Odbojkarji Gaberja so v predzadnjem kolu republiške lige zasluženo premagali odlično eki- po Mislinja 3:2. V začetku so gostje presenetili domačine, ki niso znali preprečiti gostov odlič- no igro na mreži, šele v tretjem setu se doma- čini zberejo in prikažejo eno od svojih najbolj- ših iger. jk JOŽE URANKAR DVIGNIL 380 kg Partizan Celje je v republiški ligi zasedel drugo mesto v dviganju uteži. Odlična vrsta do- mačega moštva je v nedeljo sicer izgubila sre- čanje proti republiškemu prvaku Ljubljani z 1322,5, 1454,5 kilograma, toda vse kaže da bodo v prihodnji sezoni Celjani najboljši. Že tokrat so Celjani dvignili več kot gostje, toda ker se lastna teža odbija od dvignjene so Ljubljančani zmagali. Daleč najboljši celjski predstavnik je bil tokrat Jože Urankar, ki je dosegel kar štiri nove celjske rekorde. V triatlonu je dvignil 380 kilogramov, kar je najboljši rezultat prvenstva; v tesnem 125, v potegu 110 in v sunku 145 kilo- gramov. S temi rezultati je v lahko-težki kate- goriji postavil tudi državni rekord v tesnem dvi- ganju, toda le-ta ne bo priznan, ker je bilo pre- malo sodnikov zveznega razreda. J. KUZMA Na tekmah celjskih rokometašev je vedno več gledalcev, ki pa ne znajo vedno najbolje podpirati domačin. Njihovo »navijanje« je velikokrat neprimerno in igrralce prizadene ter jim ne pomaga v teških dvol^ij V soboto igrajo Celjani ponovno doma proti beograjski Crveni zvezdi in najbolj bi bili veselji, če bi ^ lostni izpit položili tudi gledalci. Rokometaši bi jim bili za to zelo hvaležni... Foto: t« Nogometaši šmartnega so na domačem igrišču v med- narodni tekmi premagali ekipo ASKO iz Kettnans- dorfa (Avstrija) s 7:1. (jole aa domače so dali Hoh- njec 2, Kozovinc 2, brata Berdnik po enega, Hraneč 1. Za goste pa Mark. Rokometaši Griž so v na- daljevanju štajerske rokomet- ne lige doma premagali eki- po Lendave z 20:15 (11:8). Najboljši strelec pri doma- čdh je bil Pražnikar 6. Tek- nio je zadovoljivo vodil Graber (Celje). V nadaljevanju CNP so nogometaši Polzele s težavo doma premagali Zreče 2:1 (0:1). Trenutno so na prvem mestu z desetima točkami v II. skupini. Na občinskem sindikalnem tekmovanju z zračno puško, ki je bilo na strelišču v Šem- petru je nastopilo 10 ekip. Vrstni red: 1. LIK Šempe- ter 657 krogov, 2. TN Polze- la 631, 3. KIL liboje 600 itd. Med posamezniki je bil pr- vi Adi Klaver (LIK Šempe- ter) 177 pred Alojzem Kla- rerjem 170 (Feralit Žalec), Kudrom 170 (Peralid Žalec) itd. šah v Savinjski dolini je že zelo razširjen. Do sedaj so tri sekcije in to v Žal- cu, Šempetru in na Polzeli. Na brzoturnirju na Polzeli je zmagal Vošnjak 8 pred Bršnikom 7,5, Božičem 7 točk. V Žalcu pa Rancinger pred Štormanom, Hribče- fcom itd. V Šempetru štor- man pred Skokom in Ran- cingeirjem itd. T. TAVÖAR ŠAH: ZMAGA NAD PTUJEM v II. kolu republiške Uge so šahisti C!elja prema- gali šahiste Ptuja s 6,5:1,5. Pri domačinih so zmagali Pe- šec, Bervar, štrajher, Jane- žič. Jazbec in Užmahova, pod točke pa je osvojil Drak- sler. V naslednjem kolu igra- jo Celjani z Zagorjem. S. PERTINAČ Za prvaka tretja tekma v medobčinski košarkarski ägi Celja je bilo oddigrano zadnje kolo, toda ker imata ekipi Rogaške Slatine in La- škega isto število točk bo o prvaku odločala tekma na nevtralnem igrišču; verjetno v štorah, 26. oktobra. Ker se tekme Celje B, Elektra B in Žalec B v kon- kurenci ne upoštevajo, iz- gleda konkurenčna lestvica takole: 1. Rogaška Slatina 14 točk, 2. Laško 14 točk, 3. Vitanje 4 točke, 4. Prebold 4 točke, 5. štore 4 točke. Celotno tekmovanje je {X)d vodstvom TK za košarko Ža- lec odlično organizirano. No- bena ekipa ni najavila p^ sta. Sodâi so: šuster, p, i šer, Košto-maj, Gregorio ¡ lesnik, Zoirko, Božič, če|> Turk, Holzinger, Kveder,^ čer in brata Tomašič. ' | O. HOLZINGÎ Poraz, ki ni katastrofa v zadnjem kolu zvezne ge so Celjani nastopili pn močni ekipi Dinamo v Pa čevu. Kljub oslabljeno! (manjkala sta tudi Ког( in Levstik) so pokazali dobi igix), se v začetku solidi upirali domačinom (samo J za Dinamo!), v drugem ¡x času pa malenkostno pop stih in izgubili z 19:11. Gla na objektivne okoliščine ni katastrofalen poraz. V n slednjem kolu — v soboto 1 rajo ob 17,30. uri domai Crveno zvezdo — pa pričaicP jemo uspeh; dve točki zmago, želimo jim! tei v št. 41. Novega Tednika je bil objavljen ko- mentar Toneta Vrabla »Skupna akcija za tartan«. Nekaj podobnega smo lahko čitali v NT in Delu po sprejemu pri predsednici skupščine Celje tova- rišici Olgi Vrabič, ki je bil ob priliki atletskega pokala SFRJ v Celju. V eni izmed številk Dela je pedsednlk Sveta za telesno kulturo gvorü o 2 milijardah in 300 milijo- nih, ki bi jih potrebovali za ureditev objektov telesne kulture — med temi objekti je tudi tarta, pokrit bazen je že dolgo potreba Celja, mali športi se bodo v 2 letih preselili v dvorane, pokrilo naj bi se drsa- Mšče, Dom Partizana, Plesna šola itd Mnenja sem, da v Celju I>otrebujemo v prvi vrsti ak- cijo, ki bi privedla do enot- nega programa razvoja te- lesne kulture v občini. Ta program, ki bi moral biti srednjeročnega značaja, bi mo- ral imeti dva med seboj vse- binsko vezana dela. Pnn del bi moral obsegati program izgradnje objektov telesne kulture, v katerem bi moralo biti predvideno: kje bodo ob- jekti, dinamiko izgradnje, vi- ri in dinamika financiranja ter nosilci gradnje. Drugi del pa bi moral obsegati glo- balno politiko o vsebini de- la telesnokulturnih organiza- cij, politiko množične telesne vzgoje, tudi rekreacijo, šolske športe, kvalitetni šport, stro- kovne kadre ipd. Vsaka dru- ga pot reševanja problemov telesne kulture je nevzdrž- na, je parcialna in neodgo- vorna. KDO JE ODGOVOREN? To vprašanje FK>staja toliko aktualnejše, kolikor bolj se kopičijo neurejene razmere v telesni kulturi. Po mojem mišljenju je treba odgovor- nost iskati v organih in pri posameznikih, ki opravljajo tiste družbene funkcije, v okviru katerih bi se morala formirati politika telesne kulture v občini. Najvišja or- gana na tem področju sta torej Svet za telesno kulturo skupščine občine in podpred- sednik skupščine, ki odgovar- ja za družbene službe. Ta dva organa sta dolžna in odgo- vorna za formiranje politike razvoja telesne kulture. Ob- činska zveza je v nekem smislu njen izvršilni organ in ni odgovoren za neobstajanje politike telesne kulture. PROBLEM TARTANA Vse tako kaže, da smo pred akcijo, ki naj bi celjski atle- tiki prinesla tartansko stezo. Da si bomo na jasnem, naj takoj povem, da konkretno nimam nič proti tartanski stezi. Sem pa proti temu, da bomo financirali cca 250 sta- rih milijonov, ne da bi ta sredstva bila del splošnega programa razvoja telesne kul- ture, sem proti, da se tartan financira, preden imamo sploh ix>litiko financiranja telesnokulturnih objektov za obdobje srednjeročnega pro- grama, sem proti izjavam, s katerimi se poskušajo že vna- prej vsiliti (prejudicirati) pozicije programa, sem pro- ti taki politiki, ki me postav- lja v pozicijo, ko moram za- vidati atletiki, da se je v zmešnjavi parcialnosti pre- bila na prvo ïX>zicijo, čeprav sem bil sam atlet, čeprav sem reden obiskovalec prire- ditev ADK in čeprav sem ponosen na mesto celjske at- letike v jugoslovanskem špor- tu sploh. TOREJ KAJ Govoric, akcij in naklepanj o reševanju problemov gra- ditev objektov telesne kulture je kolikor hočemo. Vsega skupaj, kot smo že rekli za 2,3 milijarde dinarjev. Pre- pričan sem, da tudi največji optimisti dvomijo možnost uresničitve vsega. Ostane nam torej, da se dogovorimo kaj, v kolikem času in kako. Tako odločitev mora sprejeti skupščina in mora biti ob- vezna za vse. Eventuelna od- stopanja bi morala biti pred- met ponovnih razprav Ob- ZTK, Sveta in Skupščine. In- vestiranje mimo programa bi se moralo tretirati kot privatna ambicija posamez- nika ali îx>samezne delovne organizacije. Ni mi jasno kam vodi vsa ta razdrobljenost naporov in horuk akcije, ki smo se jih prisiljeni posluževati. Atletiki pripravljajo skupno akcijo za tartan, tu je pokrit bazen v Teharjih, nekaj se govori o sejmišču in dvo- rani, ki bi lako sprejela male šix)rte, plesna šola ima že stare načrte — mladina pa ima plese v Žalcu, torej ima ambicijo pokriti drsališče, ustanavlja se Zavod za re- kreacijo itd. Pri vsej tej zmešnjavi pa ne spravimo sifl paj vsaj kakega primernega si Stanka, na katerem bi еЛ dentirali probleme, imenovJ grupo, ki naj pripravi pni predlog, da bi se sploh lahi začeli resno pogovarjati gradnji in vzdrževanja tels nokulturnih objektov Na ObZTK obstaja prec( materialov, iz katerih se vid da so tovrstni problemi i star problem celjske telesi kulture. Büi so tudi progi mi in načrti, ki pa si jih niti nihče dolžan držati. PoK te pomanjkljivosti so iro' še to, da niso bili definiran viri in dinamika dotoka srei stev. čeprav je amaterst» velika odlika športnih orga nizacij, ki bo moralo ost^ tudi v naprej, pa je treba ^ deti do kot je dobro, da stf amaterji, kje pa se zaćn strokovno in družbeno odi« čanje. Ti dve področji je tf ba razmejiti in postaviti tJ» di temu primemo odgo^oj nost. NACE KRUMP-'^® _____________________________^ ODLIČNA UDELEŽBA NA JESENSKEM KROS!' AD Kladivar je organi^ Lo jesenski kros, na kater^ je nastopüo preko 650 ^ movalcev osnovnih in stw njih šol. Zmagovalci so r stah: Kovačič (3. osn. Д Drobne (4. osn. š.), SeguS osn. š.), Pavšar (Vojnik). dar (Frankolovo), Toml^ (Dobrna), Podplatan (Ë^' Florjančič (TSŠ), Podprl (ŠCBK), Hovar (gimnaziF'; Samec (ŠOBK), Pavšar nazija). Orač (ESŠ) in ^^^^ rič (Gimnaziija). — MARJAN Uradno je že 25 let mrtev, oziroma sploh ne obstoja, čeprav je tu, poln življenja z željo, da b[ izvedel vsaj to, kdo v resnici sploh je in ^d kod^ Še danes po 25 letih se niso zacejile rane^ ki jih je zadala v^ojn^ vihr^ Po vsej_yerjetnosti je tudi Marjan Kink, ki pa ^ploh ni Marjan Kink, saj je Marjan Kink umrl kot žj^t^v časa^Jtrebami proiBvodne iin neproizvodne potrošnje. Zaradi neprimernega obravnavanja obr- tt v minulosti in razmeroma nizke akumulativnosti se je obrtna dejavnost razvila tudi v okviru drugih gospodarskih or- ganiaaoij in na negospodarskih področjih, kakor tudi v zaseb- nem sektorju — v oblaki šuš- marstva. Obrt v celjskem ob- močju je bila premalo vključe- na v širše tržišče, saj je s tega območja bilo prodanih komaj tretjino obrtrašldh izdelkov dru- gam. Ob tem pa velja omeniti, da so tudi domača podjetja precej obrtniških izdelkov ku- povala drugje, namesto, da bá le-te kupila od celjskih obrtnih oi^anizacij. Možnosti nadaljnjega pospeše- vanja razvoja obrti v Celju so odvisne med drugim od doseže- ne višje akumulacije, učinkovi- tosti naložb, stopnje izkorišče- nosti osnovnih sredstev, od boljše kvalifikacijske strukture zaposlenih in od načibnega vključevanja v blagovno menja- vo. V družbeni obrti je nadalj- nji razvoj močno odvisen tudi od obravnavanja in usmerjanja tega sektorja, pri čemer bo po- trebno bolj upoštevati specifič- ni način oibrtne proizvodnje in poslovanja. Ker narašča povpra- ševanje po obrtnih proizvodih in storitvah je več kot jasno, da ima pri zadovoljevanju teh potreb občanov svoje specifič- no mesto zasebna obrtna dejav- nost Le-to bo potrebno usmer- jati predvsem na izvrševanje storitev. Med problemi, ki zadevajo re- dno zasebno in družbeno obrt, je obrtno šušmarstvo in delno tudi delo na dosnu. Oboje je namreč zaradi različnega admi- lïistrativnega obravnavanja v razkoraku z redno obrtjo. To slabi konkurenčno sposobnost in akumulativnost obrti. Zaradi premajhnih zmogljivosti redne obrti se logično širi dejavnost na domu, obrt na drugih pod- ročjih in šušmarstvo. Bolj kot doslej Velja tudi kontrolirati proizvodnjo obrtnih izdelkov in storitev v sektorju neobrti. Z zadevno študijo o perspek- tiivnem razvoju obrti na območ- ju občine Celje, je v celoti so- gilašal občinski svet za terciar- je le-to potrdila na zadnji seji no gospodarstvo, prav tako pa občinska skupščina. Služila bo kot osnova za bolj programiran T0í2Jvoj obrti — družbene in za- sebne — v občini, pri čemer bo moralo poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komunalo vsestrainsko pomagati h konkre- tizaciji akcij. Tako naj bi na osnovi zbranega gradiva poslov- no erdruženje pristopilo v sode- lovanju s posameznimi obrtni- mi delovnimi organizacijami k izdelavi lastnih perspektiv- rah programov. Predlagano je med drugim bilo ttuii, naj bi svet za terciarno gospodarstvo občine vsaj dvakrat v letu pro- učil trenutno situacijo v obrti in na osnovi ugotovitev predla- gíü zadevne ukrepe. Ena od bistvenih možnosti, da se obrtna dejavnost razširi tako po obsegu storitev kot po številu enot, je novogradnja lo- kalov. Urbanisti naj bi zato v novih zaselkih predvideli loka- le; tudi posamične, kajti za obrtne centre v sklopu paviljo- nov se ne najde zmerom zado- sti soinvestitorjev. Zaradi tega se načrti prepočasi uresničuje- jo. Tudi večja stalnost in efi- kasnost davčne politike oz. ustrezno prilagajanje predpisov bi omogočila večja vlaganja za- sebnih sredstev v razširjeno re- produkcijo v obrti. Prizadevati bi si morali tudi za drugačni način vzgoje obrtnega narašča^ ja, ki so mu s končano poklic- no šolo zaprte možnosti napre- dovanja. Mladi ljudje se vedno manj radi odločajo za obrtne poklice, vsled česar v nekate- rih strokah sploh ni več nara- ščaja. Pomočniški izpit je pre- malo za kvalificiranejše napre- dovanje v stroki. V zasebnem sektorju obrti obstojajo možnosti vključit- ve mladine, saj je prav tu pri- liv zadnja leta močno padel. Posebna naloga na tem področ- ju čaka poslovno združenje. Ob pomoči le-tega bo potrebno stalno raziskovati tržišče. V zve- zi z nadaljnimi možnostmi raz- voja obrti — se pravi bolj pro- gramiranega razvoja — je tako študija kot tudi razprava v ob- činski skupščini nakazala tudá stvari, ki jih bo nujno rešiti e sprt-membami v obdavčitvi. Po- trebna solidna in ekonomskim pogojem prilagojena politika. franjo krivec Teorija je večkrat po- dobna parfumu, a prak- sa gnojnici. Slabemu diskutantu se redkokdaj zabliska, obi- čajno je največ prazne- ga grmenja. Optimisti se tudi v naj- temnejši noči zavedajo, da zarja ni več daleč. IVAN PUTNIK »Sam danes živim dobro, čeprav je resnica, da upo- kojencem ne gre najbolje. Ar- mija mi je pred upokojitvi- jo dala vse najosnovnejše, da lahko zadovoljujem svo. je vsakodnevne potrebe. Boli pa me, ko čujem o stavkah v tovarnah in potem, ko pre- mišljujem o tem, ugotav- ljam, da imajo delavci mar- sikdaj prav. Žalosten sem. ko vidim starca desemdese- tih let, ki ima premajhno pokojnino, dn bi preživljal družno in mora še vedno delati.« Takšne besede lahko mimogrede izvenijo, drugače pa je, če jih pove Ivan Put- nik z globoko prizadetostjo in stalno skrbjo za sočlove- ka, ki ga že spremlja iz nje- govih najbolj rosnih let. Star je Ш tri leta, ko je njegov oče pobegnil iz av- strijske vojske v Rusijo in padel kot revolucionar. V hi- šo daljnjega Banata vasice Radojevo se je naselila ia- last. Po služenju bogatejšim se je mlad napotil v vojno šolo. v prvem letu vojne je takoj prešel med ilegalce in ko so ga odkrUi, v gozd, med partizane. Tudi po osvoboditvi je ostal zvest na- ši armiji in dočakal upoko- jitev kot major. »še vedno mi je hudo za aktivno službo predvsem za- radi neizmernega tovarištva, odkritosrčnosti in velike skr- bi za sočloveka, ki je bila v mojem srcu vedno na prvem mestu, že tedaj, ko še ni- sem vedel za socializem mi je bilo to osnovno.« Strelstvo je njegov konji- ček, kateremu posveti naj- več svojega prostega časa. In tega ima veliko. Uživa v vsakdanjih malenkostih, se rad pogovarja z mladi- mi ljudmi, jih posluša in svetuje. Zato niso redki, ki ga kličejo po imenu, kljub njegovi sivi glavi. Dobrota, ki jo izžareva z vsako bese- do in toplim stiskom roke, daje vsakomur občutek, da stoji pred dobrim očetom. Kadar ga srečujemo na celjskih ulicah, nikdar m sam, okoli so mladi in stari, beseda pa teče o zadnjih uspehih strelcev in vsakda- njih problemih. Za vse, ki so г njim je »dobri stari Ivan«. »Veselim se življenja, vse- ga kar mi prinaša, pa naj bo to še tako majhno. Hkra- ti pa trpim ob pogledu na trpljenje drugih.« Tako mu veselje polni je- sen njegovega razburkanega življenja, prežetega mnogo- krat z nevarnostmi in na pogled nepremagljivimi teža- vami. Znova in znova uživa vsako jutro, ko vnuk An- drejček najprej prileze iz svoje sobe v posteljo stare- ga ata. Tudi on v njem išče dobrega svetovalca in potr- pežljivega poslušalca. MILAN SENIČAR TEATER MUE POGOVARJALI SMO SE Z IGRALCEM PAVU TOM JERŠINOM. ODKRITO. PRIZADETO. »HUDf Ml JE. KO VIDIM, DA JE NAŠE PRIZADEVANJ ENAKO NIČLI,« PRAVI IGRALEC, KI NIMA AVTa - KADI IBAR IN S PLAČD VZDRŽUJE DRUŽINO • Bil sem velik idealist. Ko sem prišel v Celje, sem ^ ostal samo zaradi idealizma, vendar zdaj o odhodu ne ij razmišljal. Od idealizma enostavno ne morem več živeti! • Pred tremi leti smo bili prijatelji; vsi enaki. Danç, pa imajo avtomobile, vikende. Od kod? • Želim igrati ljudi iz življenja, ko se nahajajo v križaj in težavah. • Če se je nekdo odločil, da bo imel gledališče, naj p^, tem reši — enkrat za vselej — tudi vprašanje njegovega % nanciranja. Tako, kot je zdaj, ne more biti več! Sedela sva za mizo prekrito z belim prtom. Namočil je Ibar v pepelnik, se sklonü nekoliko naprej in čakal. Priznam, da me je prvič v življenj.u, odkar sem delal s kom intervju, bilo strah. Vpra- šanja sern imel napisana v be- ležnici. Imel sem jih in to je tudi vse, kajti pogovor z njim. nd potekal po tirnicah. Pogovarjal .sem se s Pavletom Jeršinom, igralcem v Sloven- skem ljudskem gledališču, člo- vekom, ki je vse svoje življenje zaupal teatru ali, kakor to sam imenuje, »tribuni življenja«. Pred mano je sedel igralec. Igralec številnih in nepozabnih vlog, pa tudi človek, s katerim se v življenju igrajo drugi. To je igra življenja, ki prizadeva, boH, počasi reže v telo, ki po- pušča, se razpenja pod nečem, kar nam ni všeč in kar ne mo- remo razumeti. Namočil je Ibar v pepelnik. Začeli ste pri Polonci Juva- novi pred tridesetimi leti? »Tako je.« Zakaj vztrajate v teatru? »Teater me je zastrupil.« Zaikaj vztrajate v Celju? »Tu sem si ustvaril družino in uredil dom. To je največ. In teater imam zelo rad.« To se pravi vztrajati do kon- ca? »Vsekakor do upokojitve.« Ne bi zamenjali poklica, 'ki vam počenja toliko težav? »Ne bi.« Ste že imeli možnx>st podpi- sati pogodbo za katero drugo gledališče v Sloveniji? »Ja.« In zakaj niste? »Bil sem idealist. Danes ni- sem več. Samo drugam ne mo- rem, ker ne dobim stanovanja.« Imate avto? »VoKim se z avtobusom, in to na gostovanja. Prijatelji me vča- sih »potegnejo« na izlet. S ko- lesom pa človek ne pride da- leč.« Si ne morete kupiti avtomo- bdla? »Igralec sem. Sam vzdržuj«« fetiričlansko družino.« Hobi? »Včasih sem bil zaljubljen т planine. Danes ne moreim biti več zaradi bolezni. Hrbtenica.« Delovni dan? »Zbudim se z misUjo na tea- ter in vlogo, ki jo pripravljam. Potem vaje, gostovanja, pred- stave, vse tja pozno v noč, ko drugi stegnjeni sedijo pred te- levizorjem in počivajo.« Kaj vam ni všeč? »¡Da se moramo še danes pre- pirati in dokazovati, čigav je teater.« Samo to? »Pa ceste. Poglejte: v Jeseni BO sikjoraj vse ceste prevleikli z novo plastjo asfalta, zima pa bo vse uničila. In spomladi se mo ponovno vozili po luknjaht Oprostite: samo to? »Zakaj mora vsako napaic pK>pravljati delovno ljudstvtf Zakaj?« Ljudje vas роипајо iz rrmogj vlog. Ste taksni v zasebnem ži-^ ljenju? »Vedno sem bil vesel ki Гој v di-užbi. Tistega tovar iškegi vzdušja pa danes ni več. Vsaj skrbi za sebe.« Vlogo, ki jo pripravljate, ver- jetno poskušate dopolniti tudi! spoznanji, ki ste jih pridobili í življenju? »Res. Kadarlcoli študiram vlo go poskušam najti človeka ii vrst, kjer živim, kjer delam. Ho čem ga prav tako obarvati ia povdariti. Pri tem so izvzeti li ki, ki jih moraš ustvariti pc repertoami politiki in zasedb ni stiski v gledališču.« Je odnos kulturnega c.entra, konkretno Ljubljane, do Celji pravilen? »Ni. Ce gre za selektivni ђ bor je že vse skupaj naprej do ločeno. Tako naše predstave. In so včasih zelo dobre, vseeno propadejo.« Gre pri tem za »stričevsko« linijo? »Predvsem za njo, ki je p« Celjani ob poštenem delu t¿ mamo. Ne moremo nuditi ne kdh proiiuslug. Zato je naše po javljanje preko mej tako re¿ ko.« Dovolj drugi sikrbijo za gled» lišče? »Vse preveč se moramo sad ukvarjati s stvarmi, ki bi ß lahko drugi. Tako izgubljamo dragocen čas, ki bi ga moraí posvetiti kreativnemu ustvarj» nju.« To se pravi, da je isto z cÖ' rektorji gledalLšč? »Vsi prav zaradi tega, ker st ukvarjajo z drobnimi stvarmi v eni mandaitni dobi ^gorijo'' Vprašanje je, kako dolgo W lahko še to trajalo.« Vedno imate vsaj eno ali funkciji... »Ne boli me toliko tisti ki g» zapravim na sejah. В<Л me boh to, ko vidim, da je prizadevanje enako ničli. mo analize, predloge itd. ^ smo naredih, to je tu vpraé» "j®« Po^vor je še tekel. V bel® niči je ostalo zapisanega še ^ liiko. Morda pa še drugič o kritem in prizadevnem pog®^ ru z igralcem Pavletom nom. Vedno sem spoštoval g^^ dališko umetnost. Po pogovo^ s Pavletom Jeršinom pa jo toliko bolj. Resnično. TONE VRABL ' Preilstavuildi občinskih skupščin in političnih organi- zacij iz 16 slovenskih občin so bili minuli teden gostje stilih občin v zapadni SRBIJI. Med delegacijami šestnajstih občin so bili tudi predstavniki Celja, Žalca, Mozirja, Ve- lenja, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Šmarja in Laškega. Povabilo je vsebovalo izredno gost program in poto- vanje je bilo zares izredno pestro, zelo naporno in to navzlic prizadevanjem gostiteljev, da bi nam v vsem kar najbolj ustregli. Vseh vtisov, ki si jih ob takem potovanju človek nabere, zlasti v tem oktobrskem času, ni mogoče opisati v eni sapi. Preveč jih je. Sicer pa ni bil glaviii cilj ude- ležencev ogled v zlatorumen jesenski plašč odete Srbije. Te prelestnosti smo se naužili za nameček. Potovanje je imelo globji smoter in o tem bi tokrat poročal. Od Beograda smo po cesti mimo Cačka obdrsnáü vznožje Eudnika, kraja, kjer se je zače- la Karadjordjeva vstaja in ob- stali na prvi postaji našega po- tovanja, v GORNJEM MILA- NOVCU. Mladenke so nam pripele rde- če trakove, ki so bili poslej vstopnica za vse prireditve po šimi zapadni Srbiji. Skromni spominski svečanosti pri spome- niku osvoboditeljem nad 'пе- stom so prisostvovali tudi do- mačimi, ki so nas opozorili, da v gomili počivajo posmrtni ostanki partizanov, partizanskih enot in enot Rdeče armade, ki so osvobajale Gornji Milanovac. Med padlimi so bili tudi Slo- venci, največ seveda izseljencev, ki so se priključili NOV. Kosilo, ogled TIPOPLASTIKE, tovarne, ki nas je presenetila s svojo moderno opremo. Tovarna, ki izdeluje vse vrste pakirne emb&iaže, ki je dobavitelj na- ših mnogih prehrambenih to- varn in trgovin, je v celoti zgrajena z lastnimi sredstvi. Presenečenje je bil tudi di- rektor, za naše pojme izredno mlad. Drugo presenečenje je bil kmetij sko-industri j ski kombi- nat »Takovo«, katerega proizvo- di so nam znani, od bonbonov do odlične slivovke, za katero pridelajo sli^-e na lasfcndh plan- tažah, hkrati pa omogočajo do- hodek kmetom z odkupom nji- hovih sliv. Tako se je začelo prvi dan dokaj pozno popoldne, s tem da nas je v Kraljevu čakalo še eno srečanje, tako se je nada- ljevalo vse dni. V Kraljevu smo videli tovarno pohištva »Jasen«, v Kruševu znano tovarno »Meri- ma« in vmes še marsikaj, kar je utrjevalo naša spoznanja o napredku teg^ dela Srbije. Vendar tudi ti ogledi in spo- znavanja gospodarstva niso bila glavni cilj. OKTOBRSKE PROSLAVE Občine Gornji Milanovac, Kru- ševac, Vrnjačka Banja slavijo v oktobru, točneje v sredini ok- tobra dneve osvoboditve. Letoš- nje proslave so bile še posebej svečane, saj je poteklo 25 let, odkar so ljudje teh krajev po štirih grozovitih vojnih 'etih spet svobodno zadihali. Delega- cije 16 slovenskih občin so bi- le na vseh proslavah (laška tudi v občini TRSTENIK) v ospred- ju pozornosti. Pozornost so nam izkazovali predvsem zaradi te- ga, ker so ravfto v teh krajih živeli mnogi izseljenci, ki so štiri leta trpeli skupaj z doma- čini, mnogi pa v boju z okupa- torji in ižKiajalci tudi padli. Povsod so nas ljudje spraševa- li, če so med nami izseljenci, če je morda prišel ta ali oni... 2al je bilo le teh malo, toda po- vedali smo, da bodo s karavano bratstva prišli prihodnje leto. KRALJEViŠKA »POVELJA« Najbolj svečano je bilo v Kra- ljevu, kjer je naša udeležba do- bila tudi konkreten in prakti- čen pomen. Kraljevo se po pravici imenu- je morišče Jugoslovanov, kajti v oktobrskih dneh Ш1 so tu Nemci v nekaj groze in trplje- nja polnih dneh ustrelili okoii 6.0(Kl rodoljubov. Ker je bilo Kraljevo že pred vojno mesto, v katerem so živeli delavci vseh jugoslovanskih narodnosti, pa ce- lo nemške, češke in francoske, je zločin zadel vse. Tu v tovar- ni vagonov in tovarni letal so med drugimi delali tudi Sloven- ci in med strel j animi so bili ravno tudi Slovenci iz 16 slo- venskih občin, katerih delegaci- je so Kraljevčani vabili. Zvečer pred praznikom, 14. ok- tobrom, so predstavniki vseh vabljenih občin, slovenskih, hr- vaških, črnogorskih, sosednjih srbskih, podpisali »POVELJO« (po naše listino, oziroma izro- čilo ali deklaracijo) s katero se omenjene občine obvezujejo po- globiti bratske vezi, poglobi- ti sodelovanje na vseh področ- jih, ki tako sodelovanje pogo- jujejo, tako na gospodarskem, kulturnem, športnem področju. Da je stičnih točk za konkret- nejše sodelovanje veliko, je dokazala večuma raagjrava, lei je tri dni pozneje bila v istem prostoru in ko so deklarativni listini dodali vrsto zelo konkret- nih sklepov. jure krašovec KARAVANA BRATSTVA IN ENOTNOSTI PRIHODNJE LETO Razgovori o možnostih za sode- lovanje in o že zamujenih pri- ložnostih SÒ bili zelo odkriti in neposredni. Tako naši, kot pred- stavniki štirih srbskih občin, so enodušno potrdili predlog, da bi karavana bratstva potovala v eno smer vsaj vsake dve leti. Tako je bilo sklenjeno, da slo- venske občine začno čim prej pripravljati karavano za pri- hodnje leto. V tej karavani naj bi bilo y prihodnje čim več de- lavcev, čim več mladih ljudi, kajti tradicija se mora nadalje- vati, stiki ostati živi in nepo- sredni. Na razgovoru v Kraljevu je bilo nadalje sklenjeno, naj bi na nivojih občinskih skupščin sku- šali čim prej ugotoviti vse mož- nosti za čim popolnejše sodelo- vanje in to na vseh področjih družbenega življenja SPOMENIK NA MORIŠČU JUGOSLOVANOV Ena od skupnih skrbi vseh ob- čin, katerih delegacije so bile povabljene v Kraljevo, naj bi bilo tudi ta, da bi kraj, kjer je izkrvavel ves delavski razred enega mesta, kjer so izkrvaveli delavci iz mnogüi krajev Jugo- slavije, dobil dostojen spomenik, enakovreden onim, ki so zrasli in še rastejo v Kragujevcu, Kru- ševcu in drugih kiajih Srbije, kjer So okupatorji izvajali groz- ljive množične zločine. To bi bilo nekaj besed ó na- menu potovanja 16 delegacij iz Slovenije v zapadno Srbijo v oktobrskih dneh. O globokih vti- sih, zlasti pa o krvni povezanosti Slovenije in Srbije v usodnih dneh med zadnjo vojno, berite prihodnjič. Žalna svečanost v spomin na 6000 streljanih Kraljevčanov in pripadnikov vseh jugoslovanskih narodov je bila v Kralje- vu 14. oktobra. Na sliki v ospredju kraljeviški prvoborci in svojci padlih, v ozadju stojijo med drugimi udeleženci tudi delegati slovenskih občin. (Foto: J. Kr.) BELEŽKE S POTOVANJA PO EVROPI NI RAVNO POLJE NAŠ REPORTER JANEZ SEVER JE LETOS PREPOTOVAL VEČ DRŽAV V EVROPI, V NEKAJ PRIHODNJIH ŠTEVIL- KAH BOMO OBJAVILI NJEGOVE BELEŽKE PREDVSEM O TEM, KAJ NAŠI LJUDJE ŽELE V ZAMEJTVU VIDETI IN KAJ V RESNICI VIDIJO. In tako smo hodili po Pari- zu, od bistroja do bistroja. Ob- držali smo lepK) slovensko na- vado plačevanja eden za vse, nato pa kontra, re, sub, do decembra. V vsakem lokalu so v oddaljenejših kotičkih sedele lepotice. Cast in slava. Po vsem tem več ne morem razu- meti, zakaj prihaja prav k nam toliko italijanskih lovcev ... Znanec, ki je umiral od želje po rasizmu, ta, ki je za vsako ceno želel okusiti vsaj mulatko, se jf- že davno izgubil. Zdelo se mi je, da je skoraj enak borec kot dekle iz nekega celjskega ko- lektiva, ki je začelo v Celju vaditi striptiz, da bi se tudi s telesom lotilo idejne.ga uničenja kapi- talistov. Kaže, da ji je to tež- ko uspevalo, kajti čee nekaj dni je svoji kolegici, »dvignila« plače in z njo odrinila na Ja- dran, na zaslužni počitek. Ko smo se pritresli v tisti del mesta, ki se ga spomnimo po slavi, ki jo je prislužil s štu- denti in njihovimi demonstra- cijami, sem žalosten ugotovil, da je župan dal, ne vem na či- gave stroške, z asfaltom zaliti kooke, da jih študentje več ne bi mogli policiji in še komu metati v glavo. Skoda. Kajti ves ta predel je smrdel po po- licija. Na vsakem križišču je bi- lo nekaj čmih avtobusov tipa stari Citroen, v njih pa polica- jev, kot Napoleonovih vojakov na Slovenskem. V avtobusih so sedeli, hodili iz njih le lu- lat, poleg pušk so imeli tudi dolge, tanke štruce kruha. Za vsak primer. Študentje pa, mila jim ma- mica, so postopali v majhnih skupinah, razpravljali o tem in onem, se ljubili in pljuvali. In nikomur nič. Mir od tu, pa do tiste FK>sode za smeti, v kateri so odkrili našega rojaka z luk- njo v glavi, ker je baje bdi slab telesni stražar nekemu igralcu аИ njegovi ženi. Ko smo tako stali in se pogovarjali, mimo nas se je stekala rečica mladih, se je nenadoma iz neke skupi- ne iztrgal- simpatičen fant in nas ogovoril v jeziku, ki bi ga moral razumeti celi svet. Po nekaj minutah smo že vedeU, da je sin enega izmed direktor- jev neke naše tovarne cigaret v Bosni, da v Parizu študira. Čez čas nam je predstavil še dekle. Francozinjo, ki se je ve- nomer žalostno smehljala, ko ji je on govoril nekako tako, kot smo tega navajeni ob pivu in cvetju v Laškem ali pri рга-гшо- vanju hmeljarjev v Žalcu in Braslovčah, ko na še taki rav- nini najdejo najbolj potrebni izboklino in jo tišče, da hrib premaknejo. Dekletce je bilo sila simpatično že tudi zato, ker je lastnica športnega busti- na. To pa ni kar tako. Za na- slednji večer smo se dogovorili, da se najdemo v enem izmed teh lokalov, ki so si tako po- dobni tako po opremi, kot po obiskovalcih, čeprav se ločijo prav po obiskovalcih. Čudno, mar ne? Pa je res! V tem go- stišču se zbirajo ti, v onem oni. Vsaka skupina ima skorajda povsem drugačni svetovni na- zor. Jutrišnjega snidenja sem se nekoliko veselil tudi že zato, ker je ta rojak kazal izredno domotožje po moji sopotnici, ki mu je baje prenesla v Pariz kos domovine. Ta košček bi mu naj položila v naročje, kot je de Gaulle izročil Francijo na praz- nik dela delavcem in študen- tom. S tem je priznal, da gene- rali in delavstvo ne gredo vkup-. Razen v Grčiji in še kje .. Do državnega udara. Za naslednji dan, točno je to težko ločiti, kajti večji del noči smo tako zamenjali za dan, bi si naj med drugim ogledali tudi Louvre. To je tisto veliko hišo, ki jo je imel neki nebodi- gatreba z vsemi sobanami vred. V njej, v h^, je razstavljeno toliko umetnosti, da se lahko Vatikan s svojim papežem skri- je pred njimi. Ne gre za to, kako so Francoz:i nagrmadili vse te vrednosti, hočem le reči, da se tej lepoti klanja ves svet. Tudi Jugoslovani. Ko je šofer iskal prostor, da bi vrinil na- šo lesketaj očo pločevino, sem prešteval le avtobuse z YU. O, la la. Šestnajst po številu. To pa ni kar tako. Preklemani Francozi, sem si dejal, medtem je naš vodič, dru- gače profesor univerze za vsa- kogar, kupoval vstopnice, neka- teri pa izredno lepe reproduk- cije mojstrovin. Preklemani Francozi, sem si torej dejal, ko sem gledal to mravljišče. Oni ti, grom In pekel, znajo prodati vse. Od Madone do ka- menčkov ne vem katere akropo- le. Ne tako kot mi na Crolteh, ko še razglednic ne spravimo skupaj. Ti Franoozii ti še parki- rišče zasolijo, k nam pa ixri- hajajo njihove služkinje in gu- vernante, ki tvorijo pol^ an- gleških, srž našega turističnega kapitala. 2e ustaljena blago'-ma i2menjava: oni nam o, la la, vala; mi pa njim inteligenčni potencial. In seveda nekaj sto delavcev, ki si jih pred tem me- šetarji kot na sejmu ogledajo in izločijo vse tiste s kakšnim kompleksom in premajhno viši- no v tem ali onem smislu. In tLste s poškodovanimi z»bmi. Kot na Cape Kennedyju. Žal je na5 vodič profesor s hitrostjo elektronskega račimalnika izra- čunal, da bi nas še dodatni vodič po tej edinstveni hiši presneto stal. Zato je, kot je to že baje uspešno opravljal doslej, sam prevzel vodstvo. Ro- mali smo od slike do slike, od kipa do kipa. Nekdo je na hi- tricc prebral napis, nato smo kot Celjani na duhovnih vajah v Nazarju v zboru vzdihovali: oh, ah, ne ne, joj in jej. Moja predraga sopotnica se k sreči še -¿pomni toliko angleških be- sed, nekoč se jih je dudlala, da se je priključila k neki skupini Angležev in mi nato prevajala mnenje in izjave njihovega vo- diča. Bilo je presneto zabavno. K sreča nisem bil tu prvič. Pa vseeno; človek hitro poaablja. Nekaj pa 1* nisem razčistil. Ne- kaj naših sopotnic se je večkrat vračalo k izdelkom starih Gricov. Prihodnjič: Prilepljen dinar № STROKOVNJAKA, DA O TRETJEM... Čeprav »izvažamo« baje ogromno stro- kovnjakov v zamejstvo, ker kot kaže pri nas za njih ni kruha, se sam osebno s tem ne bi strinjal. Kajti imamo še »stro. kovnjakov« in strokovnjakov. Poglejmo dva primera, ki jih je povedal komandir prometne. »Sie vi komandir prometne?« »Jaz.« »Torej tudi vi odirate študente.« »Kakor kdaj. Sicer pa začnimo po vr- sti. Zakaj gre?« »Zaradi prometnega prekrška moram plačati kazen. 20 novih dinarjev. Tu jih imate.« Nato mladenič seže v žep in prinese na dan polno pest kovancev za pet par. Stre- se jih na mizo in pomenljivo pogleda ko- mandirja. »Počasi. Rekla sva, da greva po vrsti. Torej kako in kaj?« »Naredil sem prekršek in želim plačati. Jaz sem študent ekonomske fakultete, doma iz Medloga št... Tu je denar, upam, da je ves, prosim preštejte in mi izdajte potrdilo.« »Lepo. Vidite, kot študent ekonomije verjetno poznate red. Torej lepo denar preštejte, da ne boste rekli, da smo vas, kot študenta »odrli« za nekaj kovancev. Ko boste gotovi, me pokličite. Jaz imam namreč še nekaj drugega dela.« »O, ne, ne. Jaz vam zaupam, kar vi preštejte. Meni se zdi da je denarja do- volj. Ne, imate prav ni ga dovolj, še v tem žepu sem odkril nekaj kovancev ...« Duhovito, mar ne? Nekdo bo rekel, da to to slari štosi, s katerimi pubertetniki zbadajo trgovce. Pa ni res, študent več ni pubertetnik. Se večji »štos« pa je nato pripravil šef prometa duhovitežu. Ta je namreč nato vse kovance lepo zbral in jih preštel. Zlagal jih je v kupe po toliko in toliko, ko je preštel, pa jih je podrl. Seveda komandir ni šel štet. študenta je lepo prosil naj jih še enkrat zloži v kupe po deset. Izgovarjal se je, češ, da je policaj, da ima rad red, da ni vešč štetja denarja. Po dobri uri je študent vse lepo zložil, preštel, kupčke poravnal v vrsto »na desno ravnajs« in končno ves nesrečen odšel. Ni vžgalo. Nekako v istem času se je pred istim komandirjem pojavil še drugi občan, ki pa je bil ogorčen zaradi ravnanja miličnika prometnika. Na cesti I. reda, nekje okrog Frankolovega se je pripetila prometna nesreča. Kot je to običaj, včasih pa tudi dolžnost, se je nabralo mnogo ljudi. Mi- ličniki so začeli s svojim delom. Medtem se ustavi ob robu ceste vozilo in izstopi občan. Napoti se k udeležencu nesreče in mu ponudi svojo pomoč. Ker miličniki to opravijo pogosto »čisto narobe«. Občan verjetno, čeprav je profesor na neki šoli v Konjicah, ni vedel, da so tovrstne izja. ve žaljive, poleg tega pa motijo ljudi, ki so zadolženi za tovrstne probleme po svo- ji službeni dolžnosti. Miličnik je vprašal tega občana, če je on po službeni dolžno- sti poklican, da izprašuje in zaslišuje ob- čane. Ni bil. Torej bi se naj umaknil. Jok. Naj pove kdo je. Zakaj? Naj pokaže osebno legitimacijo. Občan je bil seveda ogorčen, zato je prišel h komandirju. Tovariš komandir, tapatatata... Zgodi se, da niso vsi pro- fesorji — za vse PROFESORJI! Ne glede na nacionalnost, ki bi naj baje bila vzrok za miličnikovo ravnanje in zahtevo po osebni izkaznici. Nani CELJE FLUOROGRA- FIRANJE v ponedeljek se je v celjski občini začelo fluorografiranje prebivalstva starega nad 24 let. Najprej so akcijo iz\-edli v nekaj delovnih kolektivih, nato pa so prišle na vrsto krajevne skupnosti. Fluoro- grafiranje, v katerega bodo zajeli približno 30 tisoč pre- bivalcev, bo končano do 10. novembra, občino pa bo ve- ljalo približno 11 milijonov starih dinarjev. Fluorografi- ranje je obvezno za vse pre- bivalce, ki bodo dobili vabilo, pa tudi za tiste, stare nad 24 let, ki ga iz kakršnegakoli razloga ne bi prejeli, štab naroča vsem občanom, naj pridejo na fluorografiranje točno na dan, ki je določen na vabilu, vabilo pa naj pri- nesejo s seboj. Vsak neopra- vičen izostanek bo obravna- val sodnik za prekrške. Ka- zen, ki bo v tem primeru do- ločena, znaša 10 tisoč dinar- jev. ZADNJI OBČNI ZBOR Včeraj Je bil v Celju zad- nji občni zbor občinskega od- bora sindikata delavcev druž- benih dejavnosti, na katerem so razpravljali, o svojem de- lu. To je bilo dokaj uspeš- no, saj se Je sindikat zavze- mal za reševanje mnogih ak- tualnih družbenih vprašanj, posebej za uveljavitev druž- benega in samoupravnega do- govarjanja za sistemsko reši- tev samoupravljanja in finan- ciranja kulture itd. Po zadnjem občnem zboru, o katerem bomo več poro- čali v prihodnji številki, pa je bil ustanovni občni zbor medobčinskega sveta sindika- ta delavcev družbenih dejav- nosti za občine Celje, Šmar- je, Šentjur, Konjice in Laš- ko. SAVINJSKO NABREŽJE Spomladi bodo ob Savinj- skem nabrežju uredili novo otroško igrišče. Določena lo- kacija — med Savinjo, Suš- ni co in ulico, ki pelje z Mu- zejskega trga proti brvi — ustreza, igrišče pa bodo lah- ko koristili otroci krajevne skupnosti Center in seveda sprehajalci, ki jih v toplih dneh ni malo. Upamo samo. da to igrišče ne bo doletela podobna usoda, kot je večino drugih v celjskem mestu. Objekt bo treba tudi solidno vzdrževati, kajti ob pomanj- kanju otroških igrišč v Celju, moramo računati, da bo zelo obljudeno. ZANIMIVA OCENJEVALNA VOŽNJA Društvo Ljudske tehnike Libele Celje, je v počastitev 75. letnice obstoja podjetja priredilo skupaj s predstav- niki AMD Slavko šlander Ce- lje ocenjevalno vožnjo na progi Celje—Podplat—Slover> Бка Bistrica—Celje. Na pro- gi dolgi preko 80 kilometrov s tremi tajnimi in javnimi kon- trolami je imel največ uspe- ha član Libele — Zeleznik, ki je zbral samo 9 kazenskih točk. Da je bila konkurenca izredno izenačena nam pove nadaljnji vrstni red: čr- nologer 10, Bobner 10, Koro- šec 13, Jager 13, Krumpelj 16, Cene 18, Braber 19, Robi- da 27 in Guzej 28 kazenskih bočk. Vsega skupaj je nasto- pilo 27 voznikov. Zmagovalec je sprejel pre- hodni pokal. Tovrstno tek- movanje pa je že četrto po vinsti. J. KUZMA SAMO ENO ŠŠD IMA TELOVADNICO Od vseh (7) ŠŠD v občini Žalec ima primerne prostore za pouk telesne vzgoje samo osnovna šola Griže. Ostale šole se koristijo prostorov TVD Partizan ali pa so nji- hovi prostori takšni, da so za pouk telesne vzgoje pre- majhni (Žalec, Vransko). Ker so ŠŠD v občini znana po tem, da so nosilec več- jih športnih tekmovanj, aka- demij ipd, žal pa se še ved- no ne najde dovolj razume- vanja, saj je veliko tistih, ki naraesto, da bi mladim po- magali, jih pri njihovem delu le ovirajo. Zadnje čase, ko si učenci zaželijo več tekmovanj, pa je situacija še bolj kočljiva. Finančna sredstva ne dopu- ščajo, da bi Se pionirji bolj pogosto srečavali v medšol- skih tekmovanjih, a vendar si želimo, da bi mladi čim več znali. Prav bi bilo, če bi se pri tem malo bolj zamislili tudi tam, kjer bodo lahko nekoč kaj več imeli od teh mladih talentov, šole ne zmorejo \'S€ga! A. VIDMAJER AIVIARJK V ŠENTVIDU v Šentvidu pri Grobelnem so avgusta meseca začeli gra- diti vodovod, katerega name- ravajo dokončati do konca novembra. 28 zainteresirani!] gospodinjstev je prispevalo 28.000 novih dinarjev, 20.000 novih dinarjev je krajevna skupnost dobila iz sklada za cestno in komimalno dejav- nost, za končno fazo gradnje pa bo treba priskrbeti še 40.000 dinarjev. Do zxiaj so postavili cevi od zajetja do rezervoarja v dolžini 2 km. Poleg gosp>odinjstev, ki so prispevala denar za gradnjo vodovoda, vodovodni priklju- ček bo dobila šola, ki je brez zidrave pitne vode, kot tudi vse stavbe v upravi stano- vanjskega pKxijetja Šmarje. Krajevna skupnost je zapro- sila stanovanjsko ix>djetje za denarni prispevek, saj v stav- bah, ki so pod njegovo upra- vo, prebiva 9 družin, toda do Zidaj še ш dobila nobenega odgovora. Miđ MALI INTERVJU Vprašuje: TONE VRABL Odgovarja: CENE DOLŽAN Iz žepa je potegnil glavnik in si pogladil drobno, črno bradico; seveda tuidi brke. Potem je začel nastajati in- tervju, ki mu v vseh letih in daleč naokoli ni enakega. Pa- pir in svinčnik je posodila tovarišica pri blagajni v Espresu (ibila je nedelja in v suknjiču je manjkalo pi- salo!) in intervju je stekel. In to dober intervju! Igraš trobento. Seveda tu- di poješ. In to dobro poješ. Kako dolgo že? »Od petega razreda osnovne šole, ko sem začel obiskovati glasbeno šo- lo v Žalcu.« Kljub rosni mla- dosti si verjetno kmalu za- čel igrati po raznih ansam- blih. Nekaj jih prosim na- štej. »Začelo se je v doma- čem ansamblu, nadaljevalo pri Kozmosu, Melanšku, pri FeloviTsih in The Horsih, zdaj pa brenkamo skupaj z Vo- kali.« Že dolgo? »Z Vokali v resnici že dolgo nastopamo, stalna »klapa« pa smo šele deset mesecev.« Zmagali ste na prvem tekmovanju beat ansamblov v Celju ... »Ko- maj smo se zbrali, ker smo sami študentje. Oče Rizmal je veliko pripomogel k te- mu, da smo lahko nastopili kompletni.« Potem ste odšli v Švico ... »Pet tednov smo nastopali v Solothomu in Kandarstercku, v Grand ho- telu Victorija. Tam so bili ska raj sami angleški lordi...« So vas kaj po »cajtengah« vlačili? »So.« Kako ste osvo- jili tamkajšnje občin.svto? »Igrali smo glasbo za vse.« Po vrnitvi v domovino ste več kot teden dni igrali na obrt- nem sejmu v Celju? »Ja.« Za- kaj? »Ker igramo vse in ve- liko pojemo.« Tudi tisto o psu? »Tudi. Ta slednja je bi- la še posebej všeč tebi.« Hva- la, prav imaš. Ste morda do- bili kakšne konkretne ponud- be za nadaljnje nastope? »Smo.« Kje? »V decembru naj bi igrali teden dni na Celjski koči, ko bodo tam italijanski turisti. Za novo leto so nas F>ovabili v Čateške Toplice, pri nas pa je bil tudi direk- tor iz Slatine Radenci in nas hotel angažirati za šest me- secev.« Pa vas ne bo? »Mi ne moremo sprejeti, študentje smo in glasba nam je samo hobi. Prijetno razpoloženje.« študiraš? »V ansamblu štir- je študiramo, sam pa sem ab- solvent Višje pravne šole v Mariboru. Spomladi bom končal.« če študirate, potem niste glasbeno izobraženi? »Bodi prepričan, da smo vsi zelo dobro glasbeno podko- vani.« Kaj ti pomeni igranje? »Ilobi. Igram pa tudi zato, ker se sam vzdržujem pri študiju.« Car igranja? »Igrati moraš temperamentno, tisto, kar je mladini všeč in včasih tudi koketno.« To se pravi, da ne kvalitetno? »Ce hočeš pri vseh uspeti moraš igrati tudi kvalitetno.« Uspeti pri vseh? »Ja.« Torej igrate kva- litetno? »Po tej logiki^ ja.« Zakaj ne igrate v Ljublja- ni? »Zaradi klanov.« Samo za- radi tega? »0e hočeš nastopa- ti in uspeti v Ljubljani, mo- raš biti že skoraj profesiona- lec.« To se pravi, da ne boste nikoli uspeli izven celjskih mej? »To si samo ti v vpra- šanju nakazal.« Odgovori mi. »študiramo. Glasba nam je hoibá, ki ga hočemo izvajati kvalitetno, ne pa profesional- no. Tega ne zmoremo.« Ven- dar ste pri občinstvu priljub- ljeni zaradi kvalitetnega izva- janja v.seh glasbenih zvrsti? »Hvala.« Prosim. Toda, ali sploh kaj vadite? »Misliš glas- bo?« Ja. »Vadimo. V zadnjem času celo zelo pospešeno.« To je lepo. »Tako ne misliš samo ti.« Prepričan sem. Prepričan tudi v to, da bo- do prav zaradi svojega pe- strega programa fantje iz za- bavnega ansambla (Cene Dol- žan, Vojko in Franjo Rizmal, Teodor Kalinšek in Vojko Ko- smatin) Vokali — stalno me- sto v Žalcu pri očetu Rizma- lu — uspeli. Usi>eli pri vseh. Prav jim je! OBISK DRUŠTEV! Predstavniki * sveta kulturno-prosvetni^ ^ gandzacij v Slovenskih ^ njicah so pred dnevi oJ * íá vsa društva na svojein '' močju. Z odborniki » BO se pogovarjali o d^j^ " prihodnjimi na logami, S ( TEČAJA ¿ Delavska univerza v Ciah bo pripravila dva ц ' ja. Eden bo služil za ¡j ' polnjevanje strokovnosti ^ lavcev, .ki upravljajo z ^ tričnimi vozili, razninii , * gali, drugi pa bo služil ' stim, ki že delajo v gaj ' stAm pa nimajo ustrezne j '' brazbe- Novembra bo vsej verjetnosti organizj še tečaj za strokovno ui sabljanje šivilj in krojal POSOJILO ZA ' VODOVOD , Za doikončno uspos tev konjiškega vodovoda stanovanjsko komunalno p jetje najelo posojilo v i ni 344.000 dinarjev. V Ka cah je treba urediti nape vo do rezervoarja v škalc V Ločah pa napeljavo kraju siacnem. Res je namreč, da se človek moti. O neki celjski trgovini, ki je ne bomo imenovali, ker zmote naj- brž niso pravilo, vedo potrošniki povedati, da se zelo rade motijo prodajalke. Nekdo je kupil na pri- mer kilogram hrušk (po 2.50 din), prodajalka jih je stehtala 1,13 kilo- grama in napisala na listek ceno 3,75 din. Ker se je potrošniku zdela cena nekoliko pretirana, je brž opomnil prodajalko, da se je zmo- tila, ta pa je imela v istem hipu že pripravljeno pravo cervo. Za prejšnjo se ni niti opravičila. Ko je isti kupec v isti trgovini kupil še^ dajalka ^ in zatem* ceno na r nič čudr^' menijo fj je imela f jetno PL tudi račii^. koncu №. računa, i ne v si< dobro, ^^ boj kale " ^ASTNIK NA DELA lÜNfSTOV ^vi so imeli sejo ^ke konference g bila tudi zadnja ,j mandatni dobi. ¡J med drugim po- ji poročilo sekre- jt^^ Prosenca, ki je eia je obč^ka J v minulem" ob- çjravila pomemb- KiLjub temu pa ne ti zadovoljni, saj je še nekaj deset ko- ki se odtegujejo joril je tudi, da se jestniški komunisti otresti teh in dru- (tnikov«, ki s svo- jvnostjo ali ravna- jnjšujejo ugled in K. mv :L SEMINAR a skupščina v Hrast- jrva v revirjih skli- irganizirala dvodnev- r za odbornike obeh ot so se o tem že ogovorili. Na semi- go.vorilii o konkret- Sanjih in proble- ti v zvezi z uresni- letos spomladi spre- lilnega programa, ki šče za pospešen ekonomski raz- a. mv ŠENT.IUR AJEVNE FERENCE RK Kjurski občini poteka- brave za konference ih organizacij lîK. ?a :¡e predvideno, da bo- ^h krajevnih skupnv> I konca tega leta. Mič A RESEVNI I GORELO ptobra je na Resevni, pj nedostopnem in pn^m območju, prišlo do gozidnega požara. Pravo časno obveščeni gasilci so ze lo hitro ukrepali in prepre- čili širjenje požara na borov gozd in kompleks, ki je biJ močno poraščen s suho pra- protjo. Pri tem so dragoceno pomoč nudili tudi domačini. Mič POSVET PREDSTAV- NIKOV POLITIČNIH ORGANIZACIJ v četrtek je v Šentjurju bil posvet predstavnikov družbe- no političnih organizacij, ka- terega je sklicalo predsedstvo ZIVI. Razpravljali so o odno su med SZDL in ZM s po uidarkom na nespor agrarnih, do katerih je prišlo v zad- njem času. Ugotovili so, da je uspešno sodelovanje med temi organizacijami vendar mogoče in se nazadnje dogo- vorili o načinu izrvrševanja bodočih skupnih nalog. Mió IZLET KRVODAJALCEV šentjurski občinski odbor RK je za krvodajalce in ak- tiviste RK pripravil enodnev- ni izlet v Ptuj in njegovo okolico. Izlet bo 25. oktobra, prijavljenih pa je okoli 40 in- teresentov. Mič TEČAJ PRVE POMO- ČI ZA ŠOFERJE Občinski odbor RK je že ?ačel s pripravami za 10-urne tečaje pr/e pomoči za vozni ke motornih vozil. Programe teh tečajev je pripravil re- publiški odbor RK. Mič ŽALEC LETNA KONFERENCA MLADINSKEGA AKTIVA Mladinski aktiv Polzela je imel v soboto prvo letno red- no konferenco. Na njej so ie- voMli za novega predsedni- ka Petelinšek Zdenko. Mla- dinci so obravnavali _ svoje probleme, ter si postavili za priitodnje obdobje obširen plan dela. TT NOV VODOVOD V VELIKI PIREŠICI v Veliki Pirešici so končali z izgradnjo vodovoda, za ka- terega so îwrabili 430 tisoč din. Prebivalci tega naselja so prej koristili vodo iz vodnja- ka in potoka Pirešica, zato je nov vododvod za njih velika pridobitev. MITJA GORJUP V ŽALCU IN PREBOLDU v ponedeljek je obiskal Ža- lec in Prebold predsednik CK ZMS Mitja Gorjup. Po raz- govoru na predsedstvu Občin- ske konference ZMS je obi- skal še mladinske aktive v osnovni šoli, Juteksu in Te- kstilni tovarni v Preboldu ter imel razgovor tuidi s pred- stavniki družbeno-političnih organizacij in skupščine ob- čine. KRVODAJALSKA AKCIJA Pretekli teden je Ime- la Krajevna organizacija RK iz Šempetra krvodajalsko ak- cijo, katere se je udeležilo 50 krvodajalcev. Odbor je z udeležbo zadovoljen ter se vsem krvodajalcem za po- darjeno kri zahvaljuje. ТГ JAMARSKA SEKCIJA Prod kratkim je mladin- ski aktiv v Preboldu, ki so- di med najaktivnejše v žal- ski občini ustanovil jamar- sko sekcijo, v njo so vklju- čeni mladinca, ki so na tem področju delovali že prej, vendar njihovo delo ni bilo organizirano. Sekcija ima že nekaj specijalnih virvi in sve- tilk. V njihov program so vključili raziskovanje pod- zemskih jam v Savinjski do- lini. TT •Je druga pro- čez 9 din popravila Pa seveda ni ^ rnesa spre- na dan in " rnislih ver- f istega dne. ^.'га vsej črti, blagajni na ^'sem točnega ''^^Pak šment, ? bi bilo res nosili s se- Papir. MALA ANKETA GOBE ŠE NISO ŠLE PO GOBE Tudi nabiranje gob je konjiček. In to tak, ki je še ko- risten po vrhu. Mahneš jo v gozd in se vrneš s polno ko- šaro dišečih ajdovk, zadovoljen in okrepljen zaradi sonca, svežega zraka, ptičjega petja... Vabljivo, kajne? Le eno pomanjkljivost ima ta privlačnost: vrnili se boste s prazno košaro, če ne bo z vami tudi kak izkušen gobar, ki bo do- volj širokogruden, da vam bo pokazal svoje »lovišče«. Gobarji so včlanjeni v gobarsko društvo, V celjski sek- ciji jih je približno 250. Med njimi je seveda nekaj takih, ki so to samo na papirju, toda pravi gobarji preživigo mar- sikatero nedeljo v gozdu. In če bi vas povabili na večerjo, bi bili v skrbeh. Kajti jedli bi gobe, za katere ste büi do- tlej prepričani, da vas bodo spravile v bolnišnico. Na tek- movanju, ki smo se ga udeležili tudi mi, so pokazali zares veliko znanja. Mi pa smo to priložnost izkoristili za kram- ljanje o gobah, nabiranju gob, letini in še čem drugem. Janko Ževart, predsednik grobarske sekcije.- »Namen na- še sekcije je, da širi znanje o gobah in preprečuje nesre- če z zastrupitvami gob. Hkra- ti pa оркхбагја na neizikori- ščeno bogastvo naših go- zdov (zelo uradna izjava т čisto drugačnem okolju — op. pisca). Včlani se lahko vsak ljubit-elj gob, nobenega testa ne bomo napravili, òe računamo, da je na celj- skem območju »potencialnih kandidatov« kakih 2000, po- tem bo moralo biti v naša sekciji še veliko prostora.« ' Ožir Joža, Celje: »Clan sek- cije sem že štiri leta. Rad nabiram gobe, čeprav ima človek včasih smolo — kot na primer danes, ko imam skoraj prazno aktovko. Gobe, ki jih naberem, večinoma viložimo, pa tudi posiišimo jih nekaj. Veseli me, da je v zadnjem času v našo sek- cijo prišlo tudi nekaj mla- dih članov, saj je delo z mla- dino — zlasti z mestno, ki göb ne poizmia — še posebej pomembno. Mara Bertosi, Celje: »To je res. Zato smo se odločiild zb tesno sodelovanje s šolami Lani smo imeli razstave sko raj na vseh šolah, pa tudi v krajevnih središčih. Žal ljudje poznajo zelo ma- lo vižitnih giob. In vendai je takih več deset vrst. Po- znamo pa tudi pogojno užit ne gobe. V naši sekciji pa si prizadevamo, da bi razširil fcudá znanje naših članov. Te- mu so namenjeni redni se- stanki, kjer spo23iavamo raz- lične vrste gob.« Janko Volf, Celje: »Koldkor je bila letošnja marčev- ska sezona v redu, tako smo bili nezadovoljni s po- letno. Nabiranje gob pa je dvojni užitek — zaradi njih samih in zato, ker človek ta- ko temeljito zamenja okolje. Lani smo v moji družini na- brali veliko gob. Najbolj pol- ne cekire pa smo imeli ta- krat, kadar smo šJi na Po- horje. Sicer pa ima skoraj visak gobar svoj »teren«. Moj je okolica Velenja.« Mara Sedmak, Celje; (zma- govailka nedeljskega gobar- skega tekmovanja na Oeljski koči): »Gobe nabiram že od mladih nog. Več vrst razilič- tiih g)ob i)a sem spoznala še- le, ko sem se vključila v celjsko sekcijo. Gobe, ki jih na^remo, porabimo doma, аИ pa z njimi »razveselju- jem« znance. Nabiranje gob je konjiček, klaДerega druga stran je ljubezen do narave. Kajti nabiranje gob terja včasih veliko napora — ob majihnem efektu.« Gobarji so veseli ljudje. Sicer pa — kakšen naj bi bil človek po tem, ko je preživel lep in poln dan?! In ponosni so drug na drugega. Zato nam tudi tega niso pozabili po- vedati, da je na njihovem območju gobe nabiral tudi Edvard Kardelj z ženo Pepeo, da se je izkazal za izkuše- nega gobarja in da je obljubil, da se bo celo včlanil v celjsko sekcijo, še kdo? TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - Pod tem naslovom je v tretji številki revije »Otrok in družina« lani izšel sestavek izpod peresa tovariša Albina Weingerla. Ker menimo, da je članek lepo nadaljevanje te- me, ki jo je v prejšnji številki našega tednika začela prof. Ana Cetković in ker bi radi naše bralce opozorili na revijo, kjer bodo našli marsikak odgovor na kakšen vzgojni pro- blem, ga v celoti objavljamo. Osnovna šola je druga ustanova, ki načrtno navaja otroka na razumevanje in uži- vanje umetnin. Slovenski je- zik ga seznanja z besedno umetnostjo, likovna vzgoja z glasbeno umetnostjo. Besed- na umetnost je zaradi svoje neposrednosti deležna največ- je pozornosti. Otrok se uči brati, pisati, ustvarjati last- ne zamisli in poustvarjati drobne umetnine. Spoznava nmogo umetnin in umetni- kov. Njegovo vrednotenje in tovrstna izobrazba je delež- na precejšnje pozornosti. Likovni pouk je v zad- njem času podprl zastarele nazore o likovni vzgoji. Po- snemanje in prerisovanje spoznal za kvarno, vso otro- kovo pozornost .pa usmerja v samostojno likovno ustvar- jalnost. Otroku posreduje le tehnike ustvarjanja, vsebin- sko pa ga poskuša i>opolno- ma osamosvojiti in ga obra- niti tujih vplivov. Tako je že marsikateri otrok ustvaril umetnino, ki je žela medna- rodno priznanje. Vendar se osnovnošolska likovna vzgo- ja preveč usmerja samo v ustvarjalno smer, široko li- kovno vzgojo in izobrazbo pa zanemarja. Mimo na- ših otrok gredo mnoge sta- rejše in novejše ustvaritve li- kovnih umetnikov, malo otrok in mladine obiskuje razne likovne razstave in s¿ bisìtri in jasni okus in oko га likovne lepote. Tu bi mo- rali likovni pedagogi več sto- riti in otroke popeljati v ate- ljeje, paviljone in galerije. Oe se otroci in mladina od- pravijo kolektivno na dram- ske in operne predstave v kulturna središča, zakaj si ne bi še ogledali likovnih razstav. Tu bi lahko opravi- li svoj delež tudi starši. Ste že biLi kdaj s svojim otro- kom npr. v Moderni galeri- ji v Ljubljani? Glasbena vzgoja je v os- novni šoli na zadnjem me- stu. V nižjih razredih ne mu- zicirajo dovolj — so izjeme, a te so še vedno častne — v višjih razredih pa večino časa posvečajo osvajanju glas- bene pismenosti, časa zia do- jemanje, za poslušanje in za glasbeno kultiviranje je ma- lo, če je, je bomo in primi- tivno in v večini primerov mehanično. Z živo glasbo, z živimi umetninami navadno ne pridejo v stik. In velik vzgojni vpliv, ki ga ima ži- va glasba na človeka, izosta- ne. Del te pomanjkljivosti od- pravljajo nekatere glasbene šole, ki prirejajo žive kon- certe v razredih ali i>a kon- certe za šolsko mladino. To pionirsko delo glasbenih šol je pač pomembno in niti ne slutimo, kolike vrednosti je. Srečni so otroci, ki pojejo v mladinskih zborih pod vod- stvom dobrega pedagoga — umetnika, in tisti, ki imajo možnosti, da obiskujejo glas- bene šole. Njim so dane vse možnosti, da najdejo pravo pot, ki vodi do razumevanja in dojemanja velikih glasbe- nih umetnin. Vendar ti otro- ci so še vedno majhen del vseh naših otrok, ki imajo vso pravico do uživanja va vrst umetnin, pa žal zaa ' objektivnih in subjektiv« ' razlogov ne pridejo do tej, J Estetska • vzgoja je ^ i uspešnejša, kadar бц P dojema lepote umetno, ustvarjalno ali poustvarjal, i kadar človek sam piše, » tira, igra, pleše, riše, kipa ' ustvarja nove melodijie ritme, kadar sam muzicii ' Aktivna estetska vzgoja ; ' pira človeku nove svetoy umetnosti na hiter, neposj den način. Tu lahko člon začuti največjo radost v | ljenju, radost ustvarjalna in poustvarjalnosti. Ob vem ustvarjanju ali | ustvarjanju emocionalno hi zorimo in čim močnejši trdnejši postanemo v s) jem čustvenem življenj laže se obranimo kriz, s \ terimi se srečujemo v življ nju. SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMI Zima prihaja. Vse hladnej- ši dnevi nas silijo, da pro^ store, v katerih bivamo in kjer najpogosteje čuvamo sobne rastline, začenjamo og- revati. Ob toploti moramo misliti tudi na zalivanje in škropljenje rastlin. Nekaj nasvetov s tem v evezi gotovo ne bo odveč. Ф čas je, da iz zabojčkov vržemo poletno cvetje, ki ni trajno, in seveda tudi zem- ljo, zaboj čke pa, zlasti če so leseni, je treba dobro oprati, če je mogoče tudi z varekino In jüi dobro posušiti ter hraniti na suhem. Tako bodo zabojčki ostali uporabni več let. Ф Sobno ovetje, ki je na- vajeno toplote, moramo po sobah jxjstaviti tako, da ne bo izpostavljeno mrzlemu prepihu, kadar zračimo, če ne gre drugače, jih je bolje ob zračenju spravljati v to- plejši kot. Ф Toda rastline je po dru- gi strani treba zaščititi tudi od prevelike toplote, zato stran z njimi od peči in ra- diatorjev. 0 Zima ni čas za presaja- nje in razmnoževanje rast- lin. Zimski počitek uravna- vamo tudi tako, da jih za- livamo zelo oprezno, dohra- njevati p>a smemo samo cve- toče lončnice kot ciklame, primule, kalanlioe in podob- no. ф Rastline, ki so občutlji- ve na suh zrak, le-ta vlada v glavnem v stanovanjih s centralno kurjavo, je bolje držati v nekurjenem prosto- ru, kjer pa temperatura ne sme pasti pod ničlo. V takih FK)gojih bo kamelija, na pri- mer, vzcvetela sicer nekoliko kasneje, v suhem prostoru pa se bodo njeni cvetni popki posušili. O Zaradi pomanjkanja sve- tlobe silijo rastline po zimi k svetlobi, k oknu in se tako enostransko razvijejo. Rastline je treba zato pri- vezati k palicam in jih vsaj vsakih osem dni obračati ta- ko, da dobivajo svetlobo ena- komerno vso zimo iz vseh strani. Tako obračanje je važno zlasti za sobno smre- ko, za difenbahijo, fikus in druge listnate rastline. Џ Konec novembra lah- ko na toplo postavimo tiste čebulnice (tulipani, hiacinte itd.), ki so račele gnati. Toda držati jih moramo še vedno v temi. Najbolje je, da jih po- krijemo z drugim cvetličnim loncem ali tulcem iz nepro- zomega papirja. Treba je če- bulice tudi zali'iati, da bi rastlina zrasla in se razvila. Ф V sodobnih blokih, kjer so stopnišča svetla, je tudi priložnost za prezimovanje cvetlic. Seveda je vse od- visno od razumevanja stano- valcev, zlasti tistih, ki stanu- jejo v viájüi nadstropjih, kjer je toplota višja, oziroma kjer je več svetlobe, če le-ta pri- haja od zgoraj. Ф Cvetje med okni (tam, kjer imajo dvojna okna) ne bo zdržalo zime. Prvič, ker je preveč na svetlem, pa dokler je toplo začne divje gErd drugič pa ob nastopu mra postane med okni zelo hlads in je cvetje izročeno mraa Današnji sek.s razganja tudi starejše kozle. Vse lopove greje isto sonce, toda nikoli ista ^ sreča. Tudi iz kravjaka Je lah- ko danes ustvariti mo- derno skulpturo. KIK „POMUIIKA" Murska Sobota, obrat za kmetijstvo Rakičan razpisuje prosta DELOVNA MESTA: 1. UPRAVNIKA EKONOMSKE ENOTE BENICA 2. UPRAVNIKA EKONOMSKE ENOTE KRAM AROVC I 3. ELEKTROMEHANIKA V EKONOMSKI ENOTI MEŠALNICA KRMIL V MURSKI SOBOTI Poleg splošnih pogojev za nastop dela mora kandidat izpolnjevati še nasled- nje posebne pogoje: pod 1. da je dipl. kmetijski ing. z 2-Ietno prakso, ali kmetijski ing. s 3-letno prakso; pod 2. da je kmetijski ing. z 2-lctno prakso ali kmetij.ski tehnik s 3-letno prakso; pod 3. da je kvalificirani elektroniehanik z 2-letno prakso in da ima odslužen kadrovski rok. Kandidati bodo sprejeti na delo za nedoločen čas. Nastop dela po dogovoru. Prijave, katerim je treba priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in seznam dosedanjih zaposlitev v obliki izpisa iz delovne knjižice, .je potrebno oddati v 10 dneh po objavi razpisa. OBRAT ZA KMETIJSTVO RAKIČAN PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV: LADE COPRNICE jjiri Avstriji je službo- šmarju že precej po- I sodnijski sliiga. J je pripovedoval: Ne- , mlajših letih, sem šel ponoči domov. Ko sto- pa p>ot čez Pusike, je jj^tju za menoj nekaj 3 zašumelo. Ozrem se ¡¿im žensko hihitanje. jtopijo tri mlade ženske fli, ena me prime za _ dniga za suknjo, tret^ stopi predme in me I gleda v obraz. Vse tri likajo za obleko in me n vabijo. »Kam!« se za- 1. Kažejo mi pot v gozd 3 mi ljubko smejejo. I so nadvse lepe zobe. lai sem se, da so to oo- 6. Dasi sem bil nekako í5no zmešan, se mi je liko posvetilo, da sem ail svoj špancirstok ter ] okoli sebe in prav ђ zaklel: »Portal stala- labe hudičeve, se mi iz- e!« Res so izginile, za- pa sem veliko utruje- V nogah in v glavi mi čelo šumeti. Nedaleč od i je na hribčku počil zalajal je mali psiček Icim glasom »eu, eu«. Po j minutah je nekaj šumo- dr\'elo mimo mene. Na- 3 sem slišal stopinje člo- in dih letečega psička, par sekund je počU strel sosednjem hribu in zo- se je slabotno oglasil ik: »eu — eu«. Resnično I« bilo strah divje nočne Lasje so se mi ježili, iam se počasi naprej, po nekaj korakih je i na desni voda, ki je б6е šumela, na levi pa a vso moč nekaj vršelo ¡oadu in sova se je drla, )r da bi klicala sámo smrt. Z težkimi nogami le- žem za vodo. Upal sem, da se bo pokazala kaka stranska pot, da bi krenil po njej in se izognil tej grozljivi vo- di, toda ta potok se je obrnil tudi p>očez in moral sem ob- stati. Nikamor nisem več mo- gel. Voda na desni, voda pred mano, gozda na levi me je büo tudi zelo strah. Sedel sem na nekak štor, ki sem ga zagledal pred seboj, in čakal rešitve, na katero sploh nisem imel upanja. Ne vem, ! kako dolgo sem tako sedel. I Proti meni se oglasi petje j in vrisk mladega fanta. Ko pride do mene, me vpraša, I kaj tu sedim, naj rajši grem j počivat h kaki hiši. Kako naj grem, če pa je na dveh | krajih voda, na eni pa gozd? I »Kašna voda, stopiva preko | Grabice, pa je ne bo več. Sploh pa, ali je to kakšna voda?« Grabića, ki teče iz Pustik in se tu v vijugi obrne po dolini. Fant me je pri- peljal do Konuškega. Bil je trgovski pomočnik in tam doma. Sel je iz službe, ker je pomagal zibiškemu trgov- cu. Ko sem tako hodil za njim, sem se popolnoma zbi- stril in nadaljeval pot domov v Šmarje. A. K. Vodoravno: 1. odlična celj- ska restavracija, tudi vrh v Savinjskih Alpah, 7. slovnič- ni pojem, 11. slovenski prote- stantski pisatelj (Sebastijan), 12. državni reprezentant v na- miznem tenisu (Ištvan), 13. ameriška kratica za »vse v redu«, 15. število z dvema ničlama, 16. pristaš golote, 17. tatinska ptica, 19. človek brez stalnega bivališča, 20. bližnja sorodnica, 21. novinar Novega tednika, 22. avtomo- bilska oznaka Vranja, 23. gr- ška črka, 24. reč, 25. nekda- nja portugalska posest v In- diji, 26. predlog, 27. vodni izliv, 28. obetajoča avstrijska smučarka (Olga), 29. vinska trta in vino, 30. zgodovinsko mesto v severovzhodni Fran- cij.i, 31. preudaren vojsko- vodja, 33. nekdanja francoska teroristična organizacija, 34. medmet, 35. mesto ob Ženev- skem jezeru, 36. sprožitev orožja, 38. novica, informa- cija, 39. črnogled človek. Navpično: 1. končna faza pri nastajanju kosti, 2. avto- mobilska oznaka Skopja, 3 treska, tudi vrsta ribe, 4. ve- liko rešeto, 5. glina, ilovica, 6. različna soglasnika, 7. izde- lovalec sodov, 8. korist, 9. starorirriska boginja žetve, 10. obrobnost, 12. mlajši napove- dovalec radia Ctelje (Alfonz), 14. velik grški otok v Sre- dozemlju, 16. rekrut, novinec, 18. oče, 19. hrvaško moško ime, 21. reč, 22. avtomobil- sko krmilo, 24. namenilnik, 25. strupena kača, 27. dobe- sedna navedba, 28. melodija. 29. najvišja karta pri taroku, 30. indijska ženska obleka, 32. pozdrav starih Rimljanov, 33. sovjetski estradni pevec. 36. povratno osebni zaimek, 37. kemični znak za litij. POSETNICE NIKO PT^EC Katero pijačo tov. Niko najraje pije? ERNA KUM V katero afriško državo je namenjena tov. Erna? ANA RANK Tov. Rankova še vedno mi- sli na počitnice, ki jih je pre- živela v tem lepem sloven- skem letovišču? ANAGRAMI Naša mala GRETI strašno se boji, te mogočne džimgelske zveri. ROP TE tovarne bil je dobro izveden. Tov. PERKO v mesto zdaj hiti, v katero —- I>a povejte Vi! KRIŽANKA REBUSA REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE MALA KRIŽANKA Vodora\Tio: 1. recept, 7. omarar, 8. par, 9. SM, 10. Asta, 12. stm, 14. or, 15. alt, 18. Bolgar, 20. A.smara. ČAJNIH I Čajnik št. 4. Glej sliko! Josip Jurčič BOJIM SE TE ZGODOVINSKA POVEST ! »Ti si prav neroden človek«, kara ga pater. »Kaj je 'udnega? Ali nisi komaj nekoliko mesecev ž njo žaro- in komaj leto dni se poznata? Devica je vsaka 'ča, sama ne vé, zakaj; in tako mora biti!« »Ne stric! Tako ne sme biti! To ni ljubezen, kakor ' mislim jaz; to ni ljubezen, kakršne potrebuje moje i In ako me ona ljubi, ne more mi govoriti takih be- : ако bi ji bilo srce tako polno ljubezni, kakor je ne bi mogla ta beseda z jezika. Stric, stric!.. « l^adeniču je gorelo oko in lice; sicer nelepi obraz je dobil nenavadni svit, ko je strastno govoril te be- Glajvo povesi, čelo nasloni v dlan ter začne zopet: *Meni se zdi, o jako se mi zdi, da njena nedolžna duša '> če prav ne vé, kako je z menoj, da se me zato ' •. stric, vi veste ... moje ime . « »Tiho!« zapove mu jezuit. »Čemu si zbujaš te spomi- Kaj se mučiš sam sebe z domišljijami! Stvar se zdaj izpremeniti, ker je davno završena brez tvoje po- ^ In brez (»vojega zadolženja. Ti moraš trpeti na- "«e s filozofijo in storiti, kar ti naklada sinovska dol- Ч vera in prava šega. Sedaj nosiš ime: Anton Vit; čast- mi završil svoje studije pod tem imenom, in ker no- Posvetit! svojih darov sveti cerkvi, katera ti edina ^^e znamenje tvojega rojstva in ti da nazaj očetovo ime, nosi to ime W cesarski službi, katero skoraj dobiš, in pozneje naš vpliv že toliko more, da se dà mnogokaj prenarediti. Sedaj pa ne muči svoje duše z razmišlje- vanjem, nego po razumu in treznosti užival mladost in ljubezen ter hvali Boga, da si našel dekletce s telesno le- poto in dušnimi možnostmi, ki te more osrečiti.« »Jaz ne vem!« odgovori Anton. »Ako ne veš, prepričaj se. Potrpi s poroko, poskušaj dekle, in ako se pokaže, da te ne ljubi z vso močjo, prerezi vez, ki te veže z njo. Nekaj časa, dokler bo tekla kri, bo te bolelo, močno, jako bolelo; a s časom ozdra- viš in blagoslavljal boš tisto uro, ki te je ločila od nje, ali pa imel boš lep spomin, ki te bo spremljal skozi vse življenje. Na drugo stran pa ravno tako pazi...« »Ne svetujte, stric! Vaših svetov, da bi bili, še tako dobri, ne morem poslušati; ni mi mogoče! Jaz je ne mo- rem pustiti!« »Česar ti tudi svetoval nisem.« »Stric,« povzame mladenič čez nekoliko trenotij be- sedo, »ne bodite mi hudi, da govorim vse to z vami; a jaz ne morem molčati o tem, kar me teži in veseli; in prijatelja nimam, da bi mu mogel srce odpreti. — Meni se časih zdi, kakor da bi me ona še celo ne mogla lju- biti tako, kakor si jaz mislim ljubezen, tako z vsem svo. jim bitjem, z vso globokostjo svoje duše. Časih mi pride ona z besedo, ki mi je kakor iz srca vzeta, in osreči me t njo; a potem zopet mi ne ugaja njen govor, zdi se mi, da je ona, kakor je drugih mnogo, to me zopet nemilo zadene, časi me pogleda z očmi, skozi katere se ji vidi tako rekoč v lepo dušo; a pridejo zopet časi, ko plašno in nezaupno oko v me vpira, in tak čas je bil, ko mi je rekla, da se me boji.« »Pusti to; ali ti nisem pravil, da vse to je sama gola domišljija!« »Ne stric! Jaz sem nesrečen človek; zakaj moram ravno jaz v prsih nositi srce, ki je nenasitno; jaz, ki ji še imena očetovega imenovati ne smem; ako hočem, da bi prosta druhal s prstom kazala za mano, rekoč: Glej, obešenčev sin!« »Stoj!« zavpije z resnim licem pater; »spomin očeta tvo- jega ti bodi svet, če se je tudi zmotil bil ali če ga je častolakomnost zavedla na nesrečen pot.« »Jaz ne očaščujem onečetovega spomina, jaz govorim o samem sebi.« — »Pač je bilo v t* o jem govorjenju neko očitanje. An- ton, ne pogrezaj se \ take misli; ako te nula ima, ima tebe rada, ne tvojega imena. Sicer sem te pa jaz pred- stavil za svojega sorodnika in plemenitnika; nevesta tvoja ni bogata; nima torej ničesar razen lepote in imena, ti pa imaš upanje. Pokaj torej ta nezaupnost v njo in v samega sebe!« Mladenič ne odgovori ničesar na to; a po ušesih so mu zvenele patrove besede: »Če te rada ima, ima tebe rada, ne tvojega imena.« To je premišljeval, pater pa mu je bil natočil zadnje vino iz steklenice. »Treba ti bo iti, pozno je že, tema je po ulicah In malo ljudi,« reče pater. Anton vstane, pater tudi, in ko seže v roko mlaileniču, pridrži roko in dé: »Ker sva se nocoj že menila o tvojem nesrečnem očetu, moram te nekaj vprašati ter upam, da mi poveš čisto resnico. Ali nosiš še rdečo vr4'ico pod obleko koU života opasano?« Mladenič povesi oči in zardi v zadregi. »Ne nosiš je,« pravi pater. »Anton, to nI prav. Jaz ne želim, da bi se često spominjal nesrečne smrti svojega očeta, ali kar zapoveduje pobožna verska šega, tega se drži, tako je še vedno najbolje. In verska šega je, da je sinovom za kazen usmrčenega očeta nositi rdečo vHvico okoli pasa. Midva tega ne moreva spremeniti. Oprostiti te more tega samo cerekv, ako stopiš v duhovski stan. To sem ti svetoval, a ti nisi hotel. V svetu iščeš sreče; Bog ti daj, da jo najdeš, ali izpolnjuj dolžnost!« »Stric, kako morem stati pred Emilijo z ono vrvjo okoli pasu, z onim znamenjem prokletstva in sramote!« reče Anton. »Kadar je človek fvprašan in odgovarja, mora resnico govorWi. Nikdo pa ni dolžan povedati več, nego je vprašan.« »Tega jaz ne morem; jaz ne morem varati Emilije, prej ali slej ji moram povedati vse!« »Jaz ti ne branim, ali pomisli, kdaj in kako je prav in dobro!« Poslovita se. Anton odide. II V visoki hiši Go.iposke ulice, kjer so stala nekdaj domovja kranjskih plemenitkikov, stanovala je A'dova, ple- menita gospa Ravberjeva s svojo mlado hčerko Emilijo. (Nadaljevanje prihodnjič) Britanska lahkoèivka, ob kateri je ^red leti izbruhnil škandal, ker je zaradi zvez 3 njo moral odstopiti mini- ster Profumo, je začela zdaj objavljati spomine v tedniku »News of the World« v na- daljevanjih. Milijonske mno- žice bralcev uživajo ob po- novni zadregi visoke družbe, lastnik tednika pa ob pove- čani nakladi že tako in tako donosnega tednika. . .. Bri- tanski konservativci so sicer samozavestno govorili na let- ni konferenci stranke, da bo- do zagotovo zmagali prihod- nje leto, na volitvah, toda njihov voditelj Edioard Heath jih je opozoril, da »zmaga ne bo lahka«. Pri tem je imel v mislih neprijeten podatek, da je o zadnjih tednih priljub- ljenost konservativcev nad la- buristi padla od 25 odstotkov na 4 odstotke. In do volitev je še eno leto . .. Predsednik mednarodne organizacije kri- minalistov je na kongresu Interpola v Mehiki med dru- gim dejal: »Kriminalna poli- cija je v položaju zdravnika, fci zdravi po zunanjih zna- menjih hude bolezni, ne da bi poznal njen izvor. Ugotav- ljamo zločinsko dejanje, ne da ñ pravzaprav vedeli, za- kaj je bilo storjeno.« Torej nekako tako kot gasilci... Austin Coates. 74-letni angleš- ki pisatelj, ki živi v Hong Kon- gu, vztrajno trdi, da je Mao Ce Tung umrl že leta 1966 in da zdaj nastopa njegov dvojnik. Njegov glavni agrument: Mao ne bi nikoli dovolil svoji že- ni, da bi javno nastopala ali celo prišla na pomemben politični položaj. Njegovi dvojniki — trdi Coates — ne govorijo v hunanskem nare- čju kakor »pokojni« Mao. Ti- sti Mao. ki se je pojavil na tribuni v Pekingu ob 20-let- nici LR Kitajske, je bil se- veda »dvojnik« ... V središču preiskave senatnega podod- bora ZDA je William Wolri- dge. »najvplivnejši narednik v ameriški armadi«. Podjetni narednik je upravljal voja- ške klube v južni Nemčiji in potem v Vietnamu. Na leto zasluži 150.000 dolarjev. Naj- bolj se je »odrezal«, ko se je z osebnim letalom ameri- škega poveljnika v Vietnamu pripeljal v ZDA. Toda še ta- krat mu podjetna žilica ni dala miru — v svoji prtljagi je prinesel 61 steklenic neo- carinjenega viskija .. . »Odlo- Zajamčene cene Jamstvo velja le za omejeno število prašičev - Kako naj gospodarijo drugi kmetje? - Mesa je še vedno premalo, čeprav je koruza poceni Pred kratkim smo poroča- li, da je republiški zavod za rezerve dal pobudo za pita- nje 10.000 goved pri kmetih. Poskrbel je tudi potrebna sredstva. To je lep prispe- vek, vendar ne dovolj, da bi postavili govedorejo in pra- šičerejo na trdne temelje. Sicer to tudi ni naloga za- 'Voda za rezerve. Zato bodo morali še drugi organi pri- spevati, da se bodo razmere v živinoreji in preskrbi pre- bivalstva izboljšale. Na pobudo Zvezne gospo- darske zbornice in Sklada za pospeševanje živinoreje in izvoza mesa so v minulih dneh veliko razpravljali re- publiški in zvezni organi, kaj bi bilo treba storiti. Nekaj so predvideli in pretllagali. Podoba pa je, da bodo nji- hovi predlogi izboljšali le nekatere razmere, ne bodo pa odpravili vseh problemov. Kmetovalci so prejšnja le- ta dokazovali, da ne morejo pitati več prašičev, ker je koruza predraga. Na nekate- rih kmetijskih območjih na- še države pa zdaj bilje j o plat zvona, ker ne morejo proda- ti konvze niti po zajamčeni ceni. Zakaj ne pitajo več prašičev? Cena koruze je namreč padla že od letošnje pomladi. Medtem pa bi si rejci lahko posî^rbeli tudi dovolj plemenskih svinj in pujskov za pitanje. Seveda če bi verjeli, da se razmere na trgu ne bodo prehitro spremenile. H Pitanih prašičev je še vedno premalo. Rejci pa upravičeno sprašuje.jo, po kakšni ceni jih bodo lahko prodali čez nekaj mesecev ali v prihodnjem letu. Ali ne bo odkupna cena spet zdrk- nila na pet dinarjev za kilo- gram. kot ,ie bila lani, ali ce- lo nižje? flj Odgovora ne dobijo. Kdo ve, kaj se lahko zgodi. Družba — ali država — sicer jamči za prašiče, ki imajo 32 odst. mesa, 6,24 din za ki- logram žive teže. Toda ne za vse prašiče. Kmetje bi mo- rali skleniti pogodbe. Mnogi pa zaman iščejo organizaci- jo, td bi bila pripravljena skleniti tako pogodibo z nji- mi. Brez kooperaciijske po- godbe pa ni zajamčene cene. Sklad za pospeševanje živi- noreje in izvoza mesa — to je zvezna organizacija — predvideva, da bo za prihod- nje leto lahko sklenil pogod- be z zajamčeno ceno za dva in pol milijona pitanih pra- šičev. Kmetovalci pa so jih pitali tudi po šest milijonov in še več. Toliko jih potrebu- jemo in bi jih morali spita- ti da jih ne bi bilo treba uvažati. A kdo bo jamčil od- kupno ceno za vse? Taka negotovost pri pro- daji je glavni povzročitelj da še vedno ni dovolj pita- nih prašičev in svinjskega mesa, čeprav je poletna tu- ristična sezona že minila. Brez organiziranega pitanja prašičev z zajamčeno odkup- no ceno ne more nihče na- povedati niti za prihodnje mesece niti za prihodnje le- to, koliko jih bodo dobili mesarji in če bo dovolj me- sa. To pa škoduje enaf.io po- rabnikom mesa in gostiščem, ki so že letos tožila, da po- dražitve niso mogla vračuna- ti v svoje cene, kot rejcem prašičev, ki po izkušnjah zadnjih štirih let ne upajo veliko tvegati. Nobeno ure- jeno gospodarstvo ne more biti odvisno ad slučajnosti. J. P. Potrošniški krediti pri trgovskih podjetjih Po najnovejših vesteh zvez- nega sekretariata za finance bo kmalu izšel predpis, po katerem bodo lahko trgovska podjetja, ki kreditirajo svo- je kupce iz lastnih poslov- nih skladov, odobrila posoji- la samo takrat, če bo pot- rošnik plačal 20-odstotno so- udeležbo. Potrošniških kredi- tov torej ne bodo omejili, prav gotovo pa bo v bodo- če pri vseh vrstah potrošni- ških kreditov tudi v trgovi- nah potrebna obvezna so- udeležba. TELEGRAMI BEOGRAD — Neil Armstrong, Edwin Aldrin in Michael Collins, ameriški astronavti, ki so osvojili Limo, .so doživeli med obiskom т Beo^adu navdušen sprejem. Spre- jel jih je tudi predsednik Tito, ki jim je podelil visoka jugoslovan- ska odlikovanja. MOSKVA — V ponedeljek so se začela v Pekingu pogajanja med sovjetsko delegacijo, ki jo vodi namestnik sovjetskega zimanjega ministrstva Kuznjecov, in pred- stavniki kitajske vlade. Pogajajo se o mejnih vprašanjih. LA PAZ — Novi bolivijski pred- sednik Alfredo Ovando Candia je presenetil Američane in dokazal, da misli resno posnemati vojaško vlado v Peruju, ki je stopila na prste ameriškim interesom. S po- sebnim dekretom je^ nacionaliziral ameriško petrolej sko družbo »Guli Oil« v Boliviji. LONDON — Iz britanskega ob- rambnega ministrstva se je zvede- lo, da je SZ nenadoma umaknila s Sredozemlja večino svojih vojnih ladij. Do nedavnega je bilo v Sre- dozemlju 55 do 60 sovjetskih voj- nih ladij, zdaj pa je njihova nav- zočnost v tem območju samo sim- bolična. DUNAJ — Emsta Fischerja, ene- ga izmed najuglednejših zahodno- evropskih marksističnih teoretikov, so 13. oktobra izključili iz KP Avstrije, ker ni hotel preklicati svojega mnenja o intervenciji v CSSR lani avgusta. BEJRUT — Na sedež palestin- ske osvobodilne organizacije v li- banonskem glavnem mestu so iz- strelili šest raket. Poročajo, da je bilo ranjenih sedem oseb. VATIKAN — Predsednik konfe- rence belgijskih škofov kardinal Suenes je na sinodu v Vatikanu govoril o dveh prizadevanjih v rimskokatoliški cerkvi. Ni si^bi- jal načela o prednosti papeža in kardinalskega kolegija, pač pa je opozarjal na praktično uporabo te- ga načela. Po njegovem je struja v Cerkvi, ki želi, da bi se vse ver- sko življenje odvijalo kakor v ka- ki absolutistični monarhiji. BUDIMPEŠTA — Začel se je sedmi kongres svetOTOe sindikalne organizacije, ki se ga udeležuje 700 delegatov in opazovalcev nad 200 sindikalnih organizacij iz 124 držav, a tudi predstavniki 3-3 med- narodnih organizacij. Kongres bo trajal deset dni. PROČ Z BARAKAMI — Starka v predmestju Rima ogleduje ruševine svoje kolibe, v kateri je stanovala. Kakor mnogo drugih so jo porušili stanovalci barak, ki §0 se na silo vselili v nova stanovanja. Da jih ne bi mogla policija nagnati nazaj v barake, so jih podrli. Na transparentu piše: »Ne zahtevamo lune, pač pj dostojno stanovanje za razumno ceno!« Telefoto: Upj tedenski zunanjepolitični pregled Samo na enem mestu v Bo- stonu se je zbralo sto tisoč ljudi, v Washingtonu 50.000, ir Los Angelesu, San Franci- scu, Detroitu, Miimeapolisu in drugod na desettisoče in sto- tisoče. Bil je dan protesta proti vojni v Vietnamu, ki se je razširil po vsem ozem- lju ZDA m drugod po svetu, kjer živijo ali delajo Ameri- cani. To je bila doslej naj- večja demonstracija proti voj- ni v Vietnamu, čeprav je niso organizirali iz enega središča in čeprav so še nekaj dni pred 15. oktobrom govoriti o njej kot o »otroški križarski vojni«, kot o političnem ne- pomembnem in celo praznem protestu političnih zanesenja- kov in celo »hippijev«. »Dan vietnamskega mora- torija«, kakor so imenovali 15. oktober, je sprožil 26- letni Sam Brown, bivši štu- dent bogoslovja. Moratorij po- meni odlog ali odložitev pia- čila, podaljšanje plačilnega roka dolžniku. In prav v tem zadnjem pomenu je bil mi- šljen dan protesta, ki je prvič v tolikšni meri združil staro in mlado generat;ijo v ZDA v zahtevi po miru v Vietnamu. Ko je predsednik Nixon le- tos januarja prevzel obla.st, je obljubil svojim volilcem in ameriškemu ljudstvu, da bo končal vojno, da bo iz- vajal politiko, ki se bo v tem pogledu bistveno razlikovala od politike predsednika John- sona. Pozval pa je Američane, naj mu dajo nekaj odloga, da bo lahko izpolnil svojo obljubo. Javnost mu je dala ta »moratorij«, ki je trajal devet mesecev. V zadnjih me- secih je postajala čedalje bolj nestrpna in razočarana, Nixon je v tem času res umaknil nekaj ameriških vo- jakov iz Vietnama — do kon- ca leta se jih bo umaknilo 60.000 — toda ostalo jih bo tam še vedno skoraj pol milijona. Nikakor pa ni ho- tel povedati javnosti razum- nega roka, do katerega bi se morali umakniti vsi »fant- je« iz Vietnama. Čedalje očit- neje je tudi posto,}alo, da se tudi »jastrebi« ogrevajo za tako postopen umik, saj bi po sedanjem ključu lahko trajal leta in leta. »Jastrebi« so spoznali, da je to njihova najboljša taktika: ob zelo postopnem umiku čimbolj za- vlačevati pogajanja v Parizu, hkrati pa skrbeti za »vietna- mizacijo« vojne. Ta izraz pomeni prizaile- vanje ameriške vlade in Pen- tagona, da bi tako okrepila saigonski režim, da bi se lah- ko sam obdržal, potem ko bi se ameriške čete v glav- nem umaknile. Hkrati »ja- strebi« rotijo ameriško jav- nost, naj samo še malo potr- pi, ker da je zmaga na vidi- ku. Zagotavljajo javnosti in predsedniku Nixonu, da st sovražnik bojuje še z zadnj. ' mi močmi in da je trebj ' samo še malo vzdržati. Nj, k hov najmočnejši argument, ' ki je namenjen omahljivenu delu ameriškega javnega mi» ^ nja, se na kratko glasi: »M» ' bomo zdaj vrgli puško v ko ' ruzo, ko se nam po toliki ; žrtvah in izdatkih vendarle ' nasmiha zmaga?« »Jastreba ■ prav nič ne moti de,istvo, d» ® že leta in leta nastopajo s ' takimi argumenti. Računajo, ' da je v ZDA še vedno dovolj naivnežev. Toda množičš ; protest 15. oktobra je poki i zal, da jih je čedalje ma4 : Dubček in Smrkovsky sU - prejšnji teden odstopila a položaja predsednika in poi | predsednika zveizne skupsÖ ^ ne CSSR. Tako se .je uresni- čila napoved o čistki vsit »desničarskih« elementov, ^ jo je bilo slišati na plenum« CK КРС v dneh 25. do 21. septembra letos, na tistei» plenumu, na katerem je bä Dubček med drugimi izklj» čen iz CK. Čistka je zajfU tudi druge osebnosti, njimi nekdanjega gospodar- skega voditelja in ekonomist» Oto Šika, »ki je kriv, da s* pred trgovinami v CSSR pi«, kakor je dejal generali sekretar CK KPC Gustav Ho- sak. Kaj bo zdaj z Dubčko^ Flusakom in drugimi? Kaže- da jim vsaj za zdaj poleg P^ litične smrti ne grozi tu'" proces in ječa. Husak je plenumu partije dejal: smo krvniki, naša parti? ni mesnica«. Govoril .je t«di o »higienski kopeli«. Vend»' je malo dvoma, da bi sledil« še kaj hujšega, če bi bilo Pf volji stalinistov, kakor so ß*"! lak, Kolder, Indra, Str»- ugal in drugi. Ilusak ni linist ne nestalinist, »»"l'^j »realist«. Izpolnjuje tajni ' ] ne tako tajni dolg do JVl«' i skve. _ Kljub temu je tragično neznansko žalostno posluS^ < očitke, da so ljudje, kakor J ' Dubček, prepričan komum» , iz mladosti, pomagali ^^ ' trarevoluciji« in podob« ' Kdaj bo prišel čas, ko boo tudi na Vzhodu jemali P"" tiene boje v partiji kot P» tične boje, ne pa kot ^^ g. earote, rovarjenje, kotrare luclje, izdajstvo in podobno- tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ CK ZKS KONČAL SEJO — Centralni komite ZK Slovenije je končal svojo osmo sejo, ki je za- čela 9. t. m., ter se je nadaljevala 13. ni 20. t. m. Sprejel je stališča in sfldepe o neposrednih nalogah ko- mimistov v Sloveniji. Ti sklepi obravnavajo širok krog odprtih iidejnopolitičnili in ekonoanskih pro- bQemov v Sloveniji in nakazujejo akcijo komimistov pri razreševanju te problematike. Seja GK je sledHa »vročim« razpravam, ki so nastaJe v zvezi s financiranjem gradnje nekaterih cestnih odsekov, vendar se je lanalu pokaralo, da gre za dosti gl obje in obširnejše probleme kot so ceste in da te probleme živo ôuti vsa Jugoslavija, ne samo Slo- venija. Zato je razprava na tej seji СЖ ZKS zaobjela zlasti odnose med republikami oziroma nacionalnimi skupnostmi in federacijo, državni kapital, nelikvidnost, vlog bank, de- litev dohodka in vpliv teh proble- mov na položaj samoupravljavcev. Centralni komite ZKS se je na svojo osmo sejo sestaJ, kot že re- čeno, trikrat. S takšno metodo dela se je CK izognil nepotrebnemu hi- tenju in si omogočil temeljito, stvarno proučitev idejnopolitičnega In družbenoekonomskega položaja v Sloveniji. Stališča in sklepi so nastajali v stvarnih razpravah med ölanstvom ZK, kar ustvarja raz- položenje za sistematično zastav- ljeno ra.zreševanie problemov ter idejno politično in akcijsko enot- nost pri izvajanju njihovih nalog v neposredni prihodnosti. Hkrati pa so ti sklepi spodbuda za poglob- ljene priprave na bližnjo prvo sejo konference ZK Slovenije. ■ PROSLAVA 25-LETNICE SVO- BODNEGA BEOGRADA — Dne 20. t. m. je Beograd slavil 26. oblet- nico osvoboditve. Svečane seje mestne skupščine in beograjskih družbenopolitičnih organizacij se je udeležil tudi predsednik repub- like Tito z ženo Jovanko. Ob tej priliki so predsedniku Titu izročiU zlato »Spominsko plaketo mesta Beograda. « ■ ŠEST MRTVIH NA PREHODU — V ponedeljek 20. t. m. zjutraj je nia nezavarovanem železniškem pre- lazu v Sopnioah pri Sesvetih blizu Zagreba ekspresni vlak trčil v kom- bi. Pri nesreči je izgubilo življenje šest potnikov v kombiju. Nesreči sta potrovala tudi megla in ne- izkušenost voznika. B VLAK V ŠOLSKI AVTOBUS — Prejšnji torek zjutraj se je v gostt megli pri Domavi v ptujski občini, na nezavarovanem železniškem pre hodu, tovorni vlak zaletel v avto- bus, s katerim so se šolski otroci iz Tomaža pn Ormožu peJjaJi v Ptuij, da bd si tam ogledali pokrar jinski muzej. Nesreča je terjala šest otroških življenj (na kraju ne- sreče so tmirli trije), 32 pa so jih odpeljali v ptujsko bolnišnico, šo^ ferja so priprli. Republiški izvršni svet je v zvezi s to hudo nesrečo naročil republiškemu prometnemu inspelîtoratu, da čimprej predloži poročilo o nezavarovanih železni- ških prehodih in sestavi predloge za pospešeno zavarovanje teh pre- hodov na območju Slovenije. ■ OSVAJAIXII LUNE V JUGO- SLAVIJI — V Beogradu so v so- boto veličastno sprejeli v goste he- rojsko vesoljsko trojico iz »Apollo 11«, ki je letos poleti poletela na Limo. Astronavte Neila Armstron- ga,, Edwina Aldrina in Michaela Collinsa s soprogami je sprejel tudi predsednik republike Tito. ■ IVIANJ GOSPODARSKEGA KRI- MINALA — Na Bledu je büo prejš- nji teden štiridnevno posvetovanje o kriminalu v gospodarstvu, ki se ga je udeleižilo kakih 200 jugoslo- vanskih pravnikov. Na posvetova- nju so poudarili, da se je v zadnjih petüi letih zmanjšalo število kaz- nivih dejanj in prekrškov v gospo- darstvu za 13 odstotkov. Stvarna napotila là akcijo 12 OSTILNIŠKA „TAJNOST"! ^dovim Janezom sva ¿^k svoj trideseti roj- ean if^ sva tokrat malo pogledala v kozarec ^ičajno. Kravala v lo- ares nisva delala, bila ^ dobre volje in tole jfi: gern fantič zelenega Sta^ sem vedno kora j žen ve- ¿¿vnala sva dolg, dala i^ici napitnino in se po- lla kot človeka. Naslednji pa je v podjetju udarilo jglilp zvon: Janez in Miha sta se ga gj nažrla ko prajx^ ... Иђ sva debele kože, mno- ^eseva, vendar naju je ,^10. In sva se vprašala: je prvi udaril na zvon? jjprej sva pomislila na J. V spominu prehodiva ¡¡¡jze do mize in si složno , odgovor: Ne, izdajalca jilo med nami! Potem Ja hitro predlaga: . Napraviva preizkus! ijiez velja v kraju kot na jen igralec komičnih vlog. J se takoj odloči, da bo [8t zaigral pijanca. In res je. Klobuk na oči, našobi lako preširoke ustnice, na- ¡ obrvi in tak prilomasti lokal, kjer sva se včeraj cejala«. . Auf! Liza, žeja me tare, mi konjak! ва postreže s konjakom samo pol deci. — Janez ieva še vino. Liza da dva i cvička. In pri tem pikro pomne. - Saj še konjaka nisi p>o- ! anez jo krvavo pogleda, obanti, da bo že drugič ¿al, se op>oteče med miza- in huškne na plan; od Q pa v drugo oštarijo. IZ stopim v prvo. Umir- 1 sem in spodoben, pa iJam: - Gospa Liza, ste videh sgonovega Janeza? îamrdne se in zakrili z ro- ni. . - Seveda! Natreskan je ko ijsko prase! In še plačal ■ Oprostite, koliko pa je pravil? ■ Dva konjaka in trikrat dva deci vina! iačam. Ko nasršena gospa i pospravlja denar, na ves s sakramentira: »Uboga i! Pa otroci, menda še ha nimajo! še dobro, da v podjetju držijo. Pa kaj, pa so sami pijanci! Kdaj pa je še vrana vrani oči iz- kljuvala? Ljudje v lokalu obračajo oči. mrmrajo, negodujejo; mene pa gospa Liza ne po- vpraša, če morda kaj želim. Poslovim se in jo mahnem za Janezom. V drugi gostilni ni nič bolj- še. Ker je Janez le preveč robantil, je natakarica za. grozila, da bo poklicala mi- ličnike, če se takoj ne »ski- da« iz lokala; na kredit pa zanj niti za dinar. Janez v tretji, jaz v drugi lokal. Povprašam natakarico po Janezu. Pa sem jo komaj pomiril, kar preglasno je ki- kirikala za točilno mizo. Dal sem ji pet dinarjev (novih!) napitnine, ki jih je blisko- vito pospravila in mi s tremi prsti prisegla, da bo o Jane^ zovem vedenju molčala kot grob. V tretji gostilni je Janez zahteval vino, pa ga je na- takarica za božjo voljo pro- sila, naj raje popije močno turško, čeprav ji je potožil, da mu je zmanjkalo denarja, se natakarica še zmenila ni; dobil je kar dve kavi! Vstopim in hočem porav- nati račun. Kako sem jih sli- šal! Gk>stu je treba zaupati in tokrat ni bil v lokalu nihče pijan! Prosim želite? In ko izpijem, spet slišim: Prosim, še enega? Pa si mislim: Pri- jazen obraz, pravšnja mera v kozarcu, pozdrav sem, ркх zdrav tja. Tako je prav! Po- glejte, Janez je »ledik in frej«, tudi nezakonskih ot- rok nima, okajen je morda vsako leto enkrat, v podjetju ne zamudi — tak sem tudi jaz — in vendar sva čez noč postala kronična »pijanca«. In kdo je kriv?! -k- POVIŠICA v tovarni je zavladalo splošno veselje Kako tudi ne, ko pa so delavci končno do- kazali, kaj lahko naredi or- ganizirana množica. Samo majčken štrajček in razburili so se duliovi v občini, da ce- lo v republiki. In kaj so ho- teli?! Sklep vodstva podjetja je bil dober; vsaj delavci so me- nili tako. Plače bodo dvignili različno. Oni, ki imajo naj- nižjo plačo, bodo dobili naj- višji odstotek povišanja na osnovi, drugi manj in tako dalje proti vrhu. Zadnji, ti- sti najbolje plačani, ne bodo dobili skoraj nobenega povi- šanja. Delavci so si meli roke. Končno smo jih, so si mislili Dokazali smo jim, da imajo prevelike plače. Jože iz najslabše plačane skupine je prišel k Janezu iz druge skupine. — Vidiš, končno moraš spo- znati, da si imel proti meni preveliko plačo. Tudi oni zgo- raj so to sprevideli. Zato so jo pa meni dvignili za 14 od- stotkov, tebi pa le za 10. Ha, ha, se je smejal Jože. Ja njemu so osnovni oseb- ni dohodek 420 dinarjev po- višali za 14 odst. .. Janez je prišel k Ivanu iz tretje skupine. — A zdaj pa vidiš, da si bil predobro plačan in jaz pre- malo. Meni so povišali pla- čo za 10 odst., tebi pa le aa 7. Ne bom več dobival le po 800 dinarjev. Ivan je prišel k Jožici, ki dela nekje v pisarni in se ji zasmejal: — A smo vas kaj? Končno smo vas pritisnili. Glej, za 7 odst. so nam povečali piar če, vam pa le za 5. Ha, ha, ha, ne bo več samo 1.300 di- narčkov. Jožica pa se je le nasmeh- nila in ko je Ivan zapustil pi- sarno, je vzela v roke list pa- pirja ter zamrmrala: Kaj sem jaz kriva, če ne poznajo od- stotkov. Na listu papirja pa je lepo pisalo, da je 14. odst od 420 din 58.80, 10 odst. od 800 din 80.00, 7 odst. od 1300 din 91.00, 5 odst. od 2000 din lOO.OO. Sicer pa je res, 'da nekomu pomeni 50 dinarjev več kot drugemu 150. frk CELJANI POZOR — SEZNANITE SE KAKO ZA- ŠČITITI ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA Skupščina občine Celje je začela izvajati določbe novega zakona o narodni obrambi tudi na pod- ročju obrambne vzgoje. Pripravljen je zelo zanimiv program, ki naj pouči vsakega občana o vseh podrobnostih, kako naj za- ščiti sebe, svojo družino, hrano, vodo, poljske pri- delke in živino ob raznih nesrečah. Za izvajalce programa so določeni strokovnjaki iz področij: civilne zaščite, narodne obrambe, zdrav- stvene službe in požarnovarnostne službe Prijavljenih imajo tudi 15 filmov iz tega področja, ki vam bodo prikazani. Organizatorji so krajevne skupnosti. Vsaka krajevna skupnost ima določeno 8 dni po dve uri za to sezono. Občane pa bodo še posebej obvestili o času in kra- ju izvajanja programa. Del občanov je obveznih, drugi so pa vljudno vabljeni. Odd. za narodno obrambo CELJE Bil sem ganjen do srca. Ka- ko tudi ne? Tudi vi bi bili. Zadeti danes tri milijone tudi ni mačja dlaka. Pa čeprav di- narjev» No res, avtomobila si ne bom mogel kupiti, pa tudi fičko je nekaj. In še ostalo mi bo nekaj. Od veselja sem že v zgod- njih jutranjih urah popil dva pelinkovca, kar sem po na- vadi storil šele po službi. In ko sem temu dodal še nekaj piva in vinjaka, so moji so- uslužbenci takoj vedeli, da z mano tistega dne nekaj ni bilo v redu Milega srca kot sem, jim nisem mogel dolgo tajiti. Zadel sem na loteriji. Tri milijone. No, nekaj bctlo od- trgali, toda še vseeno mi bo ostalo za weekend hišico. Saj ni treba, da je družinsko sta- novanje. Glavno, da bo zado- voljna moja Miškica . . . Seve- da smo ta moj zadetek slo- vesno zalili. Saj veste da člo- vek ne more biti tak, če že zadene na loteriji. Drugič, ko bodo oni, bodo pa oni plača- li. Pomagati si je treba. Po službi sem bi že precej okrogel ko sem »Pri vode- nem vinu« srečal nekaj starih vinskih bratcev- Takoj so spo- znali, da z mano nekaj ni v re»lu. Presneto dobre nosove imajo, če je treba zavohati, kdaj ima kdo denar. Seveda sem jim moral povedati, ka- kšna sreča me je doletela. Da, tri milijone sem zadel. Kupil si bom parcelo in začel gra- diti novo hišo. Razume se, da smo to dostojno proslavili. Omajanüi nog, kot se za člo- veka, ki je zadel tri milijo- ne spodobi, sem prikolovra- til domov. Denarnica, v kate- ro sem zjutraj položil sto ti- sočakov, je bila prazna. Odlo- čil sem se, da takoj nasled- njega dne dvignem svoj za- detek. Z motnimi očmi sem še enkrat {»gledal svojo kar- to. 0567391. Ha, znati je tre- ba! Naslednjega dne sem šel v loterijski urad — Dober dan! prišel sem po denar. — A ste kaj zadeli? — Seveda, tri milijone. Kar poglejte. Prodajalka je vzela mojo karto v roko, jo dobro pogledala, pogledalo listo, kjer so izvlečene številke in mi dejala: — Ja, res škoda, da niste kupili te številke v tem ko- lu. Potem bi res zadeli tri milijone. Veste, ta karta je za prejšnje kolo, številka 0567391 pa je bila izžrebana v tem kolu. Če ste mislili, da me boste kar tako na tako primitiven način oguljufali se krepko motite Ne gre tako enostavno. In sram vas naj bo. Zaslužite si raje denar, namesto da hočete goljufati. Naenkrat so se mi noge za- šibile mnogo bolj, kakor prejšnji večer, ko sem popil toliko alkohola. frk P. T. Kavalar: Ponedeljki so si več ali manj podobni. Za nekatere so to dnevi največje ustvarjalne moči, dru- gim so povsem odveč, saj sledijo dvema prostima dnevoma. Najsi bo kakorkoli že, današnji pone- deljek je bil za Marka dolg in poln nenadejane nervoze. Delo mu ni in ni šlo od rok, čeprav je včerajšnji dan preživel brez popivanja in ga ni mučil glavo- bol zaradi slabega vina. Sam pri sebi se je večrat nasmehnil, ko se je spomnil, kako je ob robu podhribskega travnika za me- stom neuspešno iskal med skala- mi, poraslimi z mahom teloh: rožnato bele cvetove, napol zapr- te, prav nič skrivnostne, kakršne so bile strehe hiš čez reko, ki so ^ se morale večkrat preseliti s son- ' ca v oblake tovarniškega dima. Pa je sonce spet skočilo kot raz- posajen otrok izza streh, drevesa so zganila kuštrave lase in se zagnala v nebo. Zavzdihnil je ta- krat in si dejal: »Včasih je do- volj, če zamižimo. Vse izgine, le sanje — vpletel bi ti jih v dlani in lase — se preselijo na zadi- hane gmajne, med žitna polja, posejana z modrimi cvetovi pla- vic.« »Ona zagotovo zasluži šopek, fant moj,« si je dejal. »Pa ne le šopek preprostega cvetja.« In hvaležno se je spomnil redkih večerov, ko se je lahko, skril v njenem naročju, skril pred godr- njajočim mestom in pred peklen- skim tempom dela v reklamni agenciji. Bilo je tudi nekaj juter, ko se je dekle iztegnilo v poste- lji, da so ji zaigrale mišice, še tople od sna in so se ji vzbočile svetle prsi. Bilo je nekaj juter, ko je lahko zaril glavo v dišeče, mlado in voljno meso. Zdaj je stal zraven avta na zadnji tramvajski postaji in ča- kal s šopkom orhidej v rokah. »To je pravo cvetje zanjo,« si je dejal. Postajal je vse bolj vzne- mirjen. Na drugi strani ceste se je na vrvi poigravalo perilo. Zdaj pa zdaj je zapihal veter, da so se rjuhe skoraj strgale z vrvi. Ko je ponehal, je rokav moške sraj- ce zlezel prevleki za blazino v nedrja, nogavica je bila ušla na drugo vrv, rjuhi pa sta se po- men jI j ivo zibali in dregali. Zaprl je oči. Oblil ga je pot in znenada se je zavedel, da bo zbolel od čakanja. Prav na silo je moral odpreti oči, da se je zne- bil dušečega občutka, kakršnega se je bal še kot otrok, ko mu je mati čez glavo slačila pulover in se je ovratnik zataknil za ušesa ter mu volnena pošast ni dala dihati. Zalotil se je, da vrta po nosu, kar ga je spravilo v dobro voljo. Mar ni vznemirljivo vtakniti ka- zalec v nosnico ali si z rokavom obrisati nos, ko te nihče ne gleda? »Dober dan, kako ti gre?« »Lej ga, ti, v kmašni obleki. Pa tebi?« »Hvala, da imaš le vprašanje zame, kar zadovoljen sem.« Marko je vtem že skril šopek orhidej za hrbet in se smejal znancu. Tega možakarja s pre- dolgimi lasmi se je ponavadi iz- ogibal, danes pa ga je bil kar vesel. »Ne veš, kam s cvetjem?« ga je vprašal znanec in ga pomen- ljivo gledal. Marko mu ni odgovoril. »Precej mučeniško gledaš v tem pomladnem soncu. Kot da bi bil pozabil, da dobro živiš in da ti ničesar ne manjka. Kot vi- dim imaš spet nov avtomobil. Simca kaj?« Marko je nevoljno stresel z glavo. »Glej, no glej, te motim v le- nobnem postopanju. Le kaj ti je zvodilo pamet, da me tako so- vražno gledaš in — nehaj že en- krat prekladati rože iz rok v roko.« Znanec je stal pred njim v čr- nem suknjiču in beli srajci. (»Ta ve. da je črno bela kombinacija vedno moderna.«) Marko je po- rinil šopek orhidej predse in de- jal: »Kam naj ga dam?« Znanec je zmignil z rameni. »Ga vzameš ti?« »čemu mi bo ta solata.« Marku je jezno trznil nos, za- tem pa se mu je v oči naselil vljuden nasmešek. »Pa nič!« Nanaglo se je obrnil in pustil znanca samega na cesti. Zdaj je bilo že tako prepozno, nje ne bo. še dobro, da se je znebil tečne- ža. Res prava sreča, da nista na- čela še pogovora o reklami in bi spet moral poslušati njegove ide- je. Denimo, tisto o prodaji žen- skih hlačk v Nemčiji. Znanec je bil že odšel, ko se je pred Markom ustavila starejša ženska. , »Oprostite gospa, če vam smem tako reči,« jo je kar na lepem ogovoril, »rad bi vam po- daril ta šopek. Ga vzamete?« »Kako lepo brado imate, mla- denič.« Zavzdihnila je. »Pred leti bi vas kar vzela pod roko in od- peljala na sprehod, veste močno ste podobni poročniku ...« »Oprostite, vzamete šopek?« »Ne morem, spominjal bi me na zvestega ...« Govorila je v solzah. Ustnice so se naglo premikale. Sunkovi- to se je obrnil in skoraj stekel do svojega avtomobila. »Proč od sentimentalne stare ženice, proč od skrušenega bitja s srpasto zavitimi nogami ...« Vžgal je motor in odpeljal. Po nekaj metrih se je skorajda za- letel v miličnika. »Glejte, kod vozite! Se vam mudi na drugi svet.« »Oprostite.« Miličnik ga je pomilovalno gle- dal in zdelo se mu je, da zameri šopku na avtomobilskem sedežu njegovim razkošnim barvam. »Ga hočete?« Miličnik je odmahnil z roko in ga ostro pogledal. Marko je pri- jel šopek in mu ga molil. Milič- nik se je obrnil in odšel. »Kaj naj storim? Naj ga vržem proč? Na šopku ni imena in tudi oglasil se ne bo ...« Iz razmišljanja ga je vrglo zvo- nenje tramvaja, ki se je nekaj deset metrov niže ustavil. Marko se je olajšano nasmehnil. Iz tramvaja je stopilo njegovo de- kle, srečno in nasmejano. Za njo je gibčno skočil mlad moški. Prijela sta se pod roko. Dekle je • v desni roki neslo majhen šopek teloha. Marko je zardel. Jezno je vr- gel orhideje na cestišče in naglo odpeljal proti mestu, ki je še kar godrnjalo. TRŽACANI V GOSTEH — V nedeljo popoldne ob 15.30 bo v Celju gostovalo Slo- vensko gledališče iz Trst». ХЈрпгогШ bodo Martina Krpana v dramatizaciji M. Mahniča. Ker bo predstava vzbudila med Celjani gotovo veliko zanimanje, pripo- roča uprava SLG, da si obiskovalci pravočasno zagotovijo vstopnice. Na sliki: Danilo Turk-Joco v naslovni vlogi. Igralec slavi s to predstavo 35-letnico svojega gledališkega dela. LAPIDARIJ — NOVA KULTURNA PRIDOBITEVÏ, CELJU — Za Savinjo in študijsko knjižnico so Ж dili lapidarij, ki vsekakor pomeni eno večjih Ituii® nih pridobitev za mesto Celje. Razstavljeni zgodoij ' ski predmeti bodo tako na vpogled vsem, Id ji® . blizu umetnost; umetnost prebivalcev starega Ц Foto: teil V Gornjem Milanovcu so mladenke pripenjale de- legacijam šestnajstih slovenskih občin spominske trakove na prsi. Delegacije so se minuli teden mu- dile na obisku v zahodni Srbiji, kjer je vrsta občin praznovala 25. obletnico osvoboditve. (Foto: J. Kr.) Vsako jesen, že nekaj let zapovrstjo se ob celjski tržnici pojavijo prodajalci рз^ prike. To so kmetovalci iz Makedonije, ki oskrbujejo celjske gospodinje z dobri papriko. Zanimivo je, da teče prodaja dobro, čeprav prodaja papriko mnogo p" dajalcev. V zadnjem času se je pojavilo tudi mnogo prodajalcev grozdja. Ti pf dajajo grozdje na tržnici, več skupin pa prodaja grozdje po zaselkih in uHcat kar s kamionov. Posnetek prikazuje prodajalce paprike. (Foto: H. Premál Besedo Inia: TONi HERCFELER Prijatelj me je pred dnevi trdovratno preprir čeval o logični zvezi med volitvami, kongresi in po- dražitvami. Trdi namreč, da v letu volitev, se pra- vi v tistem letu pred vo- litvami, ali pa v obdob- ju pred kakšnim pomemb- nim kongresom, ni nobene nevarnosti za podražitve. To je dognal na osnovi iz- kušenj in pravi, da po no- vem sistemu, ko so volitve vsake štiri leta, obstojajo v daljšem obdobju mane- verske možnosti za »raz- gibavanje« cen. Zatrdil sem mu, da bom odslej na to pozoren, ali nje- gova teorija v praksi — tudi novejši praksi — v celoti drži. Nekdo iz mojega kro- ga bi n. p. bü zelo za- dovoljen, če bi, podobno kot cene življenjskih stro- škov, naraščala višina stropov v novih stanovanj- skih blokih. Pred kratkim se je ubogi siromak spo- til navznoter in navzven, ker ni mogel spraviti no^ vega pohištva v dnevno sobo. Pohištvo je po JUS-u, višina stropa pa ni, pač pa meri vsega 236 centimetrov. Ce bi še na- prej tako nadaljevali in v.sako leto odščipnili JUS-u kakšen centimeter, bi lah- ko v Celju kot kurioziteto nastanili kolonijo lilipu- tancev. Na srečo takšnih problemov nimajo v Jur- kloštru, v Ločah in Vita- nju — Pa morda še kje drugje, kjer v celem de- setletju ne spravijo na kupček toliko denarja, da bi nekaterim potrebnim zgradili stanovanja. Med- ved, jazbec in lisica, te srečne štirinožne duše, z višino in JUS^m pred bližnjo zimo nimajo te- žav. Komercialni iz naše uli- ce ima prav sedaj pred zimo težave, vendar ne v službi. Njegdva žena mu je namreč ultimativno po- vedala, da lahko računa čez zimo z njo le v primeru, če bo njen plašč vsaj za 2000 dinarjev več vreden kot plašč od Bobčkove. Ne bi namreč prenesla kakšne poceni dlake, pr'mej... Ne bi mogli reči, da pri nas nimamo talentov. Medtem ko gre na prnner nekaterim zelo dobro, se drugi še bolje vozijo. Občan, ki ima samo tisoč dinarjev mesečnega dohodka, in njegova èena, ki zasluži nekaj manj, imata vilo in limuzino (za de- vize), da o drugem komfortu sploh ne govorimo. Koliko se da od tega ob dveh napol odraslih otro- kih na. mesec prihraniti, si lahko mislimo, mislimo pa si tudi lahko, kaJco dolgo bi morala varčevati samo za avto. In vendar so tako rekoč prišle vse dobrine tega sveta, če že ne čez noč, pa vsaj čez nekaj noči. Kdo bi vedel, koliko je pri nas takih talentov?! človek mora torej imeti talent, se pravi mora biti sposoben, da si nekaj pridobi, četudi tako re- koč iz nič. Recimo tako kot tisti, ki mu je druž- beni položaj onemogočal opravljati obrt, pa jo je I zapisal na svojo staro teto (to pa vendar z njim nima nobene zveze!), ali kot tisti z nekega podjet- ja, o katerih je sosedov sosed pripovedoval svojim sosedom. »Ker imajo poslovne odnose г vodilnimi ljudmi v drugih podjetjih«, je rekel, »v duhu dobre poslovnosti ne samo dostikrat jedo na poslovne stroške tujega ali svojega podjetja (to je še naj- manj), am.paJc tudi drugače lepo zaslužijo. Odpe- ljejo se kam daleč z enim samim avtomobilom pa si vsi štirje zaračunajo kilometrino; odpeljejo se z vlakom pa si zaračunajo kilometrino. Kdo pa ve, ali tudi v drugem primeru niso potovali z avtomo- bilom?« »Na, ta je pa iz trte izvita,« so sosedovemu so- sedu ugovarjali sosedje.. »Rečem vam,« je odvrnil ta, »saj mi je povedala soseda. АЦ pa tista o preprodajanju avtomobilov. Ali veste? Občan z deviznim računom je v šestih mesecih prodal kar štiri avtomobile. Pri tem je vsakokrat zaslužil po štiristo starih tisočakov. Kdo mu pa kaj more? Vsak avto je pošteno kupil za devize in ga pošteno prodal za dinarje! Devize ima- jo žal le redki, avtomobil pa bi hotel imeti že vsakdo!« »Beži, beži,« so rekli sosedje, »tako pa to spet ne gre!« »Če vam pa rečem, da je res,« je odvrnil sosed, »saj sem slišal od sosede.« »Na, pa naj še kdo reče, da nimamo talentov,« je pripomnil eden od sosedov. »Imamo jih,« je dodal drugi. »In če gre naši družbi bolj slabo morda tudi zaradi njih, kaj si pa moremo?« Nič, kajti najvažnejše je, da gre dobro predvsem meni. oh NOVI TEDNIK — trecUU', štvo in uprava Celje, Gr«", gorčičeva 5, poštni P'*''^ lei. Urejuje uredni-šld ofl bor. Glavni urednik ВБ". N4RD STRMCNIK, odgj vorni urednik JURE KB„ SOVEC. NOVI TEDN№ izhaja od decembra kot naslednik CEUSKE^' TEDNIKA, ki je izhaJ^ od 1955 leta NOVI TE" NIK izliaja vsako sredo.;; Izdaja CGP »DELO« enota informacije Р''®РГ: ■ ganda Celje. Tisk in seji CGP »DELO« BokOí pi.sov ne vračamo. posamezne številke 60 letna naročnina 30 poUetna 15 din. Za tuj'" j znaša naročnina 60 ^ TekočI račun SO:-!.!^"^ TELEFONI: urednist)^" 23-68, mali oglasi ^^ ročnine, ekonomska paganda 31-05. podruJ^' 28-00 „4