DOAOLJUBOVA PRILOGA
posv/ečena izobrazbi in nAšim društvo« :
Stev. 4.
V Ljubljani, dne 18. aprila 1912.
Leto IV.
Društveni izleti.
Pomlad je prišla v deželo. Drugi letni čas, drugo opravilo in drugačno življenje tudi po društvih. Pozimi smo morali računati z dolgimi zimskimi \ečori, sedaj ne bo nič s čajevimi ve-teri. Upoštevati smo morali, da je bil rimski dasi silno kratek, sedaj bomo morali dobro porabiti dolge nedeljske popoldneve. Posebno Orli v tistih kra-rjib, kjer nimajo še društvenega doma in nobene telovadnice in morajo telovadili samo na prostem, bodo pomladi eelo veseli.
Tudi tam, kjer ima društvo lep »lom in lepo dvorano, bodo morali vedeti, da je v lepih pomladanskih in poletnih dneh človek kar nerad v sobi, posebno če jc precej napolnjena. Človeka kar vleče na prosto, v naravo. Izjemo delajo samo pijanci in pivci, ki jih ivedno in vedno vleče v zatohlo, zakajeno gostilniško sobo tudi najlepšega poletnega dne. Pozimi ni bilo za nikamor, če si se le ganil od doma, sama noč in tema in noč ima svojo moč. Sedaj bo drugače, dolgi dnevi bodo kar vabili na izlet. In od dobrega in prav urejenega društvenega izleta ali dru-flvcjtega romanja imajo člani lahko veliko več dobička kot od vsake druge druStvene prireditve, predavanja ali igre.
Kadar društvo priredi tak izlet ali romanje, sc mora najprej premisliti kam in kako se bo priredil izlet, da bo kar največ koristil, da se bo kar največ doseglo za namen, ki ga ima društvo. Z izleti bodo ljudje bolj spoznali našo domovino kot z vsemi mogočimi predavanji. Zato naj se gleda, da se bodo vršili izleti lepo po vrsti po vseh važnejših krajih cele naše domovine. Z dletom ali romanjem naj se, če je le mogoče, zveže eno ali pa še več predajanj, ki naj pojasnijo te kraje z gospodarskega, zemljepisnega in zgodovinskega stališča.
Nikdar se naj pri tem tudi nc pozabi na našo misel, ki je ustvarila vsa naša društva, vso gospodarsko organizacijo, ki tvori politično moč našega ljudstva.
V Ljubljano, središče našega naroda in naše kulture, naj gotovo popelje vsako društvo svoje člane, lahko tudi večkrat in obenem naj se jim razloži pomen te naše »dolge vasi« za naš narod in našo organizacijo, da je tu naš deželni dvorec, kjer imamo deželno avtonomijo, edini naš narodni zbor, kjer smo res Slovenci, že več ravno katoliški Slovenci samostojni gospodarji. Razka-že naj se članom muzej, Katoliško tiskarno, Ljudski oder, deželno gledališče in druge stavbe, ki nam kažejo, kaka je naša moč. V predavanjih naj se razloži zgodovina Ljubljane, zgodovina naše katoliško-narodne organizacije, lahko se predava o Zadružni in Gospodarski zvezi itd.
Gotovo naj tudi priredi vsako društvo enkrat izlet k morju, pelje naj se društvenike v Trst ali Reko in v predavanjih naj se jim pripoveduje o važnosti našega morja za nas, kako to važnost in vrednost morja veliko pravičnejše cenijo Nemci in Madžari, kako se trudijo oboji, da bi napravili most do Adrije in kako mi, namesto da bi gospodarsko izrabili morje, rabimo naše Jadransko morje samo za to, da so čezenj naši ljudje vozijo v tujino iskat kruha. Zraven naj se pove, kako ravno v Istri podaja Slovenec roko bratu Hrvatu, kako so tu oboji med seboj pomešani, kako sc dela sedaj pri Hrvatih in Slovencih, da se sosedje vedno bolj združimo. Lahko se naredi potem kar cela vrsta predavanj o Hrvatih, o njih zgodovini, politiki, o razmerju z Ogrsko o svežem katoliškem gibanju, ki ga je začela hrvaška mladina po našem slovenskem vzorcu, in ki obeta Hrvatom lepšo in boljšo bodočnost. Povdar-ia naj se tudi veselo dejstvo, da ravno nasproti Italijanom v Primorju Slovenci in Hrvatje napredujemo, da zato
lahko upamo, da ostane Adrija naše morje, da mora postati še bolj naše kot je dosedaj. Tak izlet se čisto lahko zveže z romanjem na Sveto Goro ali pa na Trsat.
In romanje na sv. Višarje in na Gosposveto naj se gotovo zveže s poukom, kako se godi našim bratom na Koroškem, koliko morajo prestati krivic od Nemcev in v kaki nevarnosti so, da se potope v nemškem morju, kako je torej potrebna pomoč »Slov. Straži«, ki podpira brate na meji v boju s sovražnikom. Vem, da bi koroški Slovenci radi sami preskrbeli taka predavanja izletnikom iz Kranjske, Goriške in Štajerske in jim na licu mesta potožili svoje skrbi in težave in tako predavanje bi več zaleglo kot cele knjige o krivicah, ki se gode Slovencem na Koroškem m tudi Korošcem bi se dobro zdelo in utrdil in ohrabril bi jih tak obisk.
Tako majhna je naša domovina in še to tako malo poznamo. Kako jo bomo ljubili, če je poznali ne bomo. Na takih izletih bomo spoznali domovino in dobili bomo povsod tovariše in to-varišice v naši organizaciji, našli bomo bratska izobraževalna društva in Orle in se bomo seznanili z njimi v skupnem Veselju. Videli bomo, da obsega naša krščanskosocialna zveza celo domovino in ta zavest nas bo bodrila pri na-daljnem delu.
MAJEVA.
Tožil v zlato jutro je čarobni majnik: vzdrami se, Ivanka, čuj sestrica mala, slišal tvoje žejne prošnje sem do morja, kaj res ročice bele mi nc boš podala?
Več ne maram zate, bratec trdosrčni, veš, kako te klicala je mama milo v dneh, ko solnce nikdar k nam ni pri-
svetifo, — še brez rož pokropil njeno si gomilo!
oi
Milo se razjokal je dehteči majnik ln v megle zagrnil svoje lice jasno, a na onem grobu majkinein vzbrstelo kar čez noč je rdeče cvetje čudokrasno.
ZELENIJO GORE.
Zelenijo g6re, venčajo se trate, fantje ono pesem — ali jo že znate?
Brstič, vitki brstič, maral ni za cvetje, brstič žarkov žejni hotel naglo v svet je . . .
In zato visoko vzrastel pod nebo je, komaj mu do pasa segale so hoje.
Bes se prva zvezda njemu je čudila, sapica pri njem se slednja oddahnila.
Padajo snegovi, škrta zima bleda, brštič osameli tožno k bratom gleda.
Kloni trudno glavo, moč spomin mu vžiga -ah, to bratstvo zdavnaj že umelo ni ga! . . .
Zelenele gčre, vstajale livade, večni brstič k solncu dvignil glavo mlade.
Med šolo in Kosamo.
Časih je bilo vse drugače pri družinah na Slovenskem kot je danes. Le redko se je šel kdo učit kakega rokodelstva, navadno so ostali fantje in dekleta doma, dokler se niso poženili in pomožile. Sedaj začno otroci hoditi v šolo, komaj malo dorasejo. Potem traja šola, da so že skoro do vrha. Ko doslu-žijo vojake, se pa razkrope po svetu. Dostikrat sc govori, da so šolska leta odločilna na človeka. »Kamor se nagne mlado drevesce, tja visi staro drevo.« Vendar vsak lahko vidi, da so večje važnosti leta med šolo in vojašnico in velike tudi vojaška leta.
Koliko nevarnosti je za fante ravno v teh letih. Imenitno se mu zdi, ko gre lahko v gostilno in ponočevat in kaj vse sliši tu, grde govorice, kletvi-ne; pokvarjeni starejši tovariši se postavljajo z nerodnostmi, kot bi bila to največja junaštva. In mlad fant v teh letih je tako vesel vsakega junaštva, se mu zdi največja sreča, če se more po-Btaviti. Starejši tovariši so bili že v me-101
stu v tovarni ali pri vojakih, slišali no že nove nauke od socialnih demokratov, od liberalcev, mogoče so tudi že začeli živeti po njih. Mlademu fantu se ni nihče razložil življenja stvarno in resno in s stališča, ki bi bilo primerno dosedaj nepokvarjenemu srcu. Starejši fantje se delajo, kot bi razlagali in odkrivali življenje, pa kažejo mladeniču le blato življenja. Drevesce, ki je raslo lepo navpik, se nagne.
Stariši, ki bi se ravno v tej dobi morali najbolj zavedati svoje odgovornosti, ki je ravno sedaj največja, se pokažejo ravno tu dostikrat najnerodnej-še. Kar ne morejo se vživeti v to, da fant ni več dete, ki ni nič vedelo, ki ni imelo v nobeni stvari izvirne sodbe, in tudi ne želje po kar največji samostojnosti, ki sc je v vseh stvareh z veseljem oklepalo starišev in vzgojiteljev. Zeljo po samostojnosti smatrajo za nepokor-nost, lastno mnenje o različnih stvareh za domišljavost in namesto da bi skrbeli, da se te lastnosti otrok lepo in v piavi meri razvijejo, jim ravno oni dostikrat z napačnim postopanjem in neprimerno vzgojo dajo popolnoma napačno smer. Pokvarjeni starejši tovariši imajo potem šc lažje delo, vzeti sta-rišem tisti ugled, ki je pri vzgoji največjega pomena, ki brez njega sploh nobena vzgoja mogoča ni.
»Boš stare poslušal,« se glasi prvi klic slabe družbe, »kaj je pa izkusil; nas glej, ki smo že kaj videli in druge, pa boš videl, kaj se pravi živeti, za mladega fanta je kar grdo, če trpi, da ga imajo stari celo njegovo življenje na vrvici.« Drugi klic se pa glasi: »Nikar ne misli, da jo vse tako res, kot duhovnik pove (seveda rabijo navadno gr-še izraze). Smo že druge slišali v mestu, ki so ravno tako učeni ali pa šc bolj kot duhovnik, ki so pa drugače povedali. On lahko govori kar hoče, ki ima vsega dovolj, samo dela nič; mi pa tudi vemo, kar vemo, ki delamo in trpimo noč in dan. On dela in govori samo zato in tako, da bi imel poln žep in vse ljudi pod komando, mi pa z delom svojih rok preživljamo svet.«
Tako izgubi mlad fant spoštovanje pred stariši in pred duhovniki in misli, da je postal neodvisen, samostojen, postane pa popolnoma odvisen od pokvarjenih tovarišev, ki jih je okužilo mesto. Kar ni dosegla slaba tovarišija že doma, se spopolni še pri vojakih; tu izgubi kmečki fant večkrat vse veselje do kmečkega dela in če ne dobi doma grunta, odide po dopustu v mesto v fa-briko in takrat je že popolnoma vzgojen za socialno demokracijo. Kot zrel sad pade v njeno organizacijo.
Stariši vidijo dostikrat ta razvoj in trpe veliko. Toliko lepih nad so gojili, tako težko so čakali, da fant dorase in sedaj to razočaranje, mesto da bi bil v podporo in veselje, jim dela grenke skrbi. Toliko so prestali zanj in tako slabo plačuje. In sveta in pomoči zoper to ne vedo nobenega. Brez pomoči morajo gledati, kako njih lastni otroci slabim, ničvrednim tovarišem zaupajo vse, njim nič, te ubogajo vse, nje nič,
te cenijo nad vse, domačo hišo zaniču-, jejo in komaj čakajo, da odidejo v tu-i jino.
Tako je na deželi, v mestih in večjih krajih, kjer je več delavstva, je šo veliko slabše. Slabe tovarišije je tam še mnogo več, razun tega so tam povsod dobro razvite socialnodemokratične organizacije, ki se trudijo na vse kriplje, da takoj priklenejo nase vsakega novinca, ki pride z dežele v tovarno. I n kdor jim enkrat pride v kremplje, j0 njihov za zmerom. Zelo redko se jim kdo izneveri. Celo brezverci so začeli premišljevati, da ne gre, da bi se mladino kar pustilo, da bi se mirno gledalo, kako jo pridobiva zase socialni demokrat. Bati so se začeli moči socialne demokracije v politiki. Naši slovenski liberalci so zato začeli vabiti mlade delavce v tako imenovane narodno organizacije. Vzorec za to so dobili i ri nemških nacionalcih (naprednjakih).
Za nas ni važno samo to, da socialni demokratje pridobivajo vedno večjo moč, za nas je veliko važnejše, da -o nam fantje tria ta način pokvarijo, da izgube vero in ljubezen do domačije. Zato je za nas Slovcncc najvažn^o vprašanje, kako nadomestiti vpliv sm-rišev in duhovnikov v dobi, ko mladina najbolj rabi krepkega, resnega vodstva.
Ilvala Bogu, da je pri nas to vprašanje rešeno. V letih med šolo in kosar-no vrše najlepše delo naša orlovska or« ganizacija in naša izobraževalna društva. Ta so v največjo pomoč vzgojite* Ijem v najbolj Tievarnih letih. Ni čuda, da nasprotniki vse store, da bi jim vzeli ugled in vpliv, da bi jih osmešili, kakor skušajo to pri stariših in duhovnikih. Zato jc naravnost greh, če tudi sia-riši sami, kadar le morejo, reko kaj slabega ali zaničljivega o naših društvih, o naših Orlih. Mogoče je res, dft se pri fantih, ki ostanejo doma, včasih tako zelo ne pozna potreba, toda če so fantje in dekleta doma ne navadijo društva, ga tudi pozneje, ko odide po svetu, ko pride v mesto, ne bo pogrešal, in to bo zanj velika škoda, mogoče časih naravnost poguba. Stariši naj torej gledajo na to, da bodo fantje redni člani Orla in dekleta pridne članice izobraževalnih društev in kadar nasprotniki zaničujejo našo izobraževal 10 organizacijo, je dolžnost starišev, Čeprav sami ne zahajajo v društvo, da se že zaradi svojih otrok postavijo in branijo ugled naših društev pred zlobnimi nasprotniki.
Smesnice.
V zndregl. Postopač: »Saprlot, kje naj dobim tri vinarje, da bi kupil cvirna in si hlačne žepe zaSil, da ne bi izgubil denarja, ki M ga zadel v lotriji s srečko, katero bi kupil, če bi kje našel eno krono 1«
Nov poklic. Tujec beraču: »Vi bi lahko Sfi delali, pa beračite! Tak močan Človek — s™' vas bodi!« — Berač: »Saj delam, samo aa » mojo delo sedaj Se ne splačuje!« —	"
»Kaj pa ste?« — Berač: »Zavlrač pri zraKo plovni družbi!«
Fr. Cvet:
Emeniini ljudje.
(Dalje.)
II. *)
Gori na gričku za vasjo sc jo skrivni;! v zelenje Mrvova hišica, le zgornja okna so zvedavo gledala po dolini, Kakor bi noč in dan pazila, kaj se godi v vasi, kdo se vozi po cesti ali gre peš v inoslo — kajti o vsem tem so vedeli Mrvo v i vsi. Vsi, to so bilo tri osebe: lin.ti in obe hčeri. Očeta niso imeli doma; preti nekaj leti je odšel vnovič v svet, čez morje. Doma ni imel obstanki, kajti domači prislužek sc mu je zdoi preskromen, poplačal in popravil j ijiJ že hišo, pa hotel ie imeti še premoženje. Obljubil je, da se čez par let m ik% pisali so mu tudi o Franckini poroki, pa ga niso dobili še domov. Da so bile same ženske pri domu, je pri-»■iilit zunanjost hiše. Drv niso imeli; pri plot* je navadno ležal kup dračja in kaka navlaka vrhovih vej in korenin, ki iih je Mrvovka redno po vsaki po-voitaiji pobirala ob vodi in nosila pred liKo. Na strehi je na mnogih mestih t dal beli dan skoz špranje, kajti ni-•ko^iM' ni bilo, da hi takoj zamašil luknjo. Da so same ženske v hiši, je naj-]»'lj pričala skupna izba. Ne more se sicer z gotovostjo reči, kaj je bil ravno ndloSilcn znak te trditve, sili pretirana snaSuost, nenavaden mir in belota povsod: pri oknih bela koteninasta zagri-n ahi, belopogrnjena posteljo — ali k n, ali pa premalo prezračena soba, vendar bi mi prvi pogled vsakdo i>l>nziinl, da so v izbi same ženske.
Tisto nedeljo proti večeru je bilo. > i ira Mrvovka je bila sama doma. Pol-i'l;is«o je brala iz molitvenih bukev, ko j«' vstopil Rožičev Cene.
»Pa tako sami ste!«
»Puste nio in gredo!«
»Pa nič ne veste, kam?«
»Francka, — se mi zdi — je ravno profie šla po cesti. Jerica je pa tudi minula. Saj je bil že Matevž tu, pa jih ni nikoli doma.«
»Tako? Se bomo že dobili.«
»>E — glej ga, kako je danes tuj.«
»Vi molite, ne maram vas motiti.«
»Ta-lc suknja te napravi tako gostinskega, da ti bomo kmalu morali rci* vi.«
»Mislite?«
»Kajpak da! Samo pri nas se bomo h/ko navadili, kadar boš imel žegne, bomo pa le morali.«
Cene je premeril poprek sobo in obstal pri zadnjem oknu. Nič ni odgovoril. Tako govorjenje mu je presedalo, a iii vedel zakaj. Vedno mu je neprijetno delo, kadar'je čutil, da ljudje pre-
skrbe zanj in ako bi bil voljan kaj borili, v tistem hipu jc naletel vsakdo
*) Opomba uredništva. Vsled neljube Poinoic je bilo v zadnjem »Društveniku« 'Stisnjeno III. poglavje te povesti na-"i(,sto II. Zato prinašamo danes II. potna v j o.
na odpor. Za trenotek je premislil star-kine besede, premeril spet sobo in obstal pri nasprotnem oknu. Obšla ga jc tesnoba hi nevolja.
»Kako si lop!«
Pred njim je stala Jerica in tlcsk-nilii z rokami.
»Ali ne, da sem! Le poglej!« Se jc zdramil Cene.
»Seveda to moram; iz cerkve grede sem te videla samo od daleč, zdaj te hočem še od blizu.«
Jerica ga je ogledovala od vseh strani, vsa je žarela, bila je zasopla in je komaj lovila besede.
»Hitela sem, ker sem videla, da greš k nam. Pa danes prideš šele zdaj!«
»Ti vse vidiš!«
»Seveda vidim.«
»Kje je pa Francka?«
»Oh, saj vendar veš! Dobila sla sc, pred hišo stojita, morata imeti nekaj posebnega. Po, zakaj si že danes oblekel to suknjo? Prihranil bi jo bil!«
Pomenljivo jo pogledala. Čeneta, ta se je nasmehnil.
»Čemu neki? Kadar je novo, takrat. je treba pokazati! Ali ne Cene? Ne bodi tako natečna!« se je oglasila mati in povrh še nevoljno zamrmra-la in globoko zdilinila.
Jerica jc prišla v malo zadrego, hotela je napeljati govor drugam, za-to so jo materino besede vjezile.
»Kaj vam je spet? Ali mislite vnovič začeti?«
»Nič, nič mi ni, pa boš že še videla, samo to rečem.«
»Saj smo vendar domači,« je potolažil Cene.
Mrvovka je odšla iz sobe, postarani je še s srepim pogledom ošinila hčer in trdo zaprla vrata za seboj — zunaj pa je še nadaljevala svoje mrmranje.
»Ali si jih razumel, kaj hočejo?«
»Ne vem.«
»Najbrž so sc že kje danes najedli kakih starih novic; takole v nedeljah navadno kaj prineso iz cerkve, potem pa ni cel večer miru; nič ne povedo, samo govore. Pa Francka se je vendar odloiila, da pojde; težka ji je bila odločitev.«
»Seveda je težko odločevati v resnih trenotkih. Ali. si 1i že kdaj mislila na to, ali si zdaj le mimogrede rekla?«
Cene je govori) s poudarkom, Jerica je za hip pomislila.
»Seveda sem !te. Oh, ko bi sc mi bilo zdaj treba možiti! Ne vem, kako bi mi bilo! Pa, ali si še mož-beseda, ali si se že skesal?«
»Za kaj?«
»Zdaj pa še vpraša za kaj! O čem pa zdaj govoriva, ako ne o poroki. Ali boš drug?«
»Kar sem obljubil, bom držal! Da se le vi ne uskočite!«
»Kako, ko jc že vse v redu. Izbob-nali ne bomo koj, ampak začudili se pa bodo! Tudi materi ni neznano, govorili smo zadnjič, pa niso nič oporekali. Matevž tudi ve in mu jc prav. Pa pri vas?«
»Pri nas?« jc na kratko pomislil Cene, »za to jc časa še dovolj — pu-
stili mi bodo gotovo, česa mi še niso?«
»Saj veš, kako je!« Jerica je v mali zadregi obstala, kri ji je nalahno pobarvala lica; videlo se ji je, da skriva težko besedo, vendar se jc ojunačila in niti pogleda ni povesila.
»Čeprav sem večkrat slišala od strani nekaj drugega — povej, ali mi boš povedal po pravici?« je nadaljevala in pričakovaje postala z besedo.
»Seveda bom,« je odločno potrdil Cene. »Kaj ti jc pa?«
Pogledal jo je, kakor bi hotel iz n jenih oči razbrati, kaj misli, a Jerica jih je povesila in hitro rekla:
»Povej mi, ali si kdaj prišel k nam — zaradi mene?«
»Ne!« Cene je odgovoril kakor otrok. Beseda je šla iz ust brez pomisleka, tako globokoresnična je bila. Pa samo za hip, ker šele potem je premislil vprašanje in pogledal Jerico paz-ljivejše — obraz sc ji je spreminjal.
»Pa ;čemu si me vprašala to? Ljudje govore, kar se jim zazdi, tebi pa take besede presedajo! Prijatelji smo in ostanemo! Čemu si vprašala?«
»Nič, nič, saj je dobro! — Ali mi boš še nekaj povedal?«
»Bomo videli, kaj bo,« se je zasmejal Cene.
»Poslušaj! — Ali —«
»O, Jakob!« se je oglasila zunaj mati.
»Pa drugič!« je hitro rekla Jerica, a komaj se jc premagovala. — »Ne, moram vprašati! Povej mi, ali res ne pojdeš za gospoda?« — Samo to je sunkoma spravila iz sebe — vrata so .se že odprla, Mrvovka in Jakob sta stopila v sobo.
Jakob je prijazno nagovoril Cene-ta, kakor se sploh spodobi sorodniku, in ta ga jo navidezno veselo pozdravil, a obraz je razodeval vse kaj drugega kakor mirnost. Vzdignil se je.
»Bom pa šel.«
Stric Jakob ga je hotel sicer od strani opazovati, pa njegova nerodna skrivnost je bila preveč očitna.
»Saj so ti še ne mudi!« sta ga pridrževali mati in Jerica, ki sicer ni kazala mirnega lica, vendar je znala precej dobro prikrivati notranji nemir.
»Zaradi mene lo še osiani,« jc prigovarjal stric Jakob.
Cene se ni branil, ne izgovarjal, brez besed jc odšel, šele ko je bil na prostem, je malo pomislil.
»O, norček!« jc ponavljal sam pri sebi, pa jc komaj vedel, kaj govori. Neprijetno čustvo mu je polnilo srce; ni vedel, ali jo jezen ali žalosten, ali presenečen, samo velik nered in nemir je čutil v sobi. Pogledal je doli na cesto — prazna je bila, tam izza grmovja nekje, onstran vode pa so se dvigali težki in razkavi glasovi delavcev, ki so pili »Pri studencu«, poznalo se je, da se jo dan že nagnil precej na večer.
Hitro je stopal s hribčka v vas. Pri znamenju, ki stoji ob cesti in Mr> vovi stezi, je srečal Matevža in Franc« ko. Ni obstal, da bi govoril z njima.
»Kam že zdaj?«
jDomoT,« je vrgel mimogrede be-■edo in hotel naprej.
jpa že zdaj?« je reke! Ma evž.
>Le; ga. kakšen pa si,« je silila vanj Francka.
»Posti me, pusti, nisem za to. Pridem pozneje.«
>Pa z boljšo voljo!« Francka se je zasme.ala tako sladko in srečno, tudi Matevž se je zasmejal in še nekaj za-klical za Cenetom, pa r.a ga ni slišal. Oba sta obrnila po stezi navzgor in s* smejala.
Cene je začel počasneje hoditi. Ugibal je, ali bi šel domov, ali zavil kam drugam. Doma morda ne bo še nikogar. -i je misli!, zato je zavil za hišami ob potoku.
Bil je sam. ^Ali si kdaj prišel k nam zaradi mene?« se ,e oglasilo vnovič tako priprosf.o pa smelo, kakor bi bila ponovila Jerica, in Cene se je plašno ozrl. Nikogar ni bilo — sam sebi je govoril.
-Pa kaj vendar rni-irjo Mrvovi? č rn j je Jerica vprašala? Govorila je r-•-■;'. o, njen oh raz se je izpremenil, ko ;i • r^-kel: > Ne!. Hotel je premiš! e-vati. vprašanja so vstajala drugo za •:r-jsr'r-'= pr--1 «•;jirrr. pa ni mogel ničesar oIgovarjati. Primerjal je različne do-dke. izpraševal sebe. pa od povsod j-: donel odgovor: Ne! Prijatelj smo. in to je v- .ko. kaj še hoče.o? Mrzi jih v -e. a jaz ravno zato ne maram pustiti te družbe — kljubovati hočern ljudem, je sklenil odločno.
Na- -"orl so rnu prišla tri dekleta. Kakor bi «e ga bile zbale, tako so naenkrat utihnile vse tri. Nalašč jih e nagovoril, pa niso mogli priti do dalj* i-%ga razgovora.
Saj jo še vendar čudno, da nas je nagovoril.; je l kla prva, ko so se raz "■'
Kako? Z vsakomur rad govori! <
Ni res, samo pri Mrvovih!«
-Tudi ti nimaš prav! Naš Tino rni je vse pravil! Kaj bo iskal drugega eori kakor družbe. Govoriti znajo z njim. Imajo ga za pava, ker hočejo biti imenitni!« je pristavila tretja.
Bomo vidole, kaj bodo zdaj napravili.
Kaj imenitnega, to veš!«
Cene je med tern ugibal, ali bi šel še enkrat nocoj k Mrvovim, saj je bil danes že enkrat gori. Kolikokrat je bil «h pri njih: po trikrat in še po večkrat,! Kadarkoli je šel po cesti in prijel do znamenja, vselej je stopil rmmofprede v?aj za nekaj trenotkov gori- dane- pa j« premišljal, ali bi šel ij dnijanK! Nazadnje j* sklenil, da gre. fovpra.4ar.i- hoče natančno, pazno bo motril ,fw1ro poizvedel, kako rni sli o Jt feniifirtViVrtjem, in ko m,*., ho odločil.
Prt je. zvečer spet. gori. Pri-iit«l. jt». d« 5tovm.ic.Ah ftaikot* ponavadi, mtrfl se j« tjnpni-iioma po■ aji;.i. Pa tako '•itdetl tfi« je Ml. ito jtt vstopil!
vfii-.-; iti .Perica ?ia sedeli pri mizi, vfumv?, .m klopi )vl okrtiv, m bili «ko- ivi'/int'.'l (Hv. Cenetu so samo dndim odgovorili !ulo ie, it.tltnv ha «• Jtv-jjiivdi.
»Jaz bi rad vse napravil. pa> saj vidite, da. ne morem.< je ravno izgovorit Matevž.
;>Ka» je >cer.2 < je povpraša!, kakor iz navade, Cene, in ie! gorindol po sobi.
-Nič, nič,-< je odgovorila precej razburkano Jerica, kakor bi bila pripravljena še za nadaljni prepir, tam iz čumnate pa je- prihajalo iht.enje. Bila je Francka. Vrata so bila odprta, poznalo -- .e, da so govorili skupno v obeh sobai.
- Kaj pa ona • lm ? <
.Pu-u jo, nocoj ne bo ničesar z njo! t
'Jaz bom napravil, kar bo v moj moči, saj vidite, nazadnje proti očetovi volji tudi ne smem vsega storiti < je krotko spet nadaljeval ženin.
•To je ravno, ker nimata očeta, za.'o Vsak misli. da bo pometal z nami .' <
Stark-i - ,e v duhu vnovič jezita, nad mo?» m. ki hodi po -vetu in pusti. ,!a jili • z • ičii .-.
»Ne, udat.i -e ii ni treba, pa je, Francka!« je rekla Jerica s poudarkom. kakor bi bila govorila zadnjo i besedo.
Hajš- nič' je potrdila mati.
Ma evž ni v«-č odgovoril, nevolj- n se je poslovil in šel.
Francka, kaj boš jokala, sem pojdi! Cene j ■ stopil na prag. Francko je slonela s pokritim obrazom na postelji iti vzdihovala kakor ihtav otrok. Včasih je ponehala, pa kakor bi se spet spomnila -svoje nesreče, je vnovič -uia --0'ze.
Prvo rnožirn, o bog uasvai uj, pa imam take križe!'
Le nikar se ne podaj, še strgali te bodo, ako se jim boš pustila!
Cene ni vedel, zakaj vse to, vendar je slutil, v čem so si prišli navzkriž. Sede) j,.. za rnizo, tnalo odmaknjen od Jerice.
>Pa vendar nimate kaj zaradi mene? ' je vprašal.
•>Kaj še! Le poslušaj! Jakob je bil prej tu, in z najve jo silo smo izvlekli iz njega, kako rni-lj glede ženitovanja in koliko bo dal. Ti bi se tudi v celi navleki ne počutil na bolje! Poslušaj, on misli vse vabiti, od prvega umazanca do zadnjega.'
»Nič, ka Te bom jaz hotela, tisti bodo,« se je ogla-ila Francka iz čumnate.
»Samo nerodno bo je pripomnil Cene.
Na-o žlahtc tudi nc bomo vabili, ampak da bi prišli taki kot je Peter, taki. taki, in povrhu še cel kup otrok, da bodo medij človeku vse izpod rok! Seveda! šn Luke Matevž nc misli vabiti, čeprav bi ga moral, ako le pride s.ric Jernej, t epa imam pa rada,« je pripomnila mati.
»Stric Jernej je pa drugačen mož, tudi kaj velja in take me hočemo!« se oglasila Jerica in poletu povrsti nadevata, koga mislijo vabiti, nazadnje pa vnovič poudarila, da Cene mora skrbeti, da pride stri.c Jernej z Go-
renjskega, da Groma na bodo vabil;. »Ne vem. zakaj jih ima ravno za r*fe! nrovanje taka!< je končala.
»Pravico si laste! Zlahta! Kakor len, tako dragi!« je ogovarjal Cene. »Sicer -«1 pa pri nas ne bodo vtikali ne gredo!«
>Kaj vaši! Čakaj, potem i t šele vpitje, ko izvedo zate! Pa jaz sem tudi že kupila za obleko tako blage,. S(J bo k tvoji suknji prav lepo prilegala. Ne bo te reba biti sram!«
Kor. prijatelj bom prišel i« kot sorodnik,- je poudaril Cene. a* France že ve, da ne bo — on drug? Bral je več kot jaz, ki sem le i>ratca. nec .Vfatevžev.«
»Tako neumen menda vendar tii, da bi mislil na kaj takega. Takega druga za par! Saj sam ve, da ni za o.;
Zaliti ne maram nikogar spet ponovil Ceiv. Uredi ti to za d , a, .saj j. tvoja stvar!
Nič ka | zadovoljen ni odh ti.
Jerica mu je se posvetila, I a je žo roč, in oi> slovesu •• videl C' senco na njenem obrazu.
Ali Se spiš, Francka • i" - .urila tolažeče, ko je odprla vrata v • m nato, ki so ,-e bila mM pogovorom - Cenetom zaprta.
Francka i ni odgovorila. Jerica je videla, da še bdi.
Saj ne spis!«
Kako bom snala, ko mi -irao lo hodi v misel, ^kakimi ljudmi -o mora človek puliti.
Pusti, le pu-'i se jim in - kesala sr boš!«
Lahko govoriš, ko ne skušaj, da I i zdaj vse podrlo, ne. ne,« iu vno-vi* je zaihtela.
* Pa se vsaj delaj trdo! Le verjemi, v začetku je treba pokazal i odi čnost, potem se pa vsi unesejo. Visoka bodli pa bo prav!
»Saj nič ne pomaga!«
Pa ga pusti!«
Francka ni odgovorila, ampak hujše zajokala in mati, ki je znčulaja čumnate jok. je vnovič zastokala: »Ti, revica, ti!«
(Dalje prih.)
Slike iz Peclove nižina
Zgornja Italija je nastala po naplavili reke Po tako p.avijo zcmljc-znanci. Jadransko morje jo nekoč segalo daleč noter v Lombardijo in lalo zaliv med Apoulni in Alpami. Seveda je bilo to laku davno, da tega nin-če več no pomni, tudi najstarejša zgodovina po. V zaliv jo pa tekla reka I'o in prinašala iz gora v morje prod prst. Z levega iu desnega obrežja so pritoka le. še druge, manjše reke, l<i -o /. odlaganjem grušča pospeševale Pado-vo doio Posledica tega je bila da so reko morju zasulo, obala se je nep esta-no pomikala proti vzhodu, doklor m nastala današnja lumbardsku ravnina, po kateri točo v morje videtok P°> 111

Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega skubljenega 2 K ; boljšega 2 K 40; prima polbelega 2 K 80; belega 1 K; belega puha S K HI; l kq izredno finega, snežno-akubljenega (> K 10, kg pulia 6 K, 7 K ; plina 10 K ; najfinejši puh 12 K. - Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-biana', I pernica IE0 cm doiga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, b cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem if> K ; s polpuhom 2i K ; s puhom 24 K; posamozne pernice I'.' K, 12 K, 11 K, Ifi K; blazine 3 K, 3 K 50, 4 K; pornice 2U0 cm dolge, lin cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K 8', 21 K: blazino yocm dolge, 7ocm široke, 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70; spodnje per-nloe Iz motnega, pasastega gradla 180 cm dolge, llficm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od K IV višje franko. Zamena dovoljena, zo nepovol|no denar nazaj.
Conlk zastonj In franko.	2410
S. BENISCH, v Dešenici Stev. 71, Češko.
zbira vodovje ostalih zgornjeitalijnn-skili rek.
Po je pri svojem dolu lastno strugo tudi zasipal tako, da trdne struge niti imel ni.
Isto se danes vidi pri nekaterih beneških rekah, ki teko čez široka polja proda, ki ga ob neu jih prinašajo iz .jora. Po je ob vsaki povodnji udaril Iz struge, dokler mu niso odkazali trd-, ne poti z nasipi na oboli straneh. To-la tudi to še ni pomagalo. Ker ima ve-'etok malo strmca, zvišuje počasi strugo; vsled tega je treba zviševati tudi lasipe, sicer bi se iz struge razlil po •avnini, kar se včasih tucli dogodi; mesta bi bila ob taki reki v vedni nevarnosti, da jih poplavi, zato vidimo, da _>b Padu ni velikih mest. Ker se reka orepočasi odteka in jc njena struga poleg tega še nad okolico, nastajajo ob Padu in njegovih pritokih močvirja. Po morje še vedno zasiplje. Ob severno-
čajo prispevek države in prizadetih lastnikov. Ti zakoni določajo, da jc d žava dolžna nekatere zgradbe izvršiti na lastne stroške, k drugim pa sme pritegniti tudi lastnike zemljišč, vendar pa njihov prispevek ne sme presegati dvajsetkratne^a davka, ki ga plačajo lastniki. Ako pomisliš, koliko davka plača posestnik zdravju škodljivega močvirja, potem veš, da nosi tudi te stroške država; kjer ni, še cesar ne more vzeti.
Naše slike kažejo dva načina osuševanja močvirij. Prvi način jc oni z na-plavljenjem zemlje, kakor ga kažejo slike naplavnili naprav ob Idice in Kvadernu. To ste dve reki nekaj ur od Bologne, ki tečeta po močvirnatem svetu. Močvirje je nastalo vsled prepočasnega odtoka vode. Cela, več tisoč hektarov obsegajoča pokrajina je bila pod vodo in zaraščena s trsjem, vsled za-stajanja reke Peno in Po. Okolica je
Slika 5.
vzhodni laški obali nastajajo sipine in močvirnati otoki. Na takem otoku stoje Benetke. O nekaterih mestih je znano, da so bila nekdaj pristanišča, danes pa stoje po več kilometrov proč od morja.
Močvirja so tem nevarnejša gnezda bolezni, čim gorkejše je podnebje. V italiji jc malarija in kolera vedno doma. Zato so se že Rimljani prizadevali isušiti močvirja, posebno v bližini Rima. Glavna današnja dela se pa v. še v severni Italiji. Ta dela so deloma podpirana od države, deloma pa v ro-cah zasebnih družb. Naprave zahtevajo mnogo vztrajnosti, ker sc uspehi le pogasi kažejo.
Tako so naplavne naprave ob Idi-::e in Kvadernu v bližini Bologne pri-jeli na ukaz Napoleona I., dovršene pa ie danes niso. Seveda je delo dolgo ča-a počivalo, dokler ga niso spravili v ^ir zakoni iz devetdesetih let, ki dolo-112
bila namreč sprva pod morsko gladino, zdaj je pa osem metrov nad morjem.
Da bi to močvirje izpremenili v polje, ki bi ga kmet mogel obdelovati, so celo okolico zajezili z nasipom in v ta og. ajeni kraj napeljali po umetno nasuti strugi reki Idice in Kvadcrno. Struga (slika 1.) je višja nego okolica, v katero od Rena in Pada sem ne more teči voda, ker je obkolobarjena z nasipom. Idice in Kvaderno sta nekaka hudournika. Poleti se popolnoma posušiti, pozimi od novembra do marca pa naraseta in prinašata seboj veliko množino prsti. V 1000 1 vode je 0 kg blata. Letni pritok vode jo 460 milijonov m3 (m3 — 1000 1).V nasip struge so na nekaterih mestih vdelane zatvorni-ce. Slika 2. kaže zidano zatvo.nico majhne razsežnosti; navadno je predrta cela nasipova stena, ki se lahko zapre z leseno zatvornico. Od te vodi
velik kanal, ki sc nalik roki cepi v prste. V te kanale spuste pozimi kalno vodo in iz kanala na levo in desno; kanal jc namreč zopet nad okolico. Voda se razlije čez ravnino in izhlapi, ostane pa naplavljcna prst (slika 4.). Seveda jo kanal sam najprej poln; zato ga morajo vsako poletje nanovo toliko iztrebiti, da zopet nasujejo nasipe ob straneh (slika 3.). Na koncu sc kanal cepi in manjši prstni jarki vodijo kalno vodo v posamezne dele. Kjer raste trsje, ni treba delati jarkov; tam zažanjejo v trsje zaseke, po katerih teče potem voda (slika 5.).
(Konec prili.)
Najcenejša in najhitrejša vožnja 1!)
v JŠLmeariteo
===== je s cesarskimi brzoparniki----;
Kronprin essin Cacilia, Kaiser Wilhelm ti.. Kronprinz Wilhelm.Kaiser V/lheim derCros e, Georg Waschin$lon Prinz Fr edrich Wllhelm.
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorska ulica St. 36, nasproti stari Tlšlerjavl gostilni.
za žensko in sukno za moško obleke zadnje inode razpošilja najceneje Jugoslov. razpošil alna R. STERMECKI v Celju št. 305.
Vzorci na zahtevo poštn. prosto.
JHk.^1 mm lisa
Ker smo ravno v veseli velikonočni dobi, ko imajo pirhi ali pisanice svojo besedo, smo se spomnili na povest o Kolumbovem jajcu. Na kratko vam jo hočemo povedati. Slavni odkritelj Amerike, je sedel nekoč v družbi prijateljev, ki so med pogovorom dejali, da rti nič posebnega, če je Kolumb odkril Ameriko. To da bi bil vsak drug tudi lahko storil. Kolumb je molče poslušal. Nato pa je zahteval trdo kuhano jajce in rekel: „Kdo od gospodov si upa jajce postaviti na špičasti konec tako, da ne bo padlo? Vsi so poiskušali, toda nobenemu Se ni hotelo posrečiti. Nazadnje vzame jajce Kolumb sam, udari s špičastim koncem narahlo ob mizo - in jajce je stalo. — Ta povest se je ohranila, in beseda »Kolumbovo jajce" je prišla takorekoč v pregovor. Če kdo kako vprašanje, ki so se drugi zaman trudili z njim, razreši na prav preprost pa seveda obenem dober način, pravimo: „Kolumbovo jajce!" Eno takih vprašanj je, kako napraviti dobro kavo. Marsikatera naša gospodinja si je že belila glavo, kako naj napravi dobro kavo. Njena kava ni in ni hotela biti tako dobra, kakor kava, ki jo je znala napraviti soseda. In šla je sosedo prašat, kako vendar kuha kavo, da je tako dobra. Soseda pa ji je rekla: „To je vendar zelo preprosto 1 Prideni kavi Kolinske kavne primesi, kakor jaz, pa bo tudi tvoja kava tako dobro kakor je moja!"
In res! Tako dobre kave, kakor s Kolinsko kavno primesjo v korist obmejnim Slovencem, človek ne dobi nikjer. Kako je vendar to, da se semtertja še vedno dobi kaka naša gospodinja, ki je še ne kupuje in ne rabi? Zato, ker Se nikdar ni poskusila kave, ki je napravljena s tem kavnim pridatkom. Kakor hitro pa gospodinja pokusi kavo, ki je napravljena s Kolinsko kavno primesjo v korist obmejnim Slovencem, postane takoj stalna odjemalka te res izvrstne kavne primesi.
Pa ne samo zaradi izborne kakovosti zasluži Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem, da je vse naše gospodinje kupujejo, temveč tudi zato, ker je naprodaj v korist obmejnim Slovencem. Delo za obmejne Slovence je prevzela „Slovenska Straža" in ga vodi tako vzorno, da si je pridobila zaupanje vseh krogov. Pa to delo mora še uspešnejše postati. To se bo seveda moglo zgoditi tedaj, če bo „Slovenska Straža" imela še več denarnih sredstev na razpolago. Ta sredstva prihajajo v njeno blagajnico v veliki meri od blaga, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem. In tu zavzema važno mesto ravno Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem. Za svojo važno dolžnost mora torej smatrati vsaka naša gospodinja, da kupuje samo izborno in pristno domačo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem. Z njo lahko napravi najboljšo kavo, obenem pa podpira prekoristno delo »Slovenske Straže" za obmejne Slovence. Nobene zavedne naše gospodinje ne sme biti, ki bi ne kupovala te kavne primesi, ki se spozna po napisu „v korist obmejnim Slovencem" in pa po pečatu »Slovenske Straže", ki je na vsaki škatljici pritisnjena.
Ostanki
30 m za K 14-—
od različnega dobrega In modernemu zimskega tn letnefln biaisn za obleke, bluze, pred-
finstrkc Itd Ostanki »o za-ImCeno 3-9m dilgl In sveži. '' ^ilja po povzetju.
Julij Kantor
Bubg pri Nacbodu (CeSlio).
Vzorci ostankov se ne roz-tioSIlajo. 729
4 Mdna ) nosKuSnlo
na ogled pošiljam ceno mo|a preizkušena koles« oziroma »Bolie-mia» pnenmatiko In po sa-mezne dele Koles. Zmerni plačilni pogoji. I ustrovanl cenik zasloni I F. D .šek, tov rna, OpoCno, St. B Nr. 2:09, CtSko.
Naročajte .Slovenca'
: l™tt^ilSmSHUi2il!iH3HKsEirilESll!
o/erravalfo
železnato J{itia-Yino
Hlgienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje In častni diplom i zlati Kolajn!.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri In je re-konvalescentom ln malo-krvnitn zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborili okus
Večkrat odlikovano.
lad 1000 zdravniških spričeval, t. In kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje,
Proda se
hišna št. 65, pritlično poslopje z obširnim vrtom v Št. Vidu nad Ljubljano.
Pismene ponudbe naj se vlože do Inki. 24. aprila opoldne do 12. ure pri Krajnem šolskem svetu v St. Vidu nad Ljubljano.	897
Tovarna In Ipe-oljalna trgovina kovčegov, torb c in usnjene robe
I Josip Winkitr " sinovi.
Ustanovljeno 1176
Ounai 1., Himmel-plortBSS5e ?/A.
Wlnklcr-Jevl nizki ItovCegl od K 32 n.


K;
Tovarna štedilniku H. KMoseus, Wels, Zg. Avstrijsko,
Po dobroti ln kakovosti neprenosljiv 2ileznl, cmajllruiii. porcelanasti Štedilniki kakor ludl Iz malolike za gospodin jstvo, I otele, restavracije I d Natrtl za ku-hin|e na paro, pllnove Štedilnike, Irske peCI za trajno kurjavo. Dobilo se v vsaki železni trgovini, k|er ne, ie pošiljajo naravnost
Zahtevajte Izvirne Ko-loseus - štedilnike"^ z •
vrnite siabejSe . ' i -e 3973
V boju proti alkoholu so brezalkoholne šumeče limonade
ki se napravijo z
Maršnerjevimi šumečimi limonadnimi bonboni flAr
najbolj prelskuSeno sredstvo. Same pravi, - Ce Je s lo varstveno znamko -
katero Ima tudi vsaka vroHlo?, kakortndlviika pastlla. Vsakoletna poraba ve6 lot 60.000.000 kosov. Edina Izdelovalnlca:
i Prva Češka akcijska družba za oriental. sladkorne In Coko-| ladne Izdelke, Kralj-Vinohrad/. Dunaj VI., Thoobaldflass^

F.P.UIdic&Romp.,Mass5
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
B poševno obrezo in priveznlm nastavkom »sistem Marzola" *
Brez odprtin navzjorl	Streha popolnoma varna pred nevMI
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Ia Zelja polijemo tako! vzorce In popit 814 Spretni zastopniki si ISCijo.
Ceneje gospodinjite,
ako pripravljate Vašo kavo za za-jutrek, malico in večerjo s pravim zagrebškim : Franckom : s kavinim mlinčkom, ki je po okusu zrnati kavi najbolj sličen. In zakaj ? Ker ima pravi : Franck : slasten okus, ker povzdigne vonj zrnate kave in je pri vsem tem vendar najcenejši, ker je najizdat-nejši kavin pridatek.	mo m
ildolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL sinovi
tvornica barv, lakov In ilrnožev
priporoča:	214
oljnate, suhe, cmajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbollnej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana.	Cenik zastonj.
Rženo - sladno
kavo
pošilja proti povzetju v zavojih po 5 kg za K 3-75 in kot nameček lepo platnene brisače, žepno robce itd., tovarna 027
Fran Sax
Maslavedu uri Smiricati, (Itao)
Prosim, poskusite.
Crand prlx svetovna ra;sfava Parls 1900.
Kvlzdov Korneuburškl prašek za govedo
dletetlčno sredstvo za kon|e, rojafo živino In ovce.
Cena: 1 Škatlica K 1-40, Va škatlice „ —-70.
Nad 50 let v rabi skoraj v vseh hlevih pri pomanjkanju žre tj a, slabe prebave, za zboljšanje ln po-množenjo mleka pri kravah.
■v i z J o v Korneuburikl praitk a govedo pristen t-' o i
/.m v ril stoječo varni.ano znamko, dobi ne v v*--'': !e-karniih in drogorijoli.
c. in kr. avstr.-ogr., kralj. rum. in Kralj.
S Franc Jon Kwizdo
bulgarski dvorni založpik, karnar, KORNEUBURG pri Dunaju.
okrožni lo-
1303
POPOFF
najlioljfti 330«
čaj na svetu.
so.
r.or.	*

lodcn in modno blago
7.a gospode, in damo tovarna mikna
KAREL KOCIAN
v Humpolcu, Češko.
Vzorci franko. Tovarn, cono.

Zavod sv. Marte
v Trstu, ulica S. Francesco d Assisi 15, Ijailstr.
»
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom".

Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 10
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	££ 3 / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - K" ^ /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-niče in menjice.
Dr. Fr. DolSak 1. r.,
zdravnik t Ljubljani, podpredsednik,
Prelat R. Kalan 1. r,
predsednik.